budget Archives - Vezovišek & Partnerji

Cene življenjskih potrebščin so se v zadnjih letih konkretno zvišale. Cena hrane se je recimo zvišala za dobrih 72 %, stanovanjski stroški za 118 %, gostinske storitve za 97 %, izobraževanje za 80 %, zdravstvo za 44 %, transport za 39 % in alkohol in tobačni izdelki za 159 %. Vse to v zadnjih 17 letih. To so številke, ki kličejo po preoblikovanju naše politike “zapravljanja”, sploh, ko pomislimo, da plače zagotovo niso zrasle z enako intenziteto.

To so tudi izsledki, ki so jih pripravili na Statističnem uradu Republike Slovenije, kjer, kot je v oddaji Koda povedala Karmen Hren, namestnica generalne direktorice ugotavljajo, da so se v zadnjih desetih letih pocenila le oblačila in obutev, večji trend v padanju cen ugotavljajo tudi pri cenah avtomobilov, računalnikov, televizij in fotografske opreme. “Cene osnovnih potrošnih izdelkov pa so se povečevale. Predvsem povečevanje cen prehrambenih izdelkov je tisto, kar povečuje tudi inflacijo. Slovenija je tudi ena od tistih držav, ki ima višje cene telekomunikacijskih storitev, v primerjavi s povprečjem EU.”

Smo potrošniška družba

Pa se Slovenci zavedamo, kako kopni naša kupna moč? “Pozorni smo na te cene, zavedamo se, jih skušamo znižati. Imamo pa velik razpad na eni strani med tistimi, ki si res ne morejo veliko privoščiti in tistimi, ki si lahko marsikaj privoščijo. Žal pa vedno niti ne vemo, kdo so tisti, ki si ne morejo privoščiti niti osnovnih dobrin, saj tega pogosto ne povedo. Po drugi strani pa imamo tiste, ki si jih prav tako ne morejo privoščiti, pa vseeno nekaj kupijo. Kako? Sedem od desetih Slovencev ima zagotovo nekaj od tega: limit, kredit, leasing. Smo potrošniška družba,” je v oddaji KODA opozorila Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Kako porabijo denar tisti, ki imajo najmanj?

Po besedah Lidije Jerkič, predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije tisti, ki imajo najmanj večino svoje plače in prejemkov porabi za osnovne življenjske dobrine. “To je področje, kjer so se cene najbolj zvišale. V tem času se je zvišal tudi DDV, ki je prav pri teh dobrinah povzročil najšibkejšim dodaten izpad dohodkov. Tudi, ko govorimo o minimalni plači, ki je najbolj poznana, to pomeni le, da ljudje lahko jedo in spijo in nič več od tega. Zavedati se moramo tudi, da vsako rast plač poje rast cene.”

Pa poglejmo, kaj pravzaprav pomeni povprečna (ne minimalna!) plača. Ta je bila letos julija dobrih 1.071 evrov. Povprečna pokojnina je skoraj polovico nižja – 640 evrov.

Stroški za stanovanje močno presegajo mejo

Če želimo biti na varni strani, lahko posamezni stroški obsegajo le določen odstotek našega osebnega ali družinskega proračuna. “To področje je zelo nevarno, 30 % je namreč maksimum, ki ga lahko namenimo za bivanje. To vključuje tudi stanovanjski kredit. Lep primer pa je, ko greš na banko po kredit s plačo, ki jo imaš in ti dajo veliko več kot 30 % samo za kredit. Če temu obroku prišteješ še ostale stroške bivanja: elektrika, ogrevanje, internet, komunala, pa si že na polovici plače. Velikokrat pozivam ljudi, naj bodo rajši v najemu, kot da se prezadolžijo,” opozarja Ana Vezovišek.

Potem pa pride kriza, pride bolezen, pride nepričakovan dogodek v življenju in … ostanemo brez vsega. Ko smo ravno pri krizi, govori se tudi o tem, da prihaja nova – gospodarska kriza. Bo imela vpliv tudi na Slovence? “Težko je govoriti, kako bo vplivala, če bo prišla. Verjetno bo, a glede na to, da smo se z eno krizo že spopadli, se je prebivalstvo že nekaj naučilo iz tega,” dodaja presednica ZSSS.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji KODA, ki si jo ogledate TUKAJ.

Pred nami je topel, sončen konec tedna in veliko število ljudi se bo odpravilo na lepše, morda že kar na dopust. Super! Če ste ga pravočasno in pravilno načrtovali, boste v naslednjih dneh zagotovo maksimalno uživali. Večina ljudi dopusta še nima pred vrati, se bo pa najverjetneje zgodil v naslednjih tednih.
Vsako leto komaj čakamo dopust in ko ga dočakamo, ta mine kot bi mignil. Pogosto se potem zgrozimo, kakšen finančni minus smo si zaradi njega pridelali, saj nismo vseh stroškov ustrezno načrtovali. Še več, na dopustu smo pač živeli drugače, kot živimo doma (ali pa tudi ne). Da letošnji dopust ne bo takšen … se zaščitimo pred možnostjo počitniškega bankrota, tako kot se zaščitimo pred sončnimi žarki.

