Nekateri analitiki so mnenja, da bi spričo izjemno visokih nihanj globalnih delniških tečajev v zadnjih dneh meseca aprila to bilo lahko verjetno. Res pa je, da smo v zadnjih letih dodobra občutili, kako nepredvidljivi so lahko trgi in kako nehvaležne so tovrstne napovedi.

Resnici na ljubo moramo priznati, da so delniški trgi še enkrat pokazali izjemno žilavost in odpornost. Kljub izjemno neugodnemu geopolitičnemu in ekonomskemu okolju ob poplavi negativnih informacij se vrednost globalnih delniških indeksov v letošnjem letu ni občutno znižala, kot bi morda lahko pričakovali. Tako so vodilni indeksni skladi (ETF), ki sledijo globalnim delniškim indeksom, v letošnjem letu izgubili komaj dobrih 6 % vrednosti (EUR), kar je glede na razmere relativno malo in celo manj od korekcije, ki pomeni izgubo 10 % ali več. Res pa je, da vsebujejo ti indeksni skladi pretežno naložbe v USD, ki pa je napram EUR v letošnjem letu pridobil skoraj 10 % vrednosti, zato je upad vrednosti v EUR tako nizek. V USD so rezultati slabši.

Grozeče napovedi centralnih bank

Ukrajinska vojna, katere ekonomske posledice že občutimo kot zviševanje cen energentov in hrane, rastočo inflacijo in vse bolj grozeče napovedi centralnih bank o agresivnejšem dvigovanju obrestnih mer zagotovo niso veter v hrbet delniškim tečajem. Če temu dodamo še ponoven pojav virusa COVID-19 na Kitajskem in posledično delne zapore posameznih področij, kar negativno vpliva na že tako okrnjeno dobavno verigo (supply chain) proizvodov in sestavnih delov iz daljnega vzhoda, težko pričakujemo evforijo na trgih.

Poslabšanje globalne ekonomske slike že vpliva na nižje napovedi o letošnji gospodarski rasti. Tako sta najprej Svetovna banka (World Bank), nato pa še Mednarodni denarni sklad (International Monetary Fund) močno znižala napovedi letošnje globalne gospodarske rasti. Če sta še v začetku leta v januarju napovedovala rast globalnega GDP-ja 4.4 %, sta ga v aprilu znižala za 0.8 %, tako da so trenutne napovedi 3.6 %.

Nižja globalna gospodarska rast in rastoča inflacija imata seveda negativen vpliv na finančne trge, o tem ni dvoma. Tako lahko rečemo, da optimizem med vlagatelji počasi izginja.

Kaj bi lahko v nadaljevanju leta znatno oklestilo dobičke?

Vlagatelji in analitiki so z nestrpnostjo pričakovali objavo rezultatov podjetij in korporacij za prvi kvartal letošnjega leta, ki naj bi pokazala, ali že in koliko poslabšanje ekonomskih razmer vpliva na poslovanje. Lahko ugotovimo, da je večina podjetij in korporacij, ki sestavljajo ameriški delniški indeks S&P 500, objavilo boljše rezultate od napovedi analitikov, kar je vsaj malo izboljšalo razpoloženje na trgih. Res pa je, da napovedi predstavnikov podjetij, ki jih podajajo ob objavi rezultatov, kaj pričakujejo v nadaljevanju leta, niso najbolj optimistični. Ukrajinska vojna, energetska kriza, rastoča inflacija, višje obresti in s tem povezana nižja gospodarska rast naj bi v nadaljevanju leta znatno oklestili dobičke podjetij.

Rezultati najpomembnejših svetovnih podjetij, med katere sodi predvsem skupina FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Google, Microsoft, Netflix), pa tudi Tesla, ki imajo na razpoloženje vlagateljev tudi največji psihološki vpliv, so bili tokrat bolj mešane narave. Predvsem Amazon in Netflix, ki sta v času pandemije najbolj cvetela, sta objavila rezultate bistveno slabše od napovedi analitikov, kar je trg takoj kaznoval s 15 % oz. 35 % padcem vrednosti njihovih delnic. Apple, Microsoft in Tesla so poslovala bolje od pričakovanj, kar je povzročilo rast njihovih delnic po objavi.

Inflacija tudi na račun okrnjene ponudbe

Inflacija v največji svetovni ekonomiji, ki ima tudi največji vpliv na dogajanje na finančnih trgih, še vedno raste. Tako je na letni ravni že dosegla 8.5 %, kot je objavil v aprilu ameriški zvezni urad za statistiko dela. Naj vas spomnimo, v prejšnjem mesecu je bila inflacija na letni ravni v ZDA 7.9 %. Sedanja inflacija v svetu je posledica ne samo povečanega povpraševanja, ampak tudi okrnjene ponudbe. Razlogi tičijo v težavah v preskrbovalnih verigah, ki so se v času pandemije močno povečale, na področju storitev pa v pomanjkanju ustrezne in kvalificirane delovne sile, kar ne zadošča povpraševanju. Tovrstno inflacijo je z znanimi ukrepi centralnih bank s politiko obrestnih mer tudi težje odpraviti.

Tako je glede na razmere težko pričakovati bleščeče rezultate na finančnih trgih. Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je v mesecu aprilu tako zabeležil enega najslabših rezultatov v zadnjem obdobju, upadel je za -3.2 %.  Evropske delnice tokrat nekoliko bolje, njihov primerjalni indeks je upadel za -1.1 %. Trgi v razvoju še bolje, v povprečju je njihov globalni indeks izgubil zgolj 0.4 %.

Vrednosti obveznic, zaradi rastoče inflacijske stopnje in strahu pred agresivnejšim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank, z višanjem zahtevane donosnosti še vedno močno upadajo. Evropski primerjalni indeks je tako v aprilu upadel več kot 3 %.

Vsi rezultati so podani v EUR.

Tudi v aprilu je evropskim vlagateljem v dolarske naložbe zelo pomagala ameriška valuta USD, ki je napram EUR pridobil več kot 5 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over April 2022

Kriptovalute v aprilu navzdol

Vrednosti kriptovalut so se v mesecu aprilu znižale in nekako sledile dogajanjem na delniških trgih. Tako je Bitcoin v aprilu izgubil več kot 14 % vrednosti in zaključil mesec pri slabih 36.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Tudi globalni nepremičninski sektor negativno

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v aprilu sledile večini ostalih sektorjev in nekoliko upadle. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v aprilu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil cca. 5 % vrednosti (USD). V EUR pa je zaradi rasti USD aprilska sprememba skoraj nevtralna.

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Trenutne razmere kažejo na to, da bi se upadanje delniških tečajev tudi v mesecu maju lahko nadaljevalo, to smo omenili že na začetku. Seveda pa bi vsaka dobra informacija, kot je npr. premirje v Ukrajini ali pa znižanje letne stopnje inflacije dalo trgom nov zagon. Trgi za rast obupno potrebujejo dobro informacijo.

V nadaljevanju letošnjega leta pa bo dogajanje na finančnih trgih nedvomno krojila predvsem politika obrestnih mer in pristop centralnih bank kot odgovor na naraščajočo inflacijo. Največjo težo bo imela tu kot vedno ameriška centralna banka (FED), evropska centralna banka je običajno manj agresivna in nima toliko vpliva na trge.

Tu pa se mnenja vodilnih svetovnih analitikov nekoliko razlikujejo. Del analitikov in trenutno tudi trgi z nedavnimi razprodajami stavijo na bolj agresivno dvigovanje obrestnih mer. Naslednje zvišanje bo najverjetneje že v mesecu maju, pričakujemo lahko dvig za 0.5 odstotne točke. Največji pesimisti pa pričakujejo celo 0.75 odstotne točke. Taka politika bi seveda vplivala na povišano brezposelnost in nižjo gospodarsko rast. Višina obrestnih mer in stopnja brezposelnosti sta namreč v močni korelaciji, to so pokazale analize in nas uči tudi zgodovina.

Prilagoditev na življenje s povišano inflacijo?

Del analitikov, med katere spadajo tudi vodilni analitiki največje svetovne družbe za upravljanje finančnih sredstev BlackRock pa so mnenja, da bo FED pri dvigovanju ubral bolj zmerno pot in dopustil nekoliko povišano inflacijo med 2.5 in 3 %, kar je več kot je želena stopnja 2 %. Tako bi FED izbral manjše zlo. Zadušitev gospodarstva tako ne bi bila tako drastična, gospodarstvo bi jo lažje preneslo. Potrebno pa se bo prilagoditi na življenje z nekoliko povišano inflacijo. Tak scenarij je seveda za finančne trge mnogo bolj ugoden, poslovanje podjetij bi bilo boljše, s tem pa tudi vrednost njihovih delnic.

Trenutno so v pričakovanju agresivnega dvigovanja obrestnih mer najbolj na udaru vlagateljev podjetja, ki potrebujejo močan razvoj, ki je drag, nimajo pa dovolj lastnih sredstev za financiranje in se morajo zadolževati. Ob višjih obrestnih merah to pomeni v marsikaterem primeru zelo okrnjen razvoj in posledično slabšo perspektivo in pozicijo na trgu. Sem lahko uvrstimo visokotehnološka podjetja s področja biomedicine in biotehnologije, ki so v zadnjem obdobju doživele močne padce vrednosti delnic.

Seveda nikakor ne moremo odpisati vpliva vojne v Ukrajini, vsako poslabšanje razmer bo vsekakor imelo negativne posledice tudi za finančne trge.

Dogajanje na globalnih finančnih trgih je tudi v mesecu marcu pričakovano krojila vojna v Ukrajini, katere intenzivnost zaenkrat še ne popušča. Taki vojni v Evropi po svoji silovitosti in razdejanju nismo bili priča od druge svetovne vojne dalje.

Tudi tokrat se bomo vzdržali političnih komentarjev, za katere nismo pristojni. Samo upamo lahko, da bo vojne in trpljenja ljudi čim prej konec. Bolj se bomo osredotočili na finančne trge.

