Pred kratkim me je kolegica prosila, če lahko poskrbim za premoženje njenega očeta, ki se žal vedno pogosteje izgublja in ni več v stanju skrbeti za družinske finance. Vsekakor gre za odgovorno nalogo, saj gre za družinsko premoženje, ki pa ga v tem trenutku še ne bodo dejansko delili, čeprav so se med seboj že poenotili, kdo dobi kaj v času dedovanja.

Kolegici sem sicer takoj omenila, da na tem področju nismo poceni, ona pa mi je odvrnila, da to ve in da ne išče poceni rešitve. Išče človeka, ki mu zaupa, ki ima znanje in izkušnje, za njim pa stoji ekipa strokovnjakov, ki ga lahko podprejo. Išče vrednost. Nad odgovorom sicer nisem bila presenečena, saj je sama človek, ki je v poslovnem življenju že precej dosegla, predvsem pa si za področja, kjer sama ni vešča, že od nekdaj vzame mentorje, ki so med najboljšimi na področju.

Fleksibilno, likvidno, s čim manj stroški

Že v naslednji sapi pa mi je na glas rekla nekako takole: “Namesto, da plačujem vzajemnim skladom, bi raje plačevala tebi, sploh, ker verjamem, da boš stvari peljala tako, kot bi jih sebi: fleksibilno, likvidno in s čim manj stroški in upoštevajoč tveganja, ki si jih lahko privoščimo.”

Oblikovala sem ponudbo, ki jo je tudi po pogovoru z družinskimi člani, sprejela, in tako smo štartali.

Sledili so prvi trije koraki:

1.Popis družinskega premoženja: Tudi tistega, ki je bilo v preteklosti že razdeljeno. Na tej osnovi smo dobili celotno sliko za nazaj in pregled za naprej.

2. Preverjanje profila vlagatelja: Ker v tem primeru ni šlo za običajno situacijo, saj je lastnik sredstev le delno opravilno sposoben, dediči pa so si med seboj po tveganju različni, smo za osnovo vzeli rast glavnice višjo od inflacije, kar pomeni konzervativen profil. Namreč, ne vemo, koliko časa se bodo sredstva lahko plemenitila (pričakujemo več kot tri leta, lahko tudi več kot 10 let), hkrati pa ne želimo, da bodoči dediči prevzemajo višje tveganje od želenih.

3. Oblikovanje investicijskega načrta na podlagi opredeljene strategije: Iz pretekle delitve premoženja, t.j. nakupov vrednostnih papirjev, nepremičnin, žlahtnih kovin, je bilo zaznati, da se je oče s tem precej ukvarjal, zadnja leta pa je zadevo »spustil iz rok«, kar se ni povsod izkazalo za najboljše. Načrt je upošteval tako trenutno stanje, kot tudi novo stanje. Opredelili smo prodaje, nakupe, prenose ter oblikovali časovnico.

Vsak načrt ima dva predloga – A in B

Po predstavitvi smo potrdili predlog A in sledili so naslednji koraki.

4. Davčna optimizacija: Kljub temu, da so določene rešitve ustvarile precejšnjo izgubo, smo pri preoblikovanju v novo strategijo ugotovili, da bo vseeno potrebna davčna optimizacija. S prodajo bomo realizirali dobiček in kljub pobotu z izgubo še vedno ustvarili za 16.000 evrov davka na kapitalski dobiček. Zato smo predlagali davčno optimizacijo, ki bo trajala tri do štiri mesece. Kapitalski dobiček bomo znižali na 0 evrov.

5. Vzpostavitev  Mojportfolia: Pomembno tako za svetovalca kot tudi za stranko je, da ima 24/7 pregled nad svojim portfeljem. V ta namen vse rešitve vstavimo v aplikacijo Mojportfolio, kasneje so tu zavedene tudi vse spremembe. Tako stranka kot tudi mi neprestano vemo, kaj se s portfeljem dogaja.

6. Alokacija sredstev glede na zastavljeno strategijo: Po štirih mesecih bomo nadaljevali z vlaganjem glede na zastavljeno strategijo. Do optimalne razporeditve bomo potrebovali približno 12 mesecev.

7. Skrb za premoženje: V kolikor bodo potrebne spremembe, predvsem zaradi dogajanja na finančnih trgih, bomo oblikovali predlog in ga poslali prek aplikacije za komuniciranje MojSkrbnik pooblaščeni osebi. V vsakem primeru bomo po devetih mesecih z družino pregledali portfelj in to ponovili po 15-mesecih. Toliko namreč prvo leto traja Premium skrbništvo. Zakaj 15 mesecev? Ker običajno od predloga pa do vzpostavitve traja kar nekaj časa, zato prvo leto 3 mesece podarimo. Naša dodana vrednost pride do izraza šele po tem, ko je portfelj vzpostavljen, prej je le veliko dela.

