Večina ljudi se vsaj enkrat v življenju sreča z reševanjem stanovanjskega problema. Ta je vedno povezan z denarjem. Kakšni so ti stroški je v prvi vrsti odvisno od tega ali najamemo ali kupimo. Še bolj pomembna pa je kakovostna finančna konstrukcija, če gradimo sami. To je tudi največji izziv, ki se ga večina ljudi ne zaveda. Ana Vezovišek je pred nedavnim gostovala v oddaji na Radiu Slovenija, kjer je v Svetovalnem servisu poslušalcem dala nekaj nasvetov, kako se izogniti morebitnemu glavobolu zaradi slabega načrtovanja.
Povpraševanje po stanovanjskih kreditih je visoko
Euribor je danes še vedno nizek, zato je povpraševanje po stanovanjskih kreditih visoko. V prvi četrtini leta 2017 se je le-to povečalo za 50 %, pred tem smo bili Slovenci dokaj konzervativni oz. nismo najemali toliko stanovanjskih kreditov kot jih danes. Del teh je bilo namenjenih novogradnjam oziroma je še vedno, a od junija, ko je v veljavo stopil nov zakon o graditvi objektov, so se spremenile tudi zahteve banke. Odslej je pri večini potrebno še več dokumentacije.
“Banke so zdaj bolj pozorne na to, kakšna nepremičnina je in ali je vse skladno z zakonom, ne gre več le za gradbeno dovoljenje, ampak je treba imeti tudi uporabno dovoljenje. Seveda pa obstajajo razlike med bankami, nekatere so strožje, kot druge in zahtevajo vse mogoče. Presenečeni so tudi tisti, ki uporabnega dovoljenja v preteklosti niso pridobili in bi danes želeli prodati nepremičnino, pa imajo zdaj težavo s tem. Potrebno bo še kar nekaj prakse, da bo vse skupaj poenostavljeno in predvsem lažje razumljivo za vse,” pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. Zaradi takšnih zahtev se lahko zgodi, da kredit ni pravočasno realiziran, tega pa zna biti v prihodnje še več, saj tudi nepremičninski strokovnjaki poudarjajo, da je v Sloveniji zelo veliko nepremičnin brez uporabnega dovoljenja.
Finančna konstrukcija pri gradnji je pomembna!
Razlika med financiranjem nakupa ali gradnje je velika. “Največja je v finančni konstrukciji. Ko kupujemo obstoječo nepremičnino je cena jasna, vemo, kakšna bo kupnina, kakšen je kriterij banke in koliko lastnih sredstev potrebujemo. Ko gre za gradnjo, pa so izzivi precej večji. Pa ne toliko s strani banke, kot nevarnosti napačne postavitve finančne slike. Stranka pogosto misli, da bo recimo 150 tisoč evrov dovolj za vse stroške in bo hiša pod streho. Dolgoletna praksa pa je pokazala, da se v povprečju uštejemo za najmanj 30 %,” opozarja Ana Vezovišek.
Kako je to videti v praksi? Pridemo na banko z zemljiščem, ta ga ovrednoti, običajno gre za rastočo hipoteko, imamo finančni plan, banka ga odobri, nato pa se lahko zalomi, ko ugotovimo, da smo pozabili na nekatere stroške, skrite napake o katerih nismo razmišljali in podobno. In na koncu nam zmanjka denarja. “Na srce polagam vsem, da ko se odločite za gradnjo, pri stroških obvezno dodajte 30 % nepredvidenih stroškov. Še vedno lahko na koncu vrnete posojilo, ki ga ne porabite. A iskreno, v 99 % vam ne bo ostalo nič,” dodaja.
Seveda pa se pri črpanju kreditnih sredstev za namen gradnje lahko tudi zalomi, a kot dodaja strokovnjakinja, se ljudje vse več poslužujejo montažnih hiš. “Niti v interesu tistega, ki gradi, niti banke ni, da projekt ne bi bil izveden do konca. Situacije se rešujejo s podaljšanjem, zamikom črpanja, a banka si v resnici želi, da se projekt čim prej zaključi, saj se zavedajo, da bolj ko se bo odlašalo, manj je možnosti, da bo izpeljan do konca.”