Verjetno je veliko vlagateljev pričakovalo, da bo imela vojna praktično v Evropi pogubne posledice in velik negativen vpliv na finančne trge, vendar (vsaj zaenkrat) temu nikakor ni tako. V zadnjem prispevku smo ugotavljali, da nas zgodovina uči, da geopolitični konflikti in lokalne vojne, med katere še vedno prištevamo tudi vojno v Ukrajini, večjega in dolgoročnega vpliva na finančne trge nimajo. Po začetnem šoku se trgi dokaj hitro poberejo in povečini celo zrastejo. Zgodovina je imela tokrat prav, takemu scenariju smo priča tudi sedaj, svetovni razviti trgi na čelu z ameriškimi so v marcu celo pridobili na vrednosti.

Kitajska je razočarala …

Nekoliko nas je zopet razočarala Kitajska. Zaradi njene geopolitične lege ima evropski konflikt kljub vsemu manj vpliva. Žal se je rast delnic na kitajskih in hongkonških delniških trgih, ki so se jim vrednosti začele lepo popravljati, zopet zaustavila. Nekaj novih primerov koronavirusa, napovedi o nižji gospodarski rasti in nepredvidljivost kitajskih finančnih oblasti so vlagatelje očitno odvrnili od nadaljnjih nakupov. Nenazadnje pa tudi ugibanja o možni povezavi na ekonomskem področju Kitajske in Rusije investiranju na Kitajskem ne govorijo ravno v prid. Velik udarec kitajskim velikim tehnološkim podjetjem, ki kotirajo na ameriških borzah, pa so zadale tudi nove govorice o možni prepovedi kotiranja oz. umiku z ameriških borz (delisting). Na srečo so se v prvih dneh aprila kitajske oblasti le omehčale in izrazile pripravljenost, da Kitajska dovoli vpogled ameriškim borznim regulatorjem v podrobnejše poslovanje kitajskih podjetij, ki kotirajo na ameriških borzah. To pa je pogoj, da do prepovedi kotiranja ne pride.

Tako v zadnjih dneh vedno bolj v ospredje zanimanja vlagateljev zopet prihajajo ekonomski podatki, predvsem rastoča inflacija. Ta se nikakor ne umirja, prej nasprotno. V mesecu marcu objavljeni podatki o februarski stopnji inflacije v najmočnejšem svetovnem gospodarstvu to potrjujejo. Na mesečni ravni je tako stopnja inflacije zrasla za 0.8 %, kar na letni ravni pomeni že kar 7.9 %, kot je objavil ameriški zvezni urad za statistiko dela.

Ameriška centralna banka (FED) je tako marca pričakovano reagirala in obrestno mero zadolževanja dvignila za 0.25 odstotne točke. Nekateri analitiki in ekonomisti so napovedovali dvig obrestne mere celo za 0.5 odstotne točke, do katerega pa na srečo finančnih trgov ni prišlo. Tudi komentarji predsednika FED Jeroma Powella o dobrem stanju ameriške ekonomije so dali delniškim trgom nov zalet.

Razveseljiva novica za finančne trge je tudi, da se je v marcu indeks razpoloženja ameriških potrošnikov (consumer sentiment index), ki meri zadovoljstvo Američanov s svojim finančnim stanjem in zaupanjem v ameriško ekonomijo po več mesecih zopet zvišal.

Vpliv energetske krize

Na drugi strani pa dolžniški vrednostni papirji, kot so obveznice, še vedno tonejo. Na to seveda najbolj vpliva naraščajoča inflacija, ki jo bo dodatno še poslabšala energetska kriza in visoke cene energentov, ki jih že občutimo. Kaj si vlagatelji mislijo o inflaciji nam lepo pokaže naraščajoča zahtevana donosnost ameriških 10-letnih državnih obveznic, ki je zopet poskočila in presegla vrednost 2.4 %. Naj pa omenimo, da te vrednosti še zdaleč niso rekordne, v ne tako daljni preteklosti smo bili priča precej višjim vrednostim.

Vir: CNBC

Slika zgoraj tako prikazuje gibanje zahtevane donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic (10 years treasury yields) od leta 1980 dalje. Lahko ugotovimo, da so sedanje vrednosti še daleč od povprečnih.

V sedanjih cenah evropskih državnih obveznic, katerih vrednost je v letošnjem letu močno upadla, so po mnenju analitikov že upoštevani štirje možni dvigi obrestne mere evropske centralne banke. Predstavniki evropske centralne banke, ki v svoji obrestni politiki ni tako agresivna kot ameriška, pa v svojih izjavah napoveduje v letošnjem letu zaenkrat dva dviga po 0.25 odstotne točke. Tako lahko rečemo, da so padci cen evropskih obveznic kljub vsemu pretirani in da bi se moralo drsenje vrednosti ustaviti.

Se obeta nova svetovna recesija?

Nekateri najbolj pesimistični analitiki pa že opozarjajo, da trenutne razmere v svetu, kot so vojna v Ukrajini, ekonomski ukrepi zoper Rusijo, energetska kriza in visoka inflacija lahko vodijo v novo svetovno recesijo.

Pri tem se opirajo na krivuljo donosnosti ameriških državnih obveznic, ki je po dolgem času zopet inverzna. Kaj to pomeni?

To pomeni, da vlagatelji trenutno zahtevajo za ameriške kratkoročne državne obveznice višjo donosnost kot za dolgoročne obveznice, kar je seveda v nasprotju z ekonomskim ciklom gospodarske rasti, ko velja obratno. V ciklu gospodarske rasti namreč vlagatelji za dolgoročne obveznice, ki so zaradi bolj oddaljene zapadlosti tudi bolj tvegane, za nakup zahtevajo višjo donosnost. Ta obrat krivulje je bil v zgodovini mnogokrat prvi znak prihajajoče recesije.

Zaenkrat so te najave še preuranjene, tudi predsednik FED-a Powell jih je v svojem nagovoru odločno zavrnil. Čisto prezreti pa jih ne moremo. Taki inverziji krivulje smo bili priča l. 2016, recesija pa je nastopila šele nekaj let kasneje.

Trenutno se zdi recesija v ZDA sicer nemogoča. Stopnja nezaposlenosti še vedno upada, poraba prebivalstva je kljub inflaciji še vedno stabilna. Še zadnje veje gospodarstva se po korona krizi odpirajo.

Delnice držav v razvoju zopet v rdečem

Tako je navkljub zahtevnim geopolitičnim razmeram in grozeči inflaciji primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu marcu porasel za odličnih 3.8 % (EUR). Med razvitimi trgi zaradi navedenih dejavnikov pričakovano najbolje ameriške delnice, ki so pridobile v marcu kar 4.5 % (EUR). Slabše evropske delnice, pridobile so manj kot 1 % (EUR), kar je zaradi bližine vojnih razmer tudi pričakovano. Delnice držav v razvoju pa zopet v rdečem, na globalnem nivoju so upadle za -1.3 % (EUR). Največ po zaslugi Kitajske, razloge smo že navedli.

Obveznice kot rečeno zaradi višanja inflacijske stopnje in strahu pred agresivnejšim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank nadaljujejo z upadanjem, evrske so izgubile – 2.2 % (EUR). Tokrat je evropskim vlagateljem v dolarske naložbe zopet pomagala ameriška valuta USD, ki je napram EUR pridobil 0.9 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over March  2022

Kriptovalute v marcu bolje

Vrednosti kriptovalut so predvsem po zaslugi druge polovice meseca marca poskočile in se končno odlepile od vrednosti, okoli katerih so se gibale v zadnjem obdobju. Tako je Bitcoin pridobil v marcu več kot 7 % vrednosti in zaključil mesec pri dobrih 41.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Tudi globalni nepremičninski sektor odlično

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so se po sicer nevtralnem februarju v mesecu marcu lepo podražile in sledile globalnemu okrevanju trgov. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v marcu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 6 % vrednosti.

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Ukrajinska vojna se mora ustaviti, to si prizadeva ves svet. Ne moremo si niti predstavljati, da bi se intenzivnost spopadov še povečala in celo razširila na druge države. Zato te opcije niti ne bomo predvideli. Pogajanja med Rusijo in Ukrajino v zadnjih dneh marca sicer prinaša nekaj optimizma in upanja na dogovor o ustavitvi spopadov in premirju, ki si ga vsi tako želimo.

Inflacija je še vedno v zagonu, o tem ni dvoma. Energetska kriza in pomanjkanje surovin zaradi sprejetih protivojnih sankcij zahodnih držav proti agresorju Rusiji bo to stanje predvsem v Evropi še poslabšalo. To bi lahko vplivalo na nižjo gospodarsko rast od predvidene. Kombinacija visoke inflacije in nižje gospodarske rasti pa pomeni vsaj začasno možnost stagflacije. Stagflacija je ekonomski pojem, ki se ga vsi ekonomisti in vlade najbolj bojijo. Pomeni nižanje gospodarske rasti in kupne moči prebivalstva ob še vedno rastočih cenah življenjskih dobrin. Idealne razmere kot uvod v novo svetovno recesijo.

Slabši rezultati podjetij in posledično večanje nezaposlenosti vodi v dodatno padanje kupne moči prebivalstva. Na srečo imajo svetovne centralne banke in vlade s svojimi finančnimi in fiskalnimi mehanizmi veliko izkušenj in sposobnosti, da se bodo takemu neugodnemu scenariju odločno zoperstavile.

Tu jo bodo verjetno zopet najbolje odnesle ZDA, ki s svojo gospodarsko močjo, izjemno učinkovito centralno banko (FED) in svojo lastno močno valuto dolarjem takšnim razmeram najlažje kljubujejo. Prav tako tudi ameriška geopolitična lega in položaj v svetu prinaša najmanj tveganja. V razdeljeni Evropi in predvsem državah v razvoju je tveganje znatno višje.

To lahko rečemo tudi za finančne trge, kjer se delnice ameriških korporacij v povezavi z močnim dolarjem držijo letos daleč najbolje. V zadnjih tednih se tako vlagatelji znova zatekajo h kapitalsko močnim in stabilnim korporacijam z uveljavljenimi blagovnimi znamkami, kot so tudi podjetja skupine FAANG, katerih velikost, kapitalska moč in zvesti uporabniki teh znamk dajejo vlagateljem upanje, da bodo težje razmere najlažje prestale. Delnice teh podjetij so tako po letošnjih padcih v drugi polovici marca porasle za od 5 do 10 %.

