Kako bo nov davčni predlog vplival na obdavčitev kapitalskih dobičkov in vašo denarnico?

Vlada je v začetku marca predstavila nov predlog davčne zakonodaje, ki je bil po mnenju mnogih precej bolj prijazen, kot se je sprva predvidevalo. Največjo škodo bi po tem predlogu utrpeli vlagatelji, ki zaslužijo s prodajo delnic, deležev, nepremičnin … obdavčitev kapitalskih dobičkov bi bila namreč po novem 30 %, po 10-tih letih pa bi se prepolovila, torej znižala na 15 %.

Na predlog so se negativno odzvali tako v strokovnih krogih kot tudi v širši javnosti. To bi imelo namreč slab vpliv na dolgoročno varčevanje posameznikov.  Vlada je že sporočila, da pripravlja alternativne predloge, po katerih bi bili sprva obdavčeni s 30 odstotki, po dvajsetih letih pa ne bi bili več obdavčeni. Neznana so še časovna obdobja in vmesne stopnje.

Kako bi nov predlog vplival na vaš žep!

Pa si poglejmo, kako bi predlog, ki je požel negodovanje javnosti, olajšal vašo denarnico v različnih scenarijih:

  1. scenarij:

Pred šestimi leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR  v vrednostnih papirjih. Danes imate torej 30.000 EUR dobička. V tem primeru bi plačali 4.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

  1. scenarij:

Pred dvanajstimi leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR  v vrednostnih papirjih. V tem primeru bi plačali 1.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

  1. scenarij:

Pred 20 leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR  v vrednostnih papirjih. V tem primeru bi plačali 4.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

Nova davčna zakonodaja ugodna za zavarovalnice

Vsi predlogi ohranjajo cedularno, t.j. dokončno obdavčitev, kar pomeni, da se zaslužki ne vštevajo v dohodnino. Zdaj nestrpno čakamo alternativne predloge ter končni časovni predlog, kdaj naj bi nova ureditev stopila v veljavo. Zaenkrat velja, da naj bi se to zgodilo začetek leta 2020 in sicer za vse obdavčljive dogodke, ki se bodo zgodili od uveljavitve zakona.

Nova davčna zakonodaja vsekakor postavlja zavarovalnice v privilegiran položaj. Prek zavarovalnic namreč lahko kupimo vrednostne papirje, ki pa so obdavčeni po zakonu o prometu na zavarovalne posle, ki je 8,5 % na glavnico v prvih 10 letih, po 10-tih letih pa je obdavčitev ničelna. Izziv, ki je vsekakor prisoten je, da so ostali stroški teh rešitev običajno izredno visoki, kar pomeni, da stranke iz tovrstnih rešitev odidejo razočarane.

Da pa ni vse tako črno za vlagatelje, je dejstvo, da stranke lahko zakonito znižajo plačilo davka na kapitalski dobiček. Očitno je, da bo to vedno večja prednost za tiste, ki so dobro poučeni. V kolikor imate osebnega finančnega svetovalca, ga o tem področju vsekakor povprašajte. Stranke bi moralo upravičeno zanimati le, koliko dejanskega donosa so ustvarile, po poplačilu vseh stroškov, vključno s poplačilom davka.

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka 

Kam s 45 tisoč evri?

Včasih nepričakovano dobimo nekaj denarja, ga podedujemo ali pa smo varčevali dlje časa in bi denar radi oplemenitili. Obstajajo številne rešitve in vsaka ni ustrezna za nas, a kaj, ko se običajno odpravimo po najbližji nasvet – k prijatelju, sorodniku, znancu … Ana in Mitja Vezovišek vsak mesec v radijski oddaji Svetovalnica poslušalce opozarjata na slabe prakse in jih usmerjata na pravo pot.

