Ameriška centralna banka je septembra prvič po juliju 2023 dvignila obrestne mere, enak korak pa je naredila tudi Evropska centralna banka. Kako so se odzvali delniški trgi, kaj o mesecih po začetku dvigovanja obrestnih mer pravi zgodovina in kako se je september iztekel za obveznice, dolar, zlato in bitcoin? Vabljeni k branju septembrskega pregleda kapitalskih trgov.
Prijavite se na posvet
Prvi dvig obrestnih mer od julija 2023
Najpomembnejši dogodek za kapitalske trge v septembru je zagotovo dvig obrestnih mer ameriške centralne banke FED, ki se ni zgodil vse od julija 2023. Dvig za 0,25 odstotne točke ni bil nepričakovan, saj ga je pričakovala večina analitikov. Verjetnost dviga se je v zadnjem mesecu po objavi dobrih ekonomskih podatkov in podatkov o mesečni inflaciji povzpela krepko nad 60 %.
Razlog za dvig je vztrajno povišana inflacija v ZDA, ki je posledica visokih cen nafte zaradi spopadov med ZDA in Iranom ter zaprtja Hormuške ožine. Skozi Hormuško ožino na trg pride četrtina svetovne surove nafte.
Cene so se v poletnih mesecih nekoliko umirile, ko je razplet spopadov vzbudil nekaj optimizma, a dogovora spet ni na vidiku. Glede na pretekle izkušnje so vsakršne napovedi izjemno negotove.
Ameriška centralna banka je imela tokrat nekoliko lažje delo: gospodarska rast v ZDA je solidna, trg dela je stabilen, delodajalci so v zadnjem mesecu celo dodali več novih delovnih mest, kot je bilo pričakovano, rezultati podjetij pa so naravnost odlični.
Analitiki so zato večinoma mnenja, da se bo dvigovanje obrestnih mer v ZDA zaradi robustnosti gospodarstva na ekonomiji poznalo šele z zamikom, lahko celo leto dni, odvisno tudi od števila novih dvigov. Do takrat pa se lahko zgodi še marsikaj.
Novi predsednik ameriške centralne banke Warsh je jasno pokazal, da bo vodil bolj konzervativno obrestno politiko. To je v nasprotju z željami predsednika ZDA Trumpa, ki si želi bolj ohlapne politike in nižjih obrestnih mer.
Septembra je obrestne mere za 0,25 odstotne točke dvignila tudi Evropska centralna banka (ECB), kar pa na kapitalske trge ni imelo večjega vpliva.
POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.
Kaj dvigovanje obrestnih mer pomeni za delniške trge?
Nas seveda najbolj zanima, kakšen vpliv ima dvigovanje obrestnih mer ameriške centralne banke na delniške trge.
Dvigovanje obrestnih mer ima poleg krotenja inflacije tudi negativne učinke na ekonomijo. Zaradi višjih stroškov financiranja ter višjih cen izdelkov in storitev lahko zaduši gospodarsko rast, kar se lahko negativno odrazi tudi na rezultatih poslovanja svetovnih podjetij in korporacij.
Zato smo raziskali, kaj o vplivu na delniške trge v mesecih po začetku dvigovanja pravita statistika in zgodovina preteklih dvigovanj obrestnih mer FED.
Zgornji graf prikazuje povprečno gibanje vrednosti ameriškega delniškega indeksa S&P 500 v mesecih po začetku dvigovanja obrestnih mer FED. Upoštevana je statistična srednja vrednost preteklih gibanj. Graf pokaže, da so si delniški trgi po začetnem padcu hitro opomogli in nadaljevali rast – seveda če so to podprli tudi drugi gospodarski podatki in se ni zgodilo nič nepredvidljivega. Če lahko zaupamo statistiki, se delniškim trgom torej nič hujšega ne obeta.
Inflacija v ZDA je po septembra objavljenih podatkih za avgust na mesečni ravni poskočila za 0,4 %, na letni ravni pa je ostala nespremenjena in še vedno znaša 3,4 %. To je tudi glavni razlog za ponoven začetek cikla dvigovanja obrestnih mer. Inflacija je enostavno previsoka.
Kaj se je na kapitalskih trgih dogajalo septembra?
Objava FED o dvigu obrestnih mer sredi septembra je na delniških trgih povzročila manjši pretres, ki pa so ga trgi hitro absorbirali in nadaljevali rast.
Globalni primerjalni delniški indeks MSCI World Index je septembra zrasel za solidnih 1,1 % (EUR), ameriški delniški indeks MSCI USA pa za 1,9 % (EUR).