Vsekakor nas čaka tudi na finančnih trgih leto polno izzivov, kljub temu pa ostajamo zmerni optimisti.

Mesec februar nam je vlagateljem prinesel nove skrbi, tokrat na političnem področju. Govorimo seveda o rusko-ukrajinski krizi, kjer smo priča ruski invaziji na nevtralno in suvereno evropsko državo Ukrajino.

Kako se bo kriza razrešila, ne bi ugibali, saj nismo politični analitiki in nismo pristojni za tovrstne ocene. Bomo pa na osnovi zgodovinskih izkušenj poskusili oceniti, kakšen vpliv ta kriza že ima in bo še imela na globalno ekonomijo in finančne trge. Vpliv je seveda močno odvisen od globine in trajanja, zato je vsak geopolitičen spor nekaj posebnega in ima svoje zakonitosti. Pomembni so razlogi za krizo, število vpletenih držav, cilji vpletenih in podobno.

Kaj nas uči preteklost?

Če pogledamo v preteklost samo rožljanje z orožjem in napenjanje mišic oz. celo lokalne vojne manjšega obsega, večjega in dolgoročnega vpliva na gospodarstvo in finančne trge nimajo. Po začetnem šoku in kratkotrajni nestabilnosti se trgi hitro pomirijo v vrnejo na predhodne nivoje.

Regijski spopadi, v katerih je vpletenih več držav, med njimi celo svetovne velesile, pa so lahko nekaj povsem drugega. Lahko pride do večjega vpliva na svetovno ekonomijo in daljše nestabilnosti finančnih trgov. Na srečo takšnih izkušenj od druge svetovne vojne dalje nimamo, zato je vpliv v vsej svoji razsežnosti v tem trenutku težje oceniti.

Rusko-ukrajinski spor, v katerem je Rusija že izvaja agresijo na Ukrajino, ne moremo uvrstiti samo med napenjanje mišic, to mejo je Rusija že zdavnaj prestopila. Zato bo vpliv na globalno ekonomijo in finančne trge najverjetneje večji. Kljub vsemu pa politični analitiki zaenkrat ne pričakujejo, da bi spor lahko prerasel v globalno vojno med Rusijo in zahodnimi zavezniki v okviru zveze NATO, to so politični voditelji zahodnih držav že večkrat jasno povedali. Za to tudi nimajo zakonske podlage, Ukrajina namreč  (še) ni članica zveze NATO.

Kaj glede na trenutne razmere pričakujemo na ekonomskem področju in kakšen vpliv že ima kriza na finančne trge?

Kot vemo, so zahodni zavezniki na rusko agresijo odgovorili z obsežnimi gospodarskimi sankcijami, najverjetneje bo pri tem tudi ostalo. To pomeni, da bo Rusija predvsem odrezana od globalnih finančnih tokov in plačilnega prometa, njihove banke pa so izključene iz sistema SWIFT. Prepovedana je tudi dobava zahodne visoke tehnologije, ki jo Rusija potrebuje za svoje tehnološke izdelke.  Poslovanje ruskih podjetij s tujino bo tako onemogočeno ali vsaj močno oteženo. Cilj je povzročiti velike težave ruski ekonomiji in destabilizirati tečaj ruske valute, kar se sicer z rubljem že dogaja. Tako lahko pride do prekinitve trgovinske izmenjave in posledično pomanjkanja določenih proizvodov na ruskem trgu in povišane inflacije. Vendar nas zgodovina uči tudi, da takšne sankcije redko prinašajo želeni učinek, vedno so možni obvodi. Embargo, ki so ga zahodni zavezniki uvedli po ruski zasedbi polotoka Krim, nikakor ni imel želenega učinka.

Kakšen vpliv pa bo imela kriza na evropsko gospodarstvo?

Predvsem bo znala biti motena dobava energentov, nafte in zemeljskega plina, s katerimi Rusija, kot vemo, zalaga Evropo. To najverjetneje vodi v povišane cene energentov, kar pa dodatno negativno vpliva na že tako (pre)visoko inflacijo.

Pred rusko invazijo so finančni analitiki napovedovali možne padce delniških trgov do 20 %, če bi do agresije dejansko prišlo. Do takih padcev zaenkrat še ni prišlo, nasprotno, trgi so že začeli z okrevanjem. Seveda z gotovostjo ne moremo trditi, da je najhujše že za nami, še vedno lahko pride do poslabšanja razmer in negativnih presenečenj. Del možnih  padcev pa je vsekakor že vračunan v trenutno ceno delnic. Zgodovina nas uči tudi, da v primeru pričakovane eskalacije kriznih dogodkov trgi največje padce utrpijo v času negotovosti pred samim izbruhom, kasneje pa se trgi umirijo in začnejo pot okrevanja. Naj vas spomnimo, da trgi ne ljubijo negotovosti.

Povišanje inflacijske stopnje

V luči političnih dogodkov smo kar nekako pozabili na grozečo globalno inflacijo in začetek dvigovanja obrestnih mer s strani centralnih bank, predvsem ameriške (FED), ki se nezadržno bliža in je predviden že za mesec marec. Januarska stopnja inflacije v ZDA, objavljena v februarju, nikakor ne kaže na umirjanje, prej nasprotno.

Tako je ameriški zvezni urad za statistiko dela v februarju objavil, da se je januarska inflacijska stopnja povišala za 0.6 %, kar na letnem nivoju znese visokih 7.5 % in še dodatno povečuje verjetnost agresivne reakcije ameriške centralne banke. Zaskrbljujoč je tudi ponoven upad indeksa, ki meri razpoloženje potrošnikov (consumer sentiment) v ZDA, ki je na mesečnem nivoju upadel za 8.2 % in je na desetletnem dnu. Dobro pa se drži indeks potrošnje prebivalstva v ZDA (consumer spending), ki je v januarju porasel za 3.8 %.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu februarju upadel za – 2.7 % (EUR), kar glede na razmere sploh ni slabo. Najslabše v februarju zopet evropske delnice, izgubile so v povprečju – 4.1 % (EUR). To je zaradi bližine rusko-ukrajinske krize seveda pričakovano. Nekoliko bolje delnice globalnih trgov v razvoju, upadle so za – 3.2 % (EUR). Obveznice zaradi povečevanja inflacijske stopnje in strahu pred agresivnejšem dvigovanjem obrestnih centralnih bank nadaljujejo z upadanjem, evrske so izgubile  – 2.2 % (EUR). Tokrat evropskim vlagateljem ameriška valuta USD ni bila v pomoč, USD je napram EUR izgubil 0.2 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over February 2022

Kriptovalute v februarju nekoliko bolje

Kriptovalutam se nikakor ne uspe vrniti na vrednosti, ki so jih v preteklosti že imele in bi si jih imetniki tako želeli. Bitcoin je sicer v začetku februarja lepo okreval, 15. februarja se je celo približal vrednosti 40.000 EUR, nato pa zopet znatno upadel. Predvsem po zaslugi zadnjega februarskega dne, ko je doživel močan odboj navzgor, je februar zaključil v zelenem in pridobil  cca. 12 % vrednosti (EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja v februarju bolje

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja se po znatnem padcu v januarju v mesecu februarju glede na razmere držijo kar dobro. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v februarju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil manj kot 1 % vrednosti, kar je bolje od večine ostalih sektorjev.

Vir: Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Napovedovanje prihodnosti na finančnih trgih je vedno, tokrat pa zaradi geopolitičnega tveganja še posebno zahtevna naloga. Samo upamo lahko, da bo prevladal razum in se bodo zadeve umirile.

Kar se tiče finančnih trgov, kot zanimivost objavljamo tabelo, ki prikazuje reakcijo ameriškega delniškega indeksa S&P 500 na geopolitične dogodke, ki so tragično zaznamovali svetovno zgodovino. Ta tabela prikazuje enodnevne padce trgov ob sami eskalaciji dogodkov, celoten padec kot posledica dogodka, število dni, ki so ga trgi potrebovali, da so dosegli dno in število dni do polnega okrevanja delniških tečajev.

Vir: LPL Finance

Tabela nam pove, da delniški trgi kljub dramatičnim geopolitičnim dogodkom presenetljivo hitro okrevajo. Kot zanimivost naj navedemo še, da je ameriški delniški indeks Dow Jones od eskalacije druge svetove vojne l. 1939 pa do konca l. 1945 v nasprotju z pričakovanji celo pridobil 50 % vrednosti, kot so izračunali pri Ritholz Wealth Management.

Bistveno več škode in globlje padce trgov je povzročila finančna kriza 2008/2009, ko so nekateri delniški tečaji zanihali tudi od 40 do 50 % navzdol.

Tako bo po umiritvi napetosti, ki sicer v tem trenutku še ni na vidiku, v ospredje vlagateljev zopet stopila inflacija in centralne banke s svojo obrestno politiko, ki nam bo krojila naložbene odločitve v letošnjem letu.

V primeru pa, da se bo geopolitična kriza še poglobila, da sprte strani ne bodo našle skupnega jezika in bomo priča daljšim nestabilnim, da ne rečemo kar vojnim razmeram, pa je to lahko uvod v novo recesijo, kot napovedujejo najbolj pesimistični ekonomski analitiki. To seveda nikakor ne pomeni zlom svetovnih borz, tudi v recesiji so finančni trgi lahko donosni, bo pa prineslo padec globalnega BDP-ja in okrevanje svetovnega gospodarstva bo tako daljše in bolj zahtevno.

V večini primerov se prednovoletni optimizem na kapitalskih trgih prenese tudi v začetek naslednjega leta. Tokrat temu žal ni bilo tako. Po odličnem letu 2021 smo vlagatelji v začetku letošnjega leta doživeli hladno prho. Tečaji večine delniških naložb, med katerimi so prednjačile tehnološke delnice, so v mesecu januarju znatno upadli. Lahko celo rečemo, da je sektor informacijske tehnologije že vstopil v fazo »korekcije« . Tudi kriptovalute slabo, padci vrednosti so se nadaljevali.