8. Oddajanje davčne napovedi: Konec februarja naslednje leto bomo za stranko oddajali davčno napoved. Glede na to, da se bo davčna optimizacija začela že zdaj, bomo proti koncu leta le še enkrat preverili pravilnost naših izračunov.

In tako se bo neprestano vrtelo kolesje od točke 4 do točke 8.

Vsak osebni finančni svetovalec ima oblikovane določene karakteristike strank, ki si jih le želi. Glede na celoten proces lahko zase rečem, da je to ena takih: odgovorna, odločna, razumna, racionalna in željna novih znanj.

Koliko družin poznate, ki se odkrito pogovarjajo o osebnih financah? Ali koliko družin poznate, kjer je eden od članov skrbel za finance, danes pa ga ni več med nami ali pa imamo to srečo, da je še tu, a le ni več sposoben poskrbeti za ta del in člani družine to pravočasno spoznajo? Vsekakor poklon kolegici in njeni družini. Hvaležna sem, da je izbrala mene. Čeprav je to velika skrb, je tudi velik privilegij.

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka

Vlada je v začetku marca predstavila nov predlog davčne zakonodaje, ki je bil po mnenju mnogih precej bolj prijazen, kot se je sprva predvidevalo. Največjo škodo bi po tem predlogu utrpeli vlagatelji, ki zaslužijo s prodajo delnic, deležev, nepremičnin … obdavčitev kapitalskih dobičkov bi bila namreč po novem 30 %, po 10-tih letih pa bi se prepolovila, torej znižala na 15 %.

Na predlog so se negativno odzvali tako v strokovnih krogih kot tudi v širši javnosti. To bi imelo namreč slab vpliv na dolgoročno varčevanje posameznikov.  Vlada je že sporočila, da pripravlja alternativne predloge, po katerih bi bili sprva obdavčeni s 30 odstotki, po dvajsetih letih pa ne bi bili več obdavčeni. Neznana so še časovna obdobja in vmesne stopnje.

Kako bi nov predlog vplival na vaš žep!

Pa si poglejmo, kako bi predlog, ki je požel negodovanje javnosti, olajšal vašo denarnico v različnih scenarijih:

  1. scenarij:

Pred šestimi leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR  v vrednostnih papirjih. Danes imate torej 30.000 EUR dobička. V tem primeru bi plačali 4.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

  1. scenarij:

Pred dvanajstimi leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR  v vrednostnih papirjih. V tem primeru bi plačali 1.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

  1. scenarij:

Pred 20 leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR  v vrednostnih papirjih. V tem primeru bi plačali 4.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

Nova davčna zakonodaja ugodna za zavarovalnice

Vsi predlogi ohranjajo cedularno, t.j. dokončno obdavčitev, kar pomeni, da se zaslužki ne vštevajo v dohodnino. Zdaj nestrpno čakamo alternativne predloge ter končni časovni predlog, kdaj naj bi nova ureditev stopila v veljavo. Zaenkrat velja, da naj bi se to zgodilo začetek leta 2020 in sicer za vse obdavčljive dogodke, ki se bodo zgodili od uveljavitve zakona.

Nova davčna zakonodaja vsekakor postavlja zavarovalnice v privilegiran položaj. Prek zavarovalnic namreč lahko kupimo vrednostne papirje, ki pa so obdavčeni po zakonu o prometu na zavarovalne posle, ki je 8,5 % na glavnico v prvih 10 letih, po 10-tih letih pa je obdavčitev ničelna. Izziv, ki je vsekakor prisoten je, da so ostali stroški teh rešitev običajno izredno visoki, kar pomeni, da stranke iz tovrstnih rešitev odidejo razočarane.

Da pa ni vse tako črno za vlagatelje, je dejstvo, da stranke lahko zakonito znižajo plačilo davka na kapitalski dobiček. Očitno je, da bo to vedno večja prednost za tiste, ki so dobro poučeni. V kolikor imate osebnega finančnega svetovalca, ga o tem področju vsekakor povprašajte. Stranke bi moralo upravičeno zanimati le, koliko dejanskega donosa so ustvarile, po poplačilu vseh stroškov, vključno s poplačilom davka.

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka 

Podjetje in fizična oseba imata običajno ločen bančni račun. Takšna je bila dolgoletna praksa, vse do leta 2016. A danes to ni več potrebno. Če ste recimo fizična oseba z dejavnostjo oziroma samostojni podjetnik ali pa imate kmetijsko dejavnost, se lahko odločite za le en račun.

Ne glede na to, da je pametno ločevati osebne in poslovne finance, kot pogosto opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun Ana Vezovišek, pa to lahko naredite brez, da bi plačevali dvojne stroške za bančni račun. Sploh v primerih, ko je število vaših poslov manjše in ste “sami svoj gospodar”.