Kako se tega lotiti?

Poletni oddih načrtujmo: določimo višino budgeta, ki ga bomo namenili za poletni dopust in pravočasno priskrbimo sredstva. Finančni cilj nastavimo tako, da bomo takoj začeli z varčevanjem – najbolje že danes za prihodnje leto. In verjeli ali ne – potem vam na dopustu ne bo potrebno voditi vseh izdatkov! Kaj ni to super? Res pravi dopust. : )

Nikar ne kupujmo vsega povprek! Naj nas želje otrok ali nas samih ne premamijo. Raje kakšen dan samo skupaj poležavajmo na plaži, uživajmo v šumenju morja, prebiranju knjig ali pogovoru. Oddih naj bo za sproščanje in ne nakupovanje.

Izogibajmo se plačevanju s kreditnimi karticami, s tem namreč le odlagamo finančne obveznosti. Kreditne kartice nam sicer v nekem trenutku pridejo zelo prav, a nas hitro lahko boli glava zaradi njih, saj nam bodo v naslednjih mesecih povzročale skrbi, ko ne bomo imeli na voljo dovolj finančnih sredstev.

Ne prehranjujmo se samo v restavracijah. Preštejte koliko obrokov boste imeli v enem tednu in hitro vam bo jasno, da je to najmanj 21 in ta znesek pomnožimo s povprečno ceno obroka in hitro dobimo … številko, ki je niti pod razno ne želimo plačati.

Ne tekmujmo z znanci in prijatelji – socialna omrežja nas hitro popeljejo v skušnjavo, zato zjutraj ob zajtrku ali posedanju na terasi namesto Facebooka in ostalih rajši preglejmo sveže novice, vreme in kakšno drugo zanimivost. Seveda se vsak želi pohvaliti in ob tem malce “napihne” svojo zgodbo, ki nas hitro lahko zavede, želimo doživeti podobne stvari in začnemo nenačrtovano zapravljati. Ne, tega si res ne želimo.

Torej, dopust naj bo brezskrben, prav tako pa čas po dopustu.

Veliko ljudi se v življenju pogosto znajde v napačni tekmi. Recimo, takšni, kjer ste slišali ali morda tudi izrekli: »Poglej, kakšno hišo so si zgradili! Poglejte, kakšen avto vozita, in to oba! Joj, poglej, spet so na potovanju.« Nato pa ste v drugi sapi hitro pomislili: »Tudi jaz bi imel takšno življenje, bi toliko potoval, zakaj si ne privoščim tega?« Vse to in še več je tekma, ki je v življenju ne potrebujemo.

»Vse to je namreč tekmovanje v katerem je nemogoče zmagati. Zakaj? Ker si tekmeci že v osnovi niso enakovredni. Ker je finančni položaj enih in drugih tako zelo drugačen. A kaj, ko ne pomislimo na to, preden se spustimo v tekmovanje. Tisti trenutek nam je najpomembnejši cilj – zmagati, ne glede na to, koliko nas bo to stalo. Ampak posledice so lahko hude,« opozarja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. Zavist ni nikoli tista, ki bi nam lahko olepšala življenje, ravno obratno, poslabša nam ga.

Zakaj ne bo prodal predragega avta, ki ga težko odplačuje?

»Pred časom je k meni prišel gospod, ki se je znašel v resnično veliki finančni stiski. Poleg kreditov in obveznosti do dobaviteljev je imel tudi lizing za avto, vreden kar 50 tisoč evrov,« pripoveduje Ana Vezovišek. Ko ga je vprašala zakaj ga ne bi prodal in se znebil vsaj enega od velikih obrokov je bil njegov odgovor da to ne pride v poštev. Njegov odgovor je bil tudi, da je avto že izgubil velik del vrednosti in ga zato ne bi prodajal.

»A to ni bil glavni razlog, temveč je bil glavni razlog v tem, kaj bodo drugi rekli. Rekli bodo, kar bodo želeli. Govorijo tako ali tako. In to tisti, ki jim kaj dolgujete. Vam je res tako zelo pomemben videz? Morate res tekmovati z drugimi?« Tudi gospod je bil nemočen ob številnih Aninih vprašanjih, saj ni bil pripravljen na spremembo, ki bi ga spravila iz začaranega kroga.

»Marsikdo še danes bije to bitko, ki je ne more dobiti, saj se primerja z ljudmi, za katere običajno niti ne ve, ali je njihovo življenje v resnici tako lepo in brezskrbno ali pa so morda tudi oni v podobnem brezizhodnem položaju, le da drugi tega ne vidimo.«

Prenehajmo se torej primerjati z drugimi in bodimo preprosto to, kar smo. Morda pa nas osreči nekaj drugega.