Kaj pomeni korekcija?

Korekcija pomeni padec za 10 % v kratkem času, glede na nedavne najvišje vrednosti. Razlogov za korekcijo je več, največkrat pomeni »popravek« tečajev zaradi silovite rasti v preteklem obdobju in posledično trenutnega prevrednotenja tečajev. Lahko rečemo, da je občasna korekcija v večini primerov celo zaželena, pozitivno vpliva na »zdravje« delniških trgov. V nasprotnem primeru lahko pride do močnega prevrednotenja tečajev, kar slej ko prej privede do močnejšega poka delniškega »balona«, posledice so tako mnogo hujše z več deset odstotnimi padci. To smo v zgodovini že mnogokrat doživeli.

Statistično gledano pride do korekcije v povprečju enkrat letno. Korekcija je običajno bolj kratkega trajanja, zadeve se umirijo in vrnejo v normalne razmere. V sedanjem primeru lahko rečemo, da je bila korekcija nekako pričakovana. Od silovitega padca delniških tečajev ob odkritju virusa Covid-19 in začetka pandemije spomladi leta 2020 so delniški tečaji v glavnem samo rasli, korekcije praktično ni bilo. Običajno pa korekcijo sproži nek dejavnik, ki negativno vpliva na sentiment vlagateljev.

Dejavniki, ki so sprožilci korekcije

V tem trenutku je kar nekaj dejavnikov, za katere lahko rečemo, da služijo kot sprožilec korekcije. Visoka inflacija, kar pomeni skorajšnji začetek dvigovanja obrestnih mer centralnih bank (ameriška centralna banka FED je napovedala v januarju bolj agresivno obrestno politiko z začetkom dvigovanja obresti marca letos), nov val pandemije z virusom omikron, ki hromi delovanje svetovnega gospodarstva (napovedi o globalni gospodarski rasti so se nekoliko znižale) in nenazadnje zaostrovanje razmer na rusko-ukrajinski meji, ki lahko privedejo do oboroženega spopada, so stvari samo pospešile.

Po analizi mnenja svetovnih analitikov lahko rečemo, da sicer fundamentalnih strukturnih težav v globalni ekonomiji, ki bi lahko povzročile globlje padce delniških tečajev v nadaljevanju letošnjega leta (zaenkrat) ni na vidiku. Še več, statistično gledano so delniški trgi v obdobju prvega leta začetka dvigovanja obrestnih mer delovali dobro, donosi so bili pozitivni.

Zaskrbljujoča izjemna nihajnost nekaterih delniških indeksov

Svetovno gospodarstvo je v fazi močnega okrevanja, celo Svetovna Zdravstvena Organizacija WHO napoveduje skorajšnjo prekuženost prebivalstva in umirjanje pandemije. Kar pa se tiče ameriško-ruskega spora v ukrajinski zadevi pa upamo, da bo prevladala zdrava pamet in diplomacija. Korekcije so sestavni del življenja vlagateljev, na to smo po skoraj dvoletni rasti tečajev kar nekako pozabili.

Nekoliko zaskrbljujoča je samo izjemna nihajnost tudi tistih delniških indeksov, npr. S&P 500 ali pa ameriškega tehnološkega indeksa NASDAQ, ki običajno tako visoke nihajnosti ne poznajo, kot npr. delniški indeksi držav v razvoju. Tako je bilo v mesecu januarju kar nekaj takšnih dni, ko so omenjeni indeksi na dnevnem nivoju zanihali v pozitivno in negativno smer tudi za več kot 3 %. Statistično gledano to lahko pomeni nadaljevanje drsenja tečajev navzdol tudi v prihodnje.

Silovit odboj informacijskega sektorja, omilil januarske padce

V zadnjih dveh trgovalnih dneh v mesecu januarju je sicer prišlo do silovitega odboja navzgor, tudi tu so igrale glavno vlogo delnice sektorja informacijske tehnologije, vendar ne moremo z gotovostjo trditi, da je korekcija končana. Je pa ta odboj precej omilil januarske padce na delniških trgih.

Ekonomski podatki največje svetovne ekonomije, objavljeni v mesecu januarju, so bili kot običajno mešane narave.

Stopnja inflacije v ZDA se je v decembru glede na november zopet povišala, na letnem nivoju je dosegla 7 %, kot je objavil ameriški zvezni urad za statistiko dela. Na področju nezaposlenosti v decembru ZDA odlično. Stopnja nezaposlenosti je upadla za nadaljnjih 0.3 %, tako da znaša trenutno optimističnih 3.9 %, kar je najnižja vrednost po februarju 2020. Potrošnja prebivalstva (consumer spending) pa je v decembru upadla za 0.6 %, kot so izračunali analitiki. Ta številka je sicer že prilagojena oz. upošteva stopnjo inflacije, zato je nižja.

Povišana korelacija med gibanjem delniških trgov (predvsem sektorja tehnologije) in trgom kriptovalut se je tudi v januarju nadaljevala. Težko rečemo, da bo to sedaj stalnica tudi v prihodnje, zaenkrat pa to kar drži.

MSCI WORLD navzdol

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu januarju upadel za – 3.9 % (EUR). Najslabše v januarju evropske delnice, izgubile so v povprečju – 4.8 % (EUR), nekoliko bolje ameriške delnice, -4.3 % (EUR). Globalni trgi v razvoju bolje, v povprečju so izgubili le -0.5 % (EUR). Res pa je, da te delnice v zadnjem letu niso doživele take rasti, zato težko rečemo, da so prevrednotene.

Obveznice zaradi skorajšnjega začetka dvigovanja obrestnih mer nadaljujejo z upadanjem, evrske so izgubile dodatnih 1.1 % (EUR).

Evropskim vlagateljem je šla na roko v januarju tudi rast USD. V primerjavi z EUR je pridobil 1.4 %, prav za toliko je tako donosnost indeksov, merjena v USD, nižja.

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2022

Padanje kriptovalut se je v januarju nadaljevalo

Padanje vrednosti kriptovalut se je očitno preneslo tudi v letošnje leto. Tako je Bitcoin v mesecu januarju letošnjega leta izgubil dodatnih dobrih 18 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice nepremičninskega sektorja v januarju navzdol

Tudi delnice globalnega nepremičninskega sektorja se v mesecu januarju letošnjega leta niso izognila krepkim padcem. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, so padci sledili ostalim sektorjem. Tako je v januarju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 6 % vrednosti (EUR).

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?                         

Kljub odboju navzgor konec januarja, v tem trenutku ne moremo z gotovostjo trditi, da je popravek tečajev oz. korekcija končana. Tudi analitiki so si tu precej nasprotnega mnenja. Kot smo že omenili, so zaskrbljujoča izjemno visoka dnevna nihanja tudi tistih delniških indeksov, kjer to ni običajno. To lahko vodi v nadaljevanje padcev. Tudi kupci padajočih tečajev (dip buyers) so se v zadnjem obdobju precej zredčili.

Več upanja vlivajo rezultati podjetij in korporacij za četrti kvartal preteklega leta, ki so bili do zdaj že objavljeni. Število podjetij znotraj indeksa S&P 500, ki ga običajno jemljemo kot najbolj verodostojen vzorec dogajanja na razvitih delniških trgih, katerih objavljeni rezultati so presegli pričakovanja analitikov, je znatno višje od povprečja. To nam lahko vliva upanje za naprej. Poleg seveda energetskih podjetij, katerih rezultati so pričakovano izjemno visoki, so se dobro izkazala tudi podjetja informacijske tehnologije, ki sestavljajo indeks S&P 500.

Tako je tehnološki velikan Apple v četrtek po zaključku trgovanja objavil rezultate poslovanja za četrti kvartal preteklega leta, ki so presegli pričakovanja analitikov. Prihodki so presegli 124 milijard USD, 29 % več kot v predhodnem kvartalu in največ v zgodovini. Ta objava je povzročila, da so delnice Appla v petkovem trgovanju poskočile za skoraj 7 % in s seboj potegnile najprej ves tehnološki sektor, posledično pa še ostale delnice. Rast se je nadaljevala tudi v zadnjem dnevu meseca januarja. Težko pa je napovedati, da se bo optimizem na trgih nadaljeval tudi v prihodnje.

V prvem tednu februarja bo kvartalne rezultate objavilo kar nekaj tehnoloških velikanov, kot so Amazon, Facebook in Alphabet (Google). Od njihovih rezultatov je po mnenju analitikov odvisno, ali se bo odboj tehnološkega sektorja nadaljeval. V primeru, da bodo rezultati slabši od napovedi analitikov, se bo rast zadnjih dni najverjetneje ustavila.

Zaskrbljujoča rastoča inflacija

Pred nami je sicer kar nekaj izzivov. Najbolj nas skrbi seveda rastoča inflacija. Kot že povedano, ZDA so preteklo leto zaključile s stopnjo inflacije 7 %, kar pomeni, da je reakcija ameriške centralne banke (FED) kar nujna. Napovedala je, da z marcem začne z dvigovanjem obrestne mere. Analitiki banke Goldman Sachs napovedujejo za letošnje leto celo 5 dvigov po 0.25 %. Seveda pa je dinamika dvigovanja odvisna od mesečnih objav inflacijske stopnje, za katero upamo, da se bo le začela umirjati. Samo dvigovanje obrestne mere vsaj v začetku ne bi smelo negativno vplivati na delniške trge, če lahko verjamemo zgodovini in statistiki, to smo že omenili.

Pandemija analitikov ne skrbi več toliko kot v preteklosti. Prekuženost prebivalstva skokovito raste, pričakuje se, da se bo krivulja novih primerov kmalu obrnila navzdol. To pomeni skorajšnjo normalizacijo življenja, res pa je, da si tudi novih finančnih spodbud vlad ne moremo več obetati. To vpliva na manjšo likvidnost tudi finančnih trgov.