Obvezna prijava

Če smo na začetku zapisali, da to velja od leta 2016, pa je z letošnjim 1. julijem ponovno prišlo do spremembe, saj je v veljavo vstopilo 11. poglavje zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, ki določa, da morajo imetniki transakcijskega računa, ki so fizične osebe, bankam zagotoviti podatek, da se transakcijski račun uporablja tudi za opravljanje dejavnosti.

Kaj to pomeni v praksi? Da morajo samostojni podjetniki omogočiti javen in brezplačen dostop do podatkov, novi podjetniki to sporočijo preden bodo začeli transakcijski račun uporabljati za opravljanje dejavnosti, tisti, ki že poslujejo, pa bi morali te podatke sporočiti do 1. julija letos. Če tega še niste naredili, nikar ne odlašajte. Kazen, ki vam jo izda kar FURS v primeru neprijave, znaša od 500 do 5.000 evrov.

Konec zasebnosti

A pozor, s tem, ko se odločite za en račun, bodo podatki vašega poslovnega in hkrati osebnega računa javno objavljeni v AJPES-u, vaše osebne transakcije pa bodo dostopne tako računovodji in Finančni upravi Republike Slovenije.

Ne glede na to, da zakonodaja omogoča, da imate en račun za zasebno in poslovno uporabo, pa vse banke še vedno ne pristajajo na to. Nekatere zahtevajo obvezno ločevanje računov. 

Marsikateri podjetnik je v zadnjem času trepetal in upal, da le ne bo prišlo do uvedbe sprememb, ki jih je sprva predlagalo Ministrstvo za finance. Če bi se predlog v celoti uveljavil, bi to za marsikoga pomenil precejšen finančni šok. A je Ministrstvo na koncu le popustilo in pripravilo nov predlog.

Višina normiranih odhodkov tako ostaja ista kot doslej – 80 % prihodkov, kar v praksi pomeni, da ima podjetnik, ki ustvari 1.000 evrov prihodkov, 800 evrov stroškov. Davčna osnova tako znaša 20 % prihodkov, čeprav je Ministrstvo želelo ta odstotek podvojiti.

Normiranci brez davčnih olajšav

economy-2245097_640Prav tako ostaja obdavčitev na način, kot je bila do zdaj, kar pomeni, da normiranci ne bodo umeščeni v dohodninsko lestvico. Ministrstvo je sprva predlagalo, da bi bili normiranci obdavčeni po dohodninski lestvici, a na koncu odstopilo od tega predloga. Kaj pomeni dokončna oz. cedularna obdavčitev? To pomeni, da je ob stopnji v višini 20 % njihov prihodek obdavčen z efektivno davčno stopnjo 4 %.

Hkrati pa za normirance odpade možnost uveljavljanja davčnih olajšav, kar zaradi cedularne obdavčitve ni mogoče. Uveljavljanje olajšav pa bi bilo za normirance možno v primeru sintetične obdavčitve, tj. če bi bili umeščeni v dohodninsko lestvico.

Kako je s popoldanskimi s.p.-jevci?

Ohranitev cedularne obdavčitve pomeni tudi dobro novico za popoldanske s. p.- jevce, saj bodo njihovi prihodki ločeno obdavčeni od prihodkov iz zaposlitve. V prvotnem predlogu bi se namreč vsi prihodki (prihodki iz zaposlitve in prihodki iz opravljanja dejavnosti preko popoldanskega s. p.) sešteli in bili nato obdavčeni preko dohodninske lestvice.

Kaj se bo spremenilo?

Ministrstvo predlaga tri nova pravila, ki bodo odločala o obstoju v sistemu normiranstva:

– Dve leti zapored ne več kot 150 tisoč evrov prihodkov letno oziroma ne več kot 300 tisoč evrov prihodkov v dveh zaporednih letih. Po trenutno veljavnih pravilih mora normiranec izstopiti iz sistema normiranstva, in začeti uporabljati dejanske odhodke pri ugotavljanju davčne osnove, če dve leti zapored preseže prihodkovni prag 100 tisoč evrov (oziroma 50 tisoč evrov za popoldanski s. p. ali d.o.o. brez zaposlenih). V trenutnem predlogu pa je zapisano, da normiranec ne sme v dveh zaporednih letih ustvariti več kot 150 tisoč evrov povprečnih prihodkov, oziroma ne več kot 300 tisoč evrov prihodkov skupaj v dveh letih.

– Seštevanje prihodkov povezanih oseb. Davčni zavezanec, ki ima več podjetij, bo tako moral glede prihodkovnega pragu za obstoj v sistemu normiranstva upoštevati prihodke vseh podjetij, razen če bo znal razložiti poslovno upravičenost takšnega poslovanja (predvsem pri izdajanju faktur iz s.p. lastnemu d.o.o.).

