Imela sem lepo otroštvo. Še danes se spomnim prijateljevih besed, ko sva nekoč sedela na terasi: »Veš, zavidam ti. Tebi je res lepo.« Zanimivo, da sem se že takrat zavedela, da mi je lepo. Ne zato, ker bi bilo vse popolno, ampak zato, ker sem odraščala v okolju, kjer so največ pomenili odnosi, čas, ki smo ga preživeli skupaj, in občutek, da si sprejet.
Seveda življenje ni bilo brez preizkušenj. V naši družini je že vrsto let prisoten alkohol, kar me je zelo zgodaj naučilo pomembne lekcije: človeku ne moreš pomagati, če se sam za to ne odloči. Lahko pa ga sprejmeš, razumeš in imaš enostavno rad.
Velik del mojega otroštva in mladosti je zaznamoval šport. Najprej tek, v katerem sem bila med najboljšimi v Sloveniji, pozneje pa karate, katerega filozofija je del mojega življenja. Dosegla sem naslov podprvakinje Slovenije in ekipne državne prvakinje, danes pa sem mojstrica karateja 2. dan. Šport mi ni dal le discipline in vztrajnosti, ampak tudi razumevanje, da dolgoročni uspeh ni posledica talenta, temveč vsakodnevnih odločitev, doslednosti in pripravljenosti učiti se. Kasneje sem z možem odkrila tudi lepote sveta kolesarjenja, ki mi danes predstavlja tudi oddih v svetu narave.
Čeprav sem odraščala v družini, kjer materialno nikoli nisem čutila pomanjkanja, sem zelo zgodaj začela ceniti vrednost lastnega dela. Že kot osnovnošolka sem varčevala in opravljala manjša dela, pozneje pa sem kot dijakinja in študentka izkoristila kar nekaj priložnosti za dodaten zaslužek. Vodila sem treninge karateja, opravljala administrativna dela, čistila poslovne prostore, sodelovala pri projektih in celo vozila časopise na Hrvaško. Zasluženi denar sem porabila za stvari, ki so mi bile pomembne, del pa sem tudi privarčevala in investirala.
Prav ena od prvih investicij je odločilno vplivala na mojo poklicno pot.
Kot študentka sem skupaj z očetom vložila prihranke v finančni produkt, ki ga nisva najbolje razumela. Ko sva po letu dni ugotovila, da sva kljub obljubam ustvarila izgubo, sem poklicala ponudnika. Njihov odgovor je bil: »Tudi mi smo se na tem produktu veliko naučili.« Takrat sem si rekla, da se bom o svojih financah učila sama. Ta odločitev me je pripeljala v svet upravljanja premoženja in pozneje v neodvisno finančno svetovanje.
A to, da sem danes neodvisna osebna finančna svetovalka je samo ena mojih vlog. Najlepša vloga in največji privilegij je biti žena dobremu in strastnemu človeku in mama dvema nadobudnima sinovoma.
Z družino najraje preživljamo čas aktivno – potujemo, jadramo, kolesarimo, raziskujemo in ohranjamo hobije, ki sva jih z možem imela že pred otroki. Dejstvo pa je, sta me prav otroka največ naučila o sebi: o vzorcih, prepričanjih in dejanjih. In res je lepo, ko si lahko odkrito povemo, kaj nas zmoti in kako bi lahko ravnali drugače. Kajti četudi nismo vedno istega mnenja, smo ustvarili varen prostor, v katerem lahko to izrazimo, ostajamo zvesti sebi, se spoštujemo in se dobro počutimo v bližini drug drugega. Dom je tam, kjer je družina. 🙂