Rusko ukrajinski spor zagotovo trenutno dodatno vpliva na nemirnost trgov. Težko napovedujemo razplet dogajanja, upamo pa na zdravo pamet. Oboroženih spopadov si najbrž nihče ne želi.

Tako še vedno ostajamo za letošnje leto zmerni optimisti, le da se bomo najverjetneje morali sprijazniti z nižjimi donosi in višjo nihajnostjo na delniških trgih.

V preteklih mesecih smo kar nekajkrat ugotavljali, da se predvsem v razvitem svetu zaradi boljše dostopnosti do cepiv in višje precepljenosti prebivalstva pandemija zanesljivo bliža koncu in da nas čaka popolno odprtje gospodarstva brez omejitev, kot smo ga bili vajeni v obdobju pred pandemijo.

Žal moramo priznati, da smo se ušteli in da je virus COVID-19 mnogo bolj trdoživ, kot smo predvidevali. Tako se je v Južni Afriki nedavno pojavil nov sev virusa, poimenovan po grški črki omikron, ki se je že začel širiti po svetu in naj bi bil še bolj nalezljiv od prejšnjih.

Posledično so nekatere države zopet uvedle omejitvene ukrepe, možna so celo ponovna zaprtja gospodarstva, kar bi lahko povzročilo nižjo globalno gospodarsko rast in posledično vplivalo tudi na finančne trge. Vse kaže na to, da bomo z virusom in njegovimi mutacijami morali še kar nekaj časa živeti.

Inflacija v ZDA navzgor, nezaposlenost navzdol

Tudi v mesecu novembru objavljeni podatki o inflaciji v ZDA nas ne morejo razveseliti. Na mesečni ravni se je inflacija v oktobru zvišala za kar 0.9 %, kar pomeni na letnem nivoju zelo visokih 6.2 %, kot je objavil ameriški zvezni urad za statistiko dela. To seveda pomeni, da verjetnost dviga obrestnih mer s strani ameriške centralne banke narašča, prvi dvig za 0.25 odstotne točke se pričakuje že sredi leta 2022.

So pa ameriški delodajalci v oktobru dodali kar 531.000 novih delovnih mest, kar je več od pričakovanj analitikov. Tako je stopnja nezaposlenosti upadla za nadaljnjih 0.2 % in znaša 4.6 %. Trenutno je brezposelnih 7.4 milijona Američanov, kar pa je še vedno precej več kot pred pandemijo, ko jih je bilo registriranih 5.7 milijona. Naj spomnimo, da je bila med pandemijo stopnja nezaposlenosti več kot 15 %.

Potrošnja prebivalstva, ki je prav tako zelo pomemben podatek o stanju ameriške ekonomije in napovedih gospodarske rasti, se je v mesecu oktobru zvišala bolj od pričakovanj analitikov. Poskočila je za 1.3 %, kar je znatno več od septembrske 0.6 %. Največ so k tej rasti pripomogli nakupi avtomobilov, kot pravi statistika. Očitno višja inflacija in s tem višje cene zaenkrat še ne vplivajo na nakupne navade Američanov. Težave v preskrbovalnih verigah pa ostajajo, povpraševanje na mnogih področjih znatno presega ponudbo.

Prednovoletni čas ugoden za finančne trge

Zakaj vedno navajamo te ključne ekonomske podatke o stanju ekonomije največjega svetovnega gospodarstva? Predvsem zato, ker neposredno vplivajo na dogajanja na ameriškem finančnem trgu, ki je še vedno daleč najpomembnejši in največji finančni svetovni trgi, kjer kotirajo domala vsa najpomembnejša svetovna podjetja. Dogajanje na ameriških borzah se hitro prenese na vse ostale svetovne finančne trge. Te ekonomske podatke budno spremlja tudi ameriška centralna banka (FED) in glede na razmere prilagaja svojo politiko odkupa obveznic (tapering) in zviševanja obrestnih mer.

Sicer pa je statistično gledano prednovoletni čas za finančne trge povečini ugoden. V kar 80 % primerov so delniški trgi v mesecu decembru zrasli in v povprečju ustvarili dobre donose. Upamo, da tudi letošnji december ne bo odstopal od povprečja.

Covid-19 spet pretresel svetovne borze

Če se vrnemo k pandemiji, ne moremo mimo tega, da je objava o odkritju novega seva COVID-19 v zadnjih dneh novembra povzročila pretres na svetovnih borzah, saj so delniški tečaji povečini padli za več odstotkov. Na srečo so se tudi tokrat hitro našli kupci, ki so padce cen izkoristili za ugodne nakupe in tako preprečili večje upade vrednosti delnic. Lahko rečemo, da je na trgih zaenkrat še vedno visoka likvidnost, razpoloženje vlagateljev in optimizem pa še vedno na visokem nivoju.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v novembru pridobil 0.6 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Najbolje tudi ta mesec ameriške delnice, primerjalni indeks MSCI USA je zrasel 1.8 % (EUR). Indeks evropskih delnic tokrat slabše, izgubil je 2.4 % (EUR). Trgi v razvoju tudi negativno, MSCI EM je nižji za 1.4 %. Zadnje mesto pa  tokrat britanske delnice, njihov indeks je upadel za 2.7 % (EUR).

Ta mesec obveznice bolje. V novembru so namreč evropske obveznice pridobile 1.2 % (EUR).

Ameriški dolar pa je napram evru v novembru pridobil kar 2.8 %, za toliko so tudi rezultati, merjeni v USD, slabši.

Vir: JP Morgan Review of markets over November 2021

Kriptovalute v novembru navzdol

Vrednost kriptovalut se je v novembru znižala. Tako je Bitcoin v preteklem mesecu izgubil cca. 5 % vrednosti (EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa. Vzrok za to je poleg zaostrene regulative, ki jo napovedujeta ZDA in Indija, očitno tudi odkritje novega seva, tako vsaj menijo analitiki. V ZDA bo kot kaže potrebno prijaviti vse transakcije s kriptovalutami, ki presegajo vrednost 10.000 USD. Ogromen plan investicij v infrastrukturne projekte ameriškega predsednika Bidna naj bi se delno financiral tudi z davkom na dobiček, ustvarjenega s trgovanjem s kriptovalutami, kot gre razumeti ameriške finančne oblasti.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

V novembru so delnice nepremičninskega sektorja upadle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v mesecu novembru nekoliko upadla. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je vrednost upadla predvsem v zadnjih dneh meseca, torej po odkritju novega seva virusa COVID-19.

Možne posledice novega vala pandemije seveda na nepremičninski sektor ne vplivajo pozitivno. Najbolj je lahko na udaru oddajanje sob in stanovanj v turistične namene ter oddaja poslovnih prostorov. Delo od doma bo lahko zopet postalo aktualno.

Tako je v novembru eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil dobra 2 % vrednosti.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?                         

Lahko rečemo, da je odkritje novega seva COVID-19 stvari zopet postavilo na glavo. Če smo, kot že omenjeno, bili prepričani, da smo s pandemijo praktično opravili, se je sedaj zopet pojavil dvom. Nekatere države se ponovno zapirajo, uvajajo se omejitveni ukrepi in na popolno pred-pandemično stanje bomo očitno morali še počakati.

To lahko negativno vpliva na gospodarsko rast in posledično na finančne trge. Poslabšanje epidemioloških razmer bi lahko imelo pozitiven vpliv na inflacijska pričakovanja, ki bi se morebiti zaradi možne nižje gospodarske rasti nekoliko znižala. Posledično bi tudi ameriška centralna banka lahko nekoliko prilagodila dinamiko politike dvigovanja obrestnih mer. V tem trenutku je to sicer težko napovedovati, zaenkrat so to samo ugibanja.

Obstaja pa še en, sicer malo verjeten scenarij. Nižja gospodarska rast ne bo imela večjega vpliva na inflacijo, glavno vlogo bo imela okrnjena ponudba, ki nikakor ne bo sledila povpraševanju. Nov val pandemije bo namreč še dodatno poslabšal težave v preskrbovalnih verigah. Ponovno zapiranje držav (predvsem azijskih izvoznih pristanišč) nas lahko najbolj skrbi. Tako bi ob nižji gospodarski rasti povišana inflacija ostala, kar pa je najslabša možna kombinacija.

Vpliv »retail« vlagateljev

Omeniti pa velja tudi vedno večji vpliv, ki ga imajo na dogajanje na finančnih trgih  »retail« vlagatelji. To so tisti vlagatelji, ki ne spadajo med institucionalne oz. profesionalne in jim finančno vlaganje ni poklic. Njihovo število se je med obdobjem pandemije močno povečalo. Ljudje so ostajali doma, povečini so se jim tudi prihranki povečali, tako da je marsikateri začel le-te tudi sam investirati v finančne naložbe. Po nekaterih ocenah je njihovo število že preseglo 30 % vseh vlagateljev, na ameriški borzi pa ustvarijo že več kot 10 % celotnega prometa. Pomembni so zato, ker njihov način vlaganja večinoma ni v skladu z borznimi zakonitostmi, ki so rezultat več desetletnih izkušenj in njihove reakcije so pogosto nepredvidljive. To dodatno otežuje napovedi dogajanja na finančnih trgih.

Nas pa seveda najbolj zanima, kako bodo te zahtevne razmere vplivale na naše portfelje? Kako se prilagoditi, da bomo to obdobje negotovosti prestali čim bolje?

Kaj torej prinašata visoka gospodarska rast in povišana inflacija?

Trenutno imamo torej obdobje visoke gospodarske rasti in povišane inflacije, zato trgom grozi dvig obrestnih mer s strani centralnih bank z namenom umiritve inflacije. Zmanjševanje odkupa državnih in hipotekarnih obveznic se je v ZDA že začelo, kar bo posledično vplivalo na slabšo likvidnost finančnih trgov, ki je zaenkrat še vedno visoka. V Evropi zmanjševanja odkupa še ni pričakovati, tako vsaj zagotavljajo predstavniki evropske centralne banke. Evropska ekonomija se ne pobira tako hitro kot ameriška in je mnogo bolj krhka.