– Odprto pa ostaja vprašanje glede absolutne višine normiranih odhodkov. Ni še znano, ali bodo v posameznem letu normirani odhodki omejeni tudi v zneskovnem smislu (npr. največ 80 tisoč evrov letno). 

V Sloveniji je velik delež tistih, ki so za obliko dela izbrali samozaposlitev – odprli so s.p.. A že nekaj let se tudi te delijo na klasične podjetnike in normirance. Slednjih je že več kot 30 tisoč in so pogosto »na tapeti« oz. njihov nadaljnji obstoj v zadnjem času ni bil najbolj jasen.

Še v začetku leta je bilo govora, da bi znali to obliko dela celo ukiniti, govorilo se je o zlorabi sistema in prevelikih stroških za državo. A po najnovejših informacijah naj bi ta oblika podjetništva ostala, seveda z nekaj spremembami.

Kakšne spremembe se nam obetajo?

Po poročanju Financ naj bi bile glavne spremembe naslednje:

  • meja za vstop v sistem obdavčenja po normiranih odhodkih bo še vedno sto oziroma 50 tisoč evrov, odvisno od tega, ali je vsaj ena oseba polno zaposlena;
  • spremembe lahko pričakujemo tudi pri višini normiranih odhodkov; zdaj je ta 80 odstotkov vseh prihodkov, v prihodnje bo lahko avtomatično manj priznanih odhodkov, torej se bo nekaterim bolj splačalo obdavčevanje po dejanskih odhodkih;
  • obdavčitev pri s. p. ne bo več štiriodstotna (zdaj se namreč obdavči 20 odstotkov prihodkov v višini 20 odstotkov davka, torej je dejanski davek štiri odstotke celotnih prihodkov), temveč bo normiranec plačal davek glede na dohodninsko lestvico. Torej, večji bodo prihodki, višja bo stopnja davka;
  • dodatne olajšave bodo lahko dobili tisti normiranci, ki imajo najmanj bruto prihodkov, verjetno sicer kakšnega tisočaka ali nekaj sto evrov na mesec. Tem bi se takšen sistem lahko celo bolj izplačal, kot se jim danes;
  • predvidoma naj bi se normirancem upoštevale tudi vse druge olajšave, ki jih imajo sicer redno zaposleni, denimo vzdrževani družinski člani, pa tudi splošna olajšava.

Celoten članek lahko preberete TUKAJ.

Kaj se nam bolj splača – klasičen s.p. ali normirani?

Če opravljamo svetovalno ali storitveno dejavnost, kjer nimamo veliko stroškov, se nam zagotovo bolj splača imeti normirani s.p., saj v tem primeru za davke namenimo le štiri odstotke (zaenkrat).

Če pa smo podjetnik z veliko stroški (npr. v gostinstvu nakup hrane, izdelovanje produktov za katere moramo kupiti materiale, visoki stroški najemnine prostorov in podobno), pa se nam zagotovo bolj splača odpreti klasičen s.p. oz. drugo obliko podjetja.

Zakaj? Ker so naši prihodki morda lahko zelo visoki, a na drugi strani so visoki tudi naši stroški, ki jih moramo plačati. Normiranci pa plačujejo davek vezan samo na prihodke in ne glede na stroške.

Pri klasičnem s.p.-ju velja izpostaviti, da v kolikor smo samozaposleni, na dobiček do višine približno 6.000 evrov ne plačamo davka na dobiček. Torej, če bo naša bilanca na koncu pokazala, da so bili stroški vezani na dejavnost in prihodki uravnoteženi oziroma niso presegali tega zneska, bomo vedeli, da se nam bolj splača obdržati klasičen s.p..

Razvoj svojega podjetja ne prepustite naključju

Preračunajte torej kakšni so vaši prihodki in odhodki, naredite si bilanco svojega podjetja in videli boste, kaj se vam bolj splača.

Pri tem vam z veseljem pomagamo tudi mi. Zavedamo se namreč, da poslovnega uspeha vašega podjetja, ne smete prepustiti naključju. Znati upravljati z denarjem ni tako preprosto, kot se zdi. Še posebej, če ste v svojem poslu za vse bolj ali manj sami in se od vas pričakuje, da obvladate tudi upravljanje z denarjem.

Razvoj podjetja je odvisen od tega, kako se boste spoprijeli z zunanjimi dejavniki. Delajte tisto, v čemer ste najboljši. Preostale naloge pa prenesite na druge. Na ta način boste učinkovitejši. Če vas zanima več o tem, kako z našo pomočjo izboljšati svoje delovanje, pa nam pišite na info(at)vezovisek.si/new in dogovorili se bomo za informativno srečanje.