Oglasil se jima je tudi Jani, ki pravi: “Vem, da nisem kot večina tistih, ki vam piše ali kliče v oddajo, ampak vseeno, kdor jezika špara … Na varčevalnem računu imam približno 45 tisoč evrov, ki mi tam samo “ležijo”. Rad bi nekaj naredil s tem denarjem, da se malo namnoži za stara leta. Kam naj ga dam, da bo kupček zrasel?”

Investiranje nam lahko tudi več odnese, kot prinese

Odgovor osebnega finančnega svetovalca bi marsikoga presenetil, a dejstvo je, da je to edini pravi način, kako priti do želenega cilja. “Če imam na varčevalnem računu približno 45 tisoč evrov, moram ta denar razdeliti. Ves čas poudarjamo, koliko denarja lahko investiramo in koliko denarja moram imeti na voljo v varnostni rezervi. Ta mora znašati od tri do 12-kratnik naših povprečnih mesečnih izdatkov. Če naša družina porabi 1000 eur na mesec, potem moramo biti to od 3 do 12 tisoč evrov. Varčevalni račun je idealno mesto za varnostno rezervo,” pravi Mitja Vezovišek.

Ob tem poudarja, da nekaterim takšna količina denarja na računu predstavlja tudi težavo, naredijo si varnostno rezervo, ki je ne morejo “gledati”. To pomeni, da jo enostavno morajo zapraviti. “Da do tega ne bi prišlo po nepotrebnem, denar lahko naložite v denarni vzajemni sklad, ki je alternativa varčevalnemu računu. Zakaj? Ker boste potrebovali nekaj dni, da dobite denar nazaj na svoj račun.”

Če se vrnemo nazaj k izzivu, ki nam ga je posredoval Jani, pa osebni finančni svetovalec pravi: “Ko bo ustvaril ustrezno varnostno rezervo, mora za preostali znesek narediti investicijski načrt. Pri tem je pomembno, da ve, kaj želi, koliko časa ima na voljo, koliko tveganja je pripravljen sprejeti in kakšne so dosedanje izkušnje.” Pri tem je pomembna tudi njegova starost, sploh, če želi varčevati za dolgoročne cilje.

Investiranje danes pa nam lahko kaj hitro več odnese, kot prinese. Danes smo namreč v okolju, ko je netvegana obrestna mera, to je obrestna mera, ki nam jo da banka za depozit, zelo nizka. Znaša 0,5 % ob vezavi denarja za eno leto. Na drugi strani pa imamo inflacijo, ki znaša približno 2 %, kar pomeni, ob enoletni vezavi in 0,5 % obrestni meri ter 2 % inflaciji, izgubo v višini 1,5 %, opozarja Mitja Vezovišek ter dodaja, da smo v tem okolju tako prisiljeni tvegati, če želimo ohraniti vrednost denarja, da bomo tudi čez eno leto lahko kupili enako količino kruha, kot danes.

Kam naj torej naložimo denar?

“Ni preprostega odgovora. Ugotoviti moramo, koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti. Če je to denar, ki ga potrebujemo čez 2 leti za nakup stanovanja, potem ga vseeno imejmo na banki in recimo, da bomo rajši nič tvegali in malce izgubili, a se bomo ubranili velikih potencialnih izgub, a tudi donosa. Če pa smo pripravljeni tvegati, pa se moramo vprašati, koliko smo pripravljeni tvegati. Za takšno količino denarja obstaja ogromno produktov, ki bi jih lahko predlagali, a brez načrta nobenega.”

Ob tem Mitja Vezovišek opozarja, da je žalostno to, da obstaja veliko ljudi, ki z manjšimi zneski, kot je 15 tisoč evrov pridejo do posameznih ponudnikov in jih ti prepričajo, da je treba vložiti denar prav v njihov produkt, ne glede na to, ali je za stranko primeren ali ne. Gre za prodajalce finančnih storitev, za katere ni nujno, da bodo delali v našo korist.

Torej, za svoj denar moramo narediti investicijski načrt, če ne želimo biti na strani izgube, ampak le-tega ustrezno oplemenititi. 

Kdaj in kako otroka naučiti ravnanja z denarjem?