Na drugi strani pa imamo torej nov sev virusa, za katerega trenutno še ne vemo, koliko škode gospodarstvu bo povzročil. Se bodo države prisiljene ponovno zapirati, kar bo lahko zmanjšalo gospodarsko rast?

Tako je treba pri investiranju trenutno upoštevati vse možne scenarije in portfelje pravilno uravnotežiti.

Kot vemo, so v obdobju visoke gospodarske rasti in povišane inflacije načelno bolj donosne delnice cikličnih sektorjev, kot so energija, finance, materiali in industrija. Za zaščito pred inflacijo se načelno uporabljajo naložbe v nepremičnine in plemenite kovine.

Vidimo pa, da naše življenje očitno še vedno kroji tudi pandemija in novi sevi, zato ne smemo pozabiti tudi na ‘big tech’ sektor, torej visokotehnološka podjetja, ki so se v obdobju pandemije najbolje obnesla. Ta podjetja so tudi finančno zelo stabilna in močna (cash rich), zato v obdobju višjih obrestnih mer višja cena zadolževanja nanje ne vpliva tako močno. Pa tudi naložbe v podjetja, ki so v času krize najbolj trpela in so še vedno podcenjena, torej turizem, hotelirstvo, letalsko prevozništvo, bi lahko povečala donosnost naših portfeljev in jih ne gre prezreti.

Kaj je ključ?

Kaj torej storiti? Odvisno od razvoja dogodkov v naslednjih mesecih. Zagotovo pa je ključ rešitve premišljena in pravilno uravnotežena kombinacija naložb vseh naštetih dejavnikov. V tem trenutku je nesmiselno in preveč tvegano staviti na ozko usmerjene sektorske naložbe, zato je nujna tudi ustrezna razpršenost naložb. Še vedno pa dajemo prednost ameriškim delnicam, ki so v minulem obdobju pokazale mnogo večjo odpornost kot preostali svet.

Trgom v razvoju bi se v tem trenutku raje izognili. Višja inflacija pomeni najverjetneje višje obrestne mere, posledično močnejši dolar in selitev kapitala v ameriške naložbe. Torej odliv iz trgov v razvoju. Pa tudi mnogo manj učinkoviti zdravstveni sistemi, slabša dostopnost do cepiva in večja ranljivost prebivalstva glede na nove različice virusa COVID-19 naložbam v trge v razvoju ne govori ravno v prid. Res pa je, da so v zadnjem obdobju trgi v razvoju utrpeli največje izgube, zato je vprašanje, če je dno že doseženo.

Kot vedno je treba omeniti, da so to predvidevanja, razvoj dogodkov bo šel lahko tudi v drugo smer. Kar zahtevna naloga za povprečnega vlagatelja. Pomoč strokovnjakov bi bila dobrodošla, da ne rečemo kar nujna.

V zadnjih tednih so med analitiki vedno glasnejše govorice, da so delnice globalnih predvsem razvitih trgov precenjene in nas posledično čaka kmalu korekcija. Trgi v razvoju so po zaslugi Kitajske in njenih regulatorjev korekcijo tako rekoč že doživeli, kar pa seveda nikakor ne pomeni, da delnice teh trgov ne morejo več upasti, samo verjetnost je nekoliko nižja. Pa so te govorice upravičene oz. od kod izvirajo?

Eden izmed osnovnih kriterijev za ugotavljanje vrednotenja delnic je dobro poznano razmerje med ceno delnice in prihodki na to delnico iz naslova dividend, ki jih podjetje izplačuje ( P/E ratio). Ta nam v osnovi pove, kolikokrat je cena delnice višja od letnega prihodka na to delnico, ki ga lahko pričakujemo oz. v koliko letih se nam bo investicija v to delnico povrnila.

Potencialna rast cene delnice v tem obdobju v izračunu ni upoštevana. Nekako uveljavljen zgodovinski standard oz. referenčna vrednost med vlagatelji je, da je cena delnica poštena in primerna za nakup, če se to razmerje giblje med vrednostjo od 15 do 20. Seveda so tu tudi sprejemljiva odstopanja.

Katere dejavnike je treba upoštevati?

Obstaja še mnogo dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati, kot npr. konkurenčna prednost podjetja, perspektiva in prihodnost dejavnosti podjetja, inovativen poslovni model, vlaganje podjetja v raziskave in razvoj ter vedno bolj tudi okoljevarstvena in socialna komponenta, kar pa zahteva dodatne obsežnejše analize. P/E kriterij tega sicer ne upošteva, kljub temu pa nam poda neko osnovno informacijo o trenutnem vrednotenju, ki je lahko podlaga za podrobnejše in obsežnejše analize.

Tako analitiki pri svojih nakupnih priporočilih upoštevajo trenutno ceno delnice in prognozo in analizo možne rasti dobička podjetij, ki opravičuje trenutno povišano vrednotenje delnice. Matematično je stvar preprosta. Če je cena delnice zrasla, morajo biti tudi napovedi o rasti dobičkov pozitivne, da razmerje ostane v želenih in sprejemljivih vrednostih. Če temu ni tako, lahko cena delnice upade, da se razmerje zopet normalizira.

Rast cene delnic predvsem razvitih trgov

V zadnjem obdobju smo bili priča rasti cene delnic predvsem razvitih trgov, ki je bila podprta z visokimi pričakovanji vlagateljev glede rasti dobičkov podjetij po pandemiji in ponovnem odprtju in zagonu globalnega gospodarstva. Koliko pričakovane rasti bodočih dobičkov je že vračunano v trenutne cene delnic, je težko oceniti, nekaj pa prav gotovo je. Analitiki so nedavno kar tekmovali o ocenah visoke gospodarske rasti, ki nas čaka v prihodnjem obdobju, posledično so cene delnic rasle. Kaj se je spremenilo?

Predvsem to, da so se napovedi o visoki globalni ekonomski rasti nekoliko umirile, posledično pa tudi napovedi o rasti dobičkov globalnih podjetij. Razlogi tičijo v poslabšanju epidemioloških slik večine držav in grozeči možni ponovni uvedbi omejitvenih ukrepov, delno pa tudi v nezmožnosti dobave nekaterih proizvodov in izvajanja storitev zaradi težav v globalnih preskrbovalnih verigah (supply chain) in zagotavljanju ustrezne delovne sile v nekaterih storitvenih dejavnostih. Tako v nekaterih sektorjih ponudba ne more slediti povpraševanju.

Nekaj pa je k slabšim napovedim doprinesla tudi manjša rast potrošnje prebivalstva (consumer spending), kot so napovedovali analitiki, in tudi obeti za naprej niso najboljši. Prav tako pa smo tudi vse bližje trenutku, ko bo ameriška centralna banka (FED) začela zmanjševati stimulativne ukrepe, kar bo dodatno vplivalo na gospodarsko rast.

Prve informacije ob objavi rezultatov za tretji kvartal

Cene delnic so tako še vedno visoke, napovedi o rasti dobičkov podjetij pa so se umirile, zato so se takoj pojavile govorice o prevrednotenju delnic. Trgi, kot vemo, reagirajo zelo hitro. Dodatno je veliko število globalnih podjetij v preliminarnih napovedih in raziskavah izjavilo, da bo zelo težko obdržalo visoko rast dobičkov tudi v prihodnje. Prve informacije bodo znane že sredi tega meseca, ko bodo globalna podjetja objavila rezultate za tretji kvartal letošnjega leta.

Trenutne vrednosti P/E razmerja za nekatera najbolj prepoznavna podjetja:

Apple              28

Amazon          57

Google            29

Facebook       25

Netflix            62

Microsoft     37

S&P 500        32

Alibaba         18

Ugotovimo lahko, da so trenutne vrednosti sicer res povišane, vendar ob dobrih rezultatih in napovedih o rasti dobičkov še vedno, vsaj v večini primerov, (še) niso kritične. Slabši rezultati pa bi lahko sprožili korekcijo tečajev. Delniški tečaji so sicer v drugi polovici septembra kar nekajkrat močneje zanihali navzdol, tu so jo najslabše odnesle tehnološke delnice. Na srečo pa so se kmalu odzvali kupci padajočih delnic (buying the dip), ki so izkoristili ugodnejše cene za nakup in tako preprečili večje padce.

Kitajski regulatorji dodatno zaostrujejo razmere

Ostali dejavniki, ki so vplivali na dogajanje na kapitalskih trgih v mesecu septembru, pa so že znane novice s področja epidemioloških slik držav in širjenja novega delta virusa, spremljanje ukrepov kitajskih regulatorjev in pa seveda najnovejši objavljeni ekonomski podatki za mesec avgust.

V septembru novice iz Kitajske niso prinesle kakšnih bistvenih sprememb. Kitajski regulatorji še vedno trmasto vztrajajo pri svojem oz. še dodatno zaostrujejo razmere. Nedavno je sicer prišlo do video konference med visokimi predstavniki kitajske vlade in delegacijo Wall Streeta, ki so jo zastopali tudi nekateri predstavniki najmočnejših ameriških vlagateljev v kitajska podjetja, kot so npr. Goldman Sachs in Black Rock. Kot je razumeti, konferenca je bila sicer zaprtega tipa, Kitajci poskušajo umiriti situacijo in zagotavljajo, da z ukrepi ne nameravajo zadušiti tehnoloških podjetij in privatnega sektorja. Želijo predvsem izboljšati nivo varovanja zasebnosti osebnih podatkov in nacionalne varnosti, ki je z možno zlorabo podjetij, ki upravljajo spletne platforme za komunikacijo in trgovanje s strankami, lahko ogrožena. Ne nameravajo pa omejiti dostopa svojim tehnološkim velikanom do svetovnih finančnih trgov, kar je seveda pozitivna informacija.

Težave kitajskega Evergranda

Omeniti velja še težave kitajskega nepremičninskega konglomerata Evergrande, ki je zadolženo za kar 260 milijard evrov, kar je 2 % kitajskega BDP-ja. Težave so se pokazale že lani, ko so začele kitajske oblasti omejevati možnost najemanja posojil in zaostrovati regulatorna pravila. Tako podjetje ne more zaključiti odprtih nepremičninskih projektov, s katerih prodajo bi lahko poplačalo dolgove.