Nekoliko bolje so se znova odrezali azijski trgi v razvoju, saj je njihov primerjalni delniški indeks MSCI EM Asia zrasel za 2,0 % (EUR).
Obveznicam je septembra znova šlo slabše. Ponovne zaostritve v Hormuški ožini in rast cen nafte negativno vplivajo na inflacijo, zato je ameriška centralna banka, kot omenjeno, dvignila obrestno mero. To so za obveznice slabe novice: zahtevana donosnost je zrasla, vrednost pa upadla. Primerjalni indeks obveznic držav EU je tako upadel za 1,9 %.
Ameriški dolar je tokrat v primerjavi z evrom pridobil 2,3 %, za toliko so na boljšem tudi evrski vlagatelji.
LETNA DONOSNOST NEKATERIH NAJBOLJ PREPOZNAVNIH NALOŽB
Zgornja tabela prikazuje trenutno letno donosnost nekaterih najbolj prepoznavnih in pomembnih svetovnih naložb iz različnih naložbenih razredov. Evrski vlagatelji, ki so investirali v dolarske naložbe, morajo pri donosnosti v EUR upoštevati še padec vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Evro je v enem letu izgubil približno 3 %, za toliko je torej višja tudi donosnost v EUR.
Kriptovalute zrasle, zlato upadlo
Vrednost kriptovalut je septembra sicer znova zrasla, vendar ne toliko, kot so pričakovali in si želeli vlagatelji. Po objavi ameriške centralne banke o dvigu obrestnih mer se je vrednost ustalila in stagnira. Višanje obrestnih mer ima lahko negativen učinek tudi na vrednost kriptovalut, saj dražji denar in financiranje lahko zmanjšata povpraševanje tudi po njih. Na gibanje vrednosti seveda vpliva še mnogo drugih dejavnikov, predvsem razpoloženje vlagateljev. Optimizem in napovedi, da bo bitcoin do konca leta ponovno presegel 100.000 USD, je zmanjšalo tudi to, da zakon o uporabi kriptovalut (Clarity Act) v ameriškem senatu ni dobil podpore, za katero si je prizadeval ameriški predsednik Trump.
Vrednost bitcoina, najbolj prepoznavnega in pomembnega predstavnika kriptovalut, je septembra zrasla za skoraj 9 % in vmes presegla 75.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.
BITCOIN (BTC)
Zlato (AU)
Višanje obrestnih mer FED ima praviloma negativen učinek na vrednost zlata. Višje obrestne mere pomenijo tudi dražji dolar, kar lahko zmanjša povpraševanje vlagateljev zunaj dolarskega območja. Poleg tega se pojavijo druge naložbene priložnosti, predvsem naložbe s fiksnimi donosi, katerih zahtevana donosnost zraste, cene pa upadejo. Tako razlagajo analitiki. Vrednost zlata je v zadnjem mesecu znatno upadla, za več kot 2,3 % v EUR (v USD še več), in trenutno znaša približno 4.200 USD za unčo, kot je razvidno iz zgornjega grafa.
Kako naprej?
Vse je odvisno od nadaljnje obrestne politike ameriške centralne banke, ki bo pri odločanju upoštevala redne mesečne gospodarske podatke, kot so stopnja inflacije, gospodarska rast in razmere na trgu dela v ZDA.
Za nadaljnjo rast delniških trgov bi bili zelo dobrodošli napredek pri dogovoru o trajnem premirju med ZDA in Iranom, nemotena dobava nafte in posledično upad cen surove nafte. To pa je zaenkrat še velika neznanka.
Analitiki uglednih bank Morgan Stanley in JP Morgan sicer še vedno napovedujejo, da bo ameriški delniški indeks S&P 500 do konca letošnjega leta dosegel 8.000 točk, vendar te napovedi seveda niso zanesljive.
Res pa je, da so zadnji meseci v letu za delniške trge tradicionalno dobri. Upamo, da bo tako tudi letos.
"Če lahko zaupamo statistiki, se delniškim trgom nič hujšega ne obeta."
Prijavite se na posvet
Kdor deli, znanje podari.
ZADNJI PRISPEVKI
- Ameriška centralna banka začela dvigovati obrestne mere – kaj to pomeni za vlagatelje?
- Obvladajmo tisto, kar lahko: štiri psihološke pasti investitorja
- Ameriški javni dolg in iluzija številk – kako nas številke na grafih hitro zavedejo
- Avgust je prinesel visok skok vrednosti kriptovalut, pa tudi zlata
- Kdaj vam svoje storitve finančnega vodenja ne bomo priporočili