Vsak starš se slej ko prej sreča z vprašanjem, kdaj je pravi čas, da otrok dobi prvi denar, pa potem prvi bančni račun, kako ga naučiti varčevanja in seveda od kod denar sploh pride. “Pred leti sem slišala mamico, ki je sinčku povedala, da nima več denarja, ta pa ji je rekel, da naj gre po denar na bankomat. Seveda otrok ni vedel, da niti na bančnem računu nima več denarja. Pa vendar otroci morajo vedeti, kako do denarja sploh pridemo, da ga zaslužimo z delom in je običajno omejen. Z otrokom se je treba pogovarjati na preprost način. Tako, kot se pogovarjamo mi, je primerno tudi za otroke,” pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Varčujemo s Prvim na Radiu Slovenija je ob tem dodala, da je od otroka odvisno, kdaj je primeren čas za pogovor o denarju.

“Otroci so si zelo različni, nekateri dajo temu pomen, drugi pa ne. Mislim, da je ključno to, da ko otrok izkaže interes, ko nas sprašuje, je definitivno čas, da se o tem z njimi pogovorimo.”

Kdaj je čas, da otroci dobijo denar v roke in opravijo svoj prvi nakup?

“Osebno sem zagovornica tega, da je to odvisno od našega položaja. Otroci danes dobijo denar od starih staršev, zobnih mišk in podobno. Čimprej naj izkusijo dogodivščino s svojim denarjem, saj je dobro, da sami naredijo kakšno napako. To pomeni, da si kupijo nekaj nepremišljeno in kasneje obžalujejo. Ko bo otrok večji, bo tako imel v sebi izkušnjo takšne napake in zavedanje, da mora razmisliti, če si neko stvar resnično želi.«

Dejstvo je, da imamo ljudje različne finančne zmožnosti, zato sem zagovornica tega, da otroka nagradimo za posebna dela. Najina hči je stara 7 let, ampak ko so počitnice že pride pomagat v najino delovno okolje. Ko otrok pri nečem pomaga, mu daš malenkost, ni pa treba, da nekaj dobi vsakokrat, ko kaj naredi, saj tudi v življenju ni tako, da denar kar dobiš, za vsako stvar. Nekaj moraš narediti in si za to nagrajen.”

Podobno je z žepnino, za katero ni treba, da je samoumevna. Po drugi strani pa, če otroci dobivajo štipendijo, je prav, da se z njimi doma pogovorimo o tem, del katerih obveznosti bodo prevzeli sami in katere bodo prevzeli starši. Pomembno je torej, da se dogovorimo, kako bomo delovali, še dodaja Ana Vezovišek.

Kdaj otroku odpreti bančni račun?

Vprašanje, kdaj odpreti bančni račun in predvsem, kako otroku razložiti, da ima nekje denar, čeprav ga ne vidi, v resnici ni tako zapleteno. “Razložiti se da … Prav je, da gremo z otrokom skupaj na banko odpreti račun, obstajajo avtomati z vpogledom, kjer otrok vidi denar na svojem računu. Naredimo lahko tudi lepo povezavo z bankomatom, otrok vidi, da je po dvigu manj denarja na računu,” dodaja Ana Vezovišek. Kdaj s tem začeti, pa je spet odvisno od starosti otroka in koliko je za to dovzeten. Enim je vseeno, drugim pa je to lahko zelo zanimivo.

Predvsem pa je otrokom treba dati vedeti, da miselnost, da moramo vse, kar dobimo porabiti, ni prava. “Ključno je, da smo mi vzor in to pogosto pozabljamo. Nič nam ne pomaga, če učimo otroke, kako ravnati z denarjem, kako imeti nadzor, kako ga lahko izgubimo, če otroci pri nas samih v denarnici vidijo 8 kartic. Otroci si lahko samo mislijo: kaj mi govoriš, če ti delaš drugače. Mi sami jih z vzorom torej lahko največ naučimo.”