To je zaskrbelo finančne trge, saj bi kolaps Evergranda lahko imel hude posledice za globalno gospodarstvo. Evergrande je v preteklih dneh že priznal, da svojih finančnih obveznosti brez pomoči kitajske vlade ne bodo mogli izpolniti. Trenutno je Evergrande z vlagatelji sicer dosegel dogovor o poplačilu obresti za obveznico z letnico 2025 in se s tem začasno izognil stečaju, vendar je to seveda manjši del njegovih obveznosti.

Ekonomski podatki za ZDA za avgust, objavljeni v septembru, pa mešano.

Inflacija v največji svetovni ekonomiji se je nekoliko umirila, v avgustu je znašala na mesečni ravni 0.3 %, na letni pa 5.25 %, kar je nižje kot mesec prej. To je lahko tudi posledica nižjega povpraševanja potrošnikov zaradi strahu pred nižjo gospodarsko rastjo in novega vala pandemije. Stopnja nezaposlenosti je v mesecu avgustu upadla na 5.2 %, kar je vsekakor spodbudno. Potrošnja prebivalstva se je sicer po močnem julijskem padcu nekoliko popravila, zaskrbljujoča pa je poraba prebivalstva v gostinskih lokalih in hotelih, kar gre pripisati naraščajočemu strahu pred okužbo in novemu valu pandemije. Razpoloženje potrošnikov (consumer sentiment) pa v avgustu zopet navzdol, ljudem skrbi povzroča pandemija in visoke cene proizvodov in storitev na trgu.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v septembru izgubil 2.3 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnje tabele. Najslabše so jo sicer odnesle delnice Latinske Amerike, izgubile so kar 8.7 % (EUR).

Slabo tudi Evropa, primerjalni indeks MSCI Europe je izgubil 3.7 % (EUR). Tokrat pa so zmagovalec japonske delnice, pridobile so v povprečju 4.8 % (EUR).

Evropske obveznice so v septembru izgubile v povprečju 1.1 % (EUR).

V USD so rezultati znatno slabši, USD je namreč napram EUR v septembru pridobil 1.9 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2021

Kriptovalute v septembru na preizkušnji

Konec septembra je med kripto vlagatelji udarila novica, da je Kitajska na področju kriptovalut uvedla nove omejitvene ukrepe. Vse finančne transakcije, povezane s kriptovalutami, tudi za fizične osebe, so po novem nezakonite, kršitelji bodo strogo kaznovani, so objavili kitajski finančni regulatorji. Ta novica je imela pričakovano takojšnje posledice, kriptovalute so zanihale več kot deset odstotkov navzdol. Presenetljivo pa so se padci glede na težo novice dokaj hitro ustavili, kriptovalute so se kmalu začele pobirati. Lahko rečemo, da so tako negativno novico prestale relativno dobro, kar kaže na to, da postajajo vedno bolj odporne.

Tako je Bitcoin v mesecu septembru izgubil dobrih 5 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Za tiste, ki ste morebiti spregledali, pa ponovno navajamo, da je za slovenske vlagatelje v kriptovalute v pripravi zakon o obdavčitvi pri prodaji kriptovalut. Najnovejša verzija zakona daje davčnemu zavezancu izbiro:

– Obdavčitev celotnega prodajnega zneska po enotni davčni stopnji 10 %, ne glede na to, ali ste s prodajo ustvarili dobiček ali izgubo. Določili so tudi mejni znesek, do katerega ne bo treba niti prijaviti niti plačati davka od unovčenja virtualnih valut oziroma od z njimi ustvarjenega dobička. Ta mejni znesek bi znašal 15.000 evrov v koledarskem letu.

– Obdavčitev pri prodaji doseženega dobička po stopnji 25%.

Predlog zakona mora seveda potrditi tudi stroka, pred sprejetjem pa mora skozi parlamentarno proceduro.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

V septembru delnice nepremičninskega sektorja navzdol

Delnice podjetij globalnega nepremičninskega sektorja so tudi v septembru upadle. Trend umirjanja, ki smo ga zaznali že v preteklem mesecu, se je v septembru nadaljeval. Res je, da je ta sektor po pandemiji beležil silovito rast, v letošnjem letu so te delnice v povprečju zrasle za skoraj 20 %, zato je umirjanje nekoliko pričakovano. Pa tudi napoved o nekoliko nižji globalni gospodarski rasti, kot je bilo prvotno napovedano, je prispevala svoje. Tako je v septembru eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 5 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Vlagatelji v napetosti pričakujemo skorajšnjo oktobrsko objavo rezultatov svetovnih korporacij in podjetij za tretji kvartal 2021. V primeru dobrih rezultatov, predvsem pa boljših od napovedi analitikov, lahko pričakujemo dodatno podporo delniškim tečajem in možno nadaljevanje sicer umirjene rasti. V nasprotnem primeru pa bodo delniški tečaji predvsem razvitih trgov na preizkušnji, kot smo že omenili.

Zaradi nekoliko slabših napovedi o nadaljevanju globalne gospodarske rasti sta tudi nadaljnja politika in akcije Ameriške centralne banke (FED) v zvezi z obrestnimi merami in zmanjševanjem odkupa državnih in hipotekarnih obveznic postali nekoliko negotovi. Nekateri analitiki menijo, da bi se začetek zmanjševanja odkupa lahko prenesel v prihodnje leto, kar bi bilo za trge dobra informacija, visoka likvidnost na trgih bi se tako za nekaj mesecev lahko podaljšala. Vse je odvisno od gibanja ključnih mesečnih ekonomskih podatkov, na podlagi katerih bo Ameriška centralna banka (FED) sprejemala odločitve.

Zaenkrat pa FED ostaja pri prvotnem planu, začetek zmanjševanja odkupa se bo začel že v letošnjem letu, možen začetek dvigovanja obrestnih mer pa v naslednjem letu.

Glede na nekoliko bolj pomirjujočo retoriko kitajskih regulatorjev bi lahko prišlo do spremembe trenda oz. preobrata na kitajskih trgih, kar bi bilo zelo dobrodošlo, tako vsaj upamo vlagatelji. To bi na trge vneslo zopet tako potreben optimizem in zaupanje, ki v zadnjih tednih počasi plahnita. To bi pozitivno vplivalo ne samo na kitajske trge, temveč celotno regijo oz. kar globalno. Vsekakor pa je za kakršnekoli zaključke na tem področju še prezgodaj, umiritev razmer lahko traja tudi več let, kot menijo nekateri poznavalci kitajskih političnih razmer.

Zaskrbljujoča so ponovno povečana inflacijska pričakovanja v zadnjih dneh, saj so se zahtevani donosi na ameriške desetletne državne obveznice zopet močno zvišali in presegli mejo 1.5 %. Kot vemo, je gibanje te zahtevane donosnosti najboljši pokazatelj, kaj trgi pričakujejo glede inflacije.

Kot smo obljubili že v prejšnjem prispevku, bo jesen kar pestra in to se tudi uresničuje. Visoka likvidnost na trgih, optimizem vlagateljev in kupci delnic po padcih, ki so v zadnjem obdobju uspeli obvarovati delniške tečaje pred večjimi padci, počasi izgubljajo zagon. Za nadaljevanje rasti trgi nujno potrebujejo nove vzpodbudne informacije, kar bi lahko bili dobri kvartalni rezultati podjetij in umiritev razmer v Kitajski.

Kot vse zadnje mesece pa zopet opozarjamo, da prilagodite svoje portfelje in zmanjšajte tveganost in pretirano izpostavljenost naložbam, ki niso v skladu z vašo naložbeno strategijo in zastavljenimi cilji. Po tako dolgem obdobju rasti verjetnost večje korekcije narašča. Žal pa nihče ne ve, kdaj bo do tega prišlo.

Mesec avgust je na kapitalskih trgih minil dokaj umirjeno, lahko rečemo kar počitniško. Delniški tečaji pa so povečini zrasli, večjih zdrsov, z izjemo kitajskih delnic ni bilo.

Pozornost vlagateljev je bila tako usmerjena predvsem na Kitajsko, kjer so kitajski regulatorji v avgustu še dodatno zaostrili pogoje in razmere, v katerih delujejo kitajska podjetja. Glavna tarča regulatorjev so podjetja, ki upravljajo spletne platforme. Po mnenju kitajskih oblasti imajo upravljalci spletnih platform dostop do ogromne količine osebnih podatkov, ki jih lahko izrabljajo v nepoštene in pridobitne namene. Posledično družbeni in gospodarski vpliv teh podjetij narašča, kar pa si kitajske oblasti ne želijo. To ni v duhu vrednot Kitajske, ki je še vedno komunistična družba in škodi kitajskemu prebivalstvu. Zato so se odločili, da tem podjetjem stopijo na prste in sprejmejo ukrepe, ki jim omejijo delovanje.

Odliv kapitala s kitajskih borz

Ti ukrepi pa seveda negativno vplivajo na delovanje in prihodnost marsikaterega podjetja, da ne rečemo kar celotnih sektorjev. Kar se je začelo s podjetji tehnološkega sektorja, se nadaljuje z izobraževalnim sektorjem in sektorjem oskrbe prebivalstva s hrano, razmišljajo pa tudi o omejitvah podjetij nepremičninskega sektorja.

Podjetja v nekaterih sektorjih naj bi torej postala nekakšne združbe, delujoč na neprofitni osnovi, kakor gre razumeti želje kitajskih oblasti. Kot se spominjamo, so naložile spomladi največjemu spletnemu trgovcu Alibaba zaradi monopolnega obnašanja največjo denarno kazen v zgodovini, kar 2.75 milijarde USD.

Vlagatelje v kitajska podjetja torej skrbi predvsem, da v tem primeru, kot je razumeti, ne gre za nekakšne enkratne akcije, ki so jih kitajske oblasti v zgodovini že nekajkrat izvedle, ampak dolgoročen večleten proces spreminjanja regulative in sprejemanja ukrepov za zaščito kitajske družbe pred izkoriščanjem velekapitala in ohranitev tradicionalnih kitajskih vrednot. To seveda pomeni, da ukrepov nikakor še ni konec, kar so dali regulatorji v izjavah v mesecu avgustu jasno vedeti.

1.julija letošnjega leta je Kitajska praznovala 100-letnico ustanovitve kitajske komunistične partije in verjeti je, da  ta mejnik vpliva tudi na mišljenje kitajskih oblasti, da želijo preobrazbo kitajske ekonomije, ki po njihovem mnenju ne gre v pravo smer in ne služi kitajskemu ljudstvu.

Kot vemo, kapitalski trgi ne marajo negotovosti, zato je v zadnjem obdobju prišlo do velikega odliva kapitala s kitajskih borz in negativno vplivalo na celotne trge v razvoju. Borzni indeks Hang Seng je tako v zadnjih dveh mesecih izgubil več kot 15 % vrednosti. Je pa to lahko tudi dobra nakupna priložnost za pogumnejše.

Skrb vzbuja napovedan četrti val epidemije

Skrb vzbujajoče je tudi hitro slabšanje epidemioloških slik večine držav in napovedi o četrtem valu epidemije. Statistični podatki kažejo, da je v zadnjem mesecu hitro okrevanje gospodarskih sektorjev, kot so hotelirstvo in turizem, letalsko prevozništvo, pa tudi oddajanje poslovnih prostorov zaradi strahu pred četrtim valom epidemije izgubilo zagon. Tako so rezervacije za jesenska letalske prevoze in nastanitve v hotelih znatno upadle, pa tudi napovedi delodajalcev o novem zaposlovanju za letošnjo jesen niso najboljše. Očitno napovedan četrti val epidemije že prinaša posledice.

Vendar pa tudi nekatere slabše napovedi za prihodnost niso povzročile občutnejših padcev delniških tečajev. Te so namreč preprečili kupci, ki so se hitro pojavili in pokupili padajoče delnice in tako izkoristili ugodnejše cene za dopolnitev svojih portfeljev (buying the dip). Prostega kapitala za investiranje, ki čaka na ugodne priložnosti, je očitno na trgih še veliko.

MSCI WORLD pridobil 3 %

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v avgustu pridobil odličnih 3 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnje tabele. Sicer so avgustovski zmagovalci japonske delnice, v povprečju so pridobile 3.5 % (EUR). Ameriške delnice tradicionalno dobro, zrasle so v povprečju za 3.4 % (EUR). Odlično tudi globalni trgi v razvoju, njihov indeks je pridobil 3.1 % (EUR). Tokrat evropske delnice nekoliko slabše, pridobile so v povprečju 2.2 % (EUR).

Obveznice ta mesec negativno, indeks evropskih obveznic je tako zdrsnil za 0.5 %.

Ameriški dolar pa je napram evru pridobil 0.5 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2021

Kriptovalute v avgustu nadaljujejo pot navzgor

Kripto valute so v mesecu avgustu nadaljevale pot navzgor. Očitno gre za bolj dolgoročen in stabilen trend okrevanja kripto trga.

Tako je Bitcoin v mesecu avgustu pridobil več kot 13 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno tudi iz spodnjega grafa.

Za slovenske vlagatelje v kriptovalute pa je pomembno, da je v pripravi zakon o obdavčitvi pri prodaji kriptovalut. Najnovejša verzija predloga zakona daje davčnemu zavezancu izbiro:

• obdavčitev celotnega prodajnega zneska po enotni davčni stopnji 10 %, ne glede na to ali ste z prodajo ustvarili dobiček ali izgubo. Določili so tudi mejni znesek, do katerega ne bo treba niti prijaviti niti plačati davka od unovčenja virtualnih valut oziroma od z njimi ustvarjenega dobička. Ta mejni znesek bi znašal 15.000 evrov v koledarskem letu.
• obdavčitev pri prodaji doseženega dobička po stopnji 25 %.

Predlog zakona mora seveda potrditi tudi stroka, pred sprejetjem pa mora skozi parlamentarno proceduro. Zavezanci bodo torej imeli na izbiro dve možnosti obdavčitve – glede na unovčeni znesek ali pa glede na ustvarjen dobiček. Vsak se bo sam odločil, katero možnost bo izbral, so sporočili iz FURS-a. Ob tem poudarjajo, da se ta predlog nanaša samo na fizične osebe, davčne rezidente Slovenije, ne pa tudi na pravne osebe.

Bitcoin. Vir: Yahoo

Rast nepremičninskega sektorja se umirja

Delnice podjetij globalnega nepremičninskega sektorja za razliko od prejšnjih mesecev letošnjega leta v avgustu niso zabeležile visoke rasti. Razloge gre po mnenju analitikov iskati v možnem četrtem valu epidemije in posledično manjših potrebah po najemu poslovnih prostorov. Naj spomnimo, ta sektor je med epidemijo utrpel velike izgube, tako da je umirjanje rasti nekoliko pričakovano. Tako je v avgustu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil manj kot 1 % vrednosti.

Vir: Yahoo

V kakšnem stanju pa je trenutno največja svetovna ekonomija, ki izdatno vpliva na dogajanje na svetovnih kapitalskih trgih? Zakaj je stanje ekonomije v ZDA tako pomembno? Na podlagi teh podatkov namreč Ameriška centralna banka (FED) sprejema odločitve o nadaljnji politiki obrestnih mer in stopnji odkupa državnih in hipotekarnih obveznic. To pa je ključno za gibanje tečajev na globalnih kapitalskih trgih v prihodnosti.

Stopnja rasti inflacije se je v mesecu juliju v ZDA nekoliko umirila, prirastek je znašal 0.5 %, na letni ravni pa je stopnja inflacije 5.4 %, kot kažejo statistični podatki. To lahko pomeni, da se je nakupna evforija potrošnikov nekoliko polegla in imajo prav tisti, ki povišano inflacijo označujejo kot bolj prehodne narave.

Stopnja nezaposlenosti se je v juliju zopet nekoliko zmanjšala, trenutno znaša 5.4 %, kar je spodbudno za gospodarske napovedi.

Znižanje rasti potrošnje prebivalstva

Rast potrošnje prebivalstva (consumer spending) se je prav tako v juliju nekoliko znižala, znašala je 0.3 %. Če upoštevamo, da zavzema potrošnja prebivalstva kar 70 % ameriškega BDP-ja, so se tako posledično tudi napovedi ameriške gospodarske rasti nekoliko znižale. Ta padec rasti potrošnje analitiki v večji meri pripisujejo nezmožnosti dobav avtomobilskih tovarn, pa naj se sliši še tako neverjetno. Avtomobilske tovarne imajo namreč težave z dobavo sestavnih delov, gre predvsem za elektronska vezja iz JV Azije, zato dobava novih avtomobilov ne sledi povpraševanju.

Nekoliko zaskrbljujoče pa je, da je tudi indeks razpoloženja potrošnikov (consumer sentiment index) v mesecu juliju nepričakovano upadel na najnižjo vrednost v zadnjih 5 mesecih. Ta indeks odraža zadovoljstvo ljudi z njihovim finančnim stanjem, zdravjem ekonomije in pričakovanjem v zvezi z dolgoročno gospodarsko rastjo in je močno koreliran s planirano potrošnjo prebivalstva v naslednjih mesecih.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?                         

Kot kažejo trenutne razmere, največja nevarnost preži s strani zelo verjetnega četrtega vala epidemije in slabšanja globalne epidemiološke slike. Vse posledice oz. obseg ukrepov je v tem trenutku nemogoče napovedati, vse je odvisno od razvoja dogodkov in verjetno tudi od precepljenosti prebivalstva, k čemer nas ves čas spodbuja zdravstveni sektor. Ponovna uvedba omejitvenih ukrepov bi tako močno udarila predvsem tiste gospodarske sektorje, ki so najbolj trpeli že ves čas epidemije in se še vedno niso pobrali.

Nadaljnja politika in akcije Ameriške centralne banke (FED) v zvezi z obrestnimi merami in zmanjševanjem odkupa državnih in hipotekarnih obveznic, ki bi se po mnenju predstavnikov FED-a lahko začelo že v letošnjem letu. Kakršnekoli nepričakovane akcije in spremembe izven pričakovanja finančnih trgov bi lahko resno zamajala stabilnost delniških tečajev. Nedavno pa je predsednik FED-a Jerome Powell v svojem govoru s precej pomirjujočimi toni začasno pomiril trge, nepričakovanih akcij in sprememb zaenkrat ni pričakovati.

Pa seveda kitajski regulatorji. Vseh njihovih želja v zvezi s preobrazbo kitajske ekonomije in omejitev podjetij glede ustvarjanja dobička verjetno ne bo možno uresničiti, s tem bi lahko zadušili tudi gospodarsko rast in razvoj. Tega se kitajske oblasti zagotovo zavedajo. Nikakor pa jih ne gre podcenjevati.

Ameriški regulator za vrednostne papirje SEC je uvedel nova pravila za kitajska podjetja v ZDA. SEC je začel namreč od kitajskih podjetij, ki želijo kotirati na ameriških borzah, zahtevati nova razkritja in globlji vpogled v delovanje teh družb z namenom, da bi vlagatelji postali bolj seznanjeni s tveganji investiranja v kitajska podjetja. To bi seveda lahko imelo določene posledice in vplivalo na vrednotenja teh podjetij na ameriških borzah, kar se sicer že dogaja.

Tako bo jesen za vlagatelje kar pestra. Zaenkrat visoka likvidnost na trgih, optimizem vlagateljev in kupci delnic po padcih še uspevajo vzdrževati visok nivo delniških tečajev, vprašanje pa je kako dolgo jim bo to uspevalo.

Zato je sedaj pravi čas, da poskrbimo za svoje portfelje. Delniški naložbeni razred še vedno raste bolj kot ostale naložbe, razkorak med deleži posameznih naložbenih razredov v naših portfeljih je tako vse večji, posledično tveganost portfeljev narašča. Vprašanje je, če je še v skladu z našo naložbeno strategijo in cilji, ki smo si jih zastavili. Naj nas pohlep ne zaslepi, stvari se lahko hitro obrnejo.