Še več podobnih nasvetov si lahko preberete v naši najnovejši knjigi: Anini finančni finančni recepti. Naročite jo lahko TUKAJ.

V mesecu decembru bi pričakovali, da bomo pisali predvsem o darilih, pa tem, kako izbrati prave, ugodne in podobno. Ne, tokrat imamo za vas drugačno popotnico, takšno, ki vam bo prav prišla vse leto. Tokrat se bomo lotili kreditnih kartic. Najbrž jih imate, kajne?

Ani Vezovišek, specialistki za financiranje in osebni proračun smo postavili vprašanje, ali lahko uporabljamo kreditne kartice. »Vsekakor ja, če jih imamo pod nadzorom in ne, če nadzora nimamo.« Kdaj jih nimamo pod nadzorom? Kadar jih uporabljamo za nakup hrane in obleke, dodaja.

Kreditne kartice za poplačilo kreditnih kartic?

Najhujše so tiste kreditne kartice, ki omogočajo obročno odplačevanje. Z njimi nakup porazdelimo na več obrokov in jih plačujemo v razmerju, ki smo ga določili (20, 30 odstotkov in podobno – od vrednosti nakupa). Teh obrokov pa kar noče in noče biti konec. In ne samo to, običajno niti ne vemo, koliko nas je izdelek na koncu v resnici stal.

»Nekateri ljudje kreditne kartice uporabljajo tudi za dostop do gotovine. Pri tem se ne ozirajo na to, da jih je dvig na bankomatu stal na primer 10 evrov, denar pa so potrebovali le zato, da so ga položili na transakcijski račun, s katerega jim bo banka odtegnila znesek dolga, ki so ga s pomočjo kartice pridelali v prejšnjem mesecu. Takšnih ljudi sploh ni malo!« na slabe prakse opozarja Ana Vezovišek.

Kreditne kartice so prvenstveno namenjene varnemu spletnemu nakupovanju in nakupovanju v tujini, nikakor pa ne nakupovanju stvari, ki si jih ne moremo privoščiti. Ali kar je še huje, kupovanje na obroke!

Danes so na voljo tako imenovane predplačniške kartice, ki stanejo precej manj kot druge kreditne kartice. Dobimo jih že za 10 evrov in veljajo za obdobje treh ali štirih let – odvisno od izdajatelja. Take kartice imajo kar nekaj prednosti:

omogočajo še bolj varno spletno nakupovanje, saj poraba ni vezana na transakcijski račun,
nudijo visoko zaščito v primeru izgube ali kraje kartice, saj je naloženega le toliko denarja, kot ste želeli,
še posebej je priporočljiva za najstnike od 15 let dalje, da se naučijo ravnati z denarjem in se ne more zgoditi, da bi prekoračili limit, ki smo jim ga postavili,
odobritev je preprosta, saj ni treba skozi dolgotrajno proceduro in dokazovati prihodkov ali celo kreditne sposobnosti.

Torej, s čim boste letos kupovali novoletna darila? Upamo, da ne s kreditnimi karticami!

Vemo, niti novembra še ni konec, pri nas pa že razmišljamo o tem, kako bomo obdarovali druge. Zakaj že danes? Ker se zavedamo, da z učinkovitim načrtovanjem lahko ne le privarčujemo, ampak tudi pravočasno poskrbimo za prava darila.

»Darila pogosto iščemo v zadnjem trenutku in na način, da se najbolj ukvarjamo s tem, kakšna je njihova vrednost, v resnici pa si tisti, ki jih obdarujemo najbolj zapomnijo najbolj izvirna in ne najdražja darila,« pravi specialistka za financiranje in osebni proračun Ana Vezovišek. Njej so recimo najbolj v spominu ostala darila njene mame, tista, ki jih je naredila s svojimi rokami. Takšna darila bomo pravočasno pripravili le, če bomo dovolj zgodaj začeli o njih razmišljati.

Kredit za obdarovanje!

Najbolj praznični mesec v letu poleg prijetnega druženja in veselega obdarovanja prinaša tudi skrbi. Kakšne? Kako bomo vse nakupili, obdarovali vse, ki jih želimo obdarovati in osrečili do zadnjega člana družine in prijatelja. Seveda smo takrat najbolj ranljivi in tudi najbolj pripravljeni na »super ponudbe«, ki so iz leta v leto modernejše.

Nemalokrat v času predprazničnega nakupovanja zasledimo oglase, ki nas vabijo k nakupovanju n obroke, s kreditnimi karticami in celo najemanjem kredita. Da bomo le zadovoljili vse želje drugih. Takrat pogosto ne pomislimo nase. Pa smo res pripravljeni za 5 minut sreče spraviti sebe v finančne težave? Je res obročno odplačevanje daril edina možnost?

Plan B za letošnje obdarovanje

»Pravilno bi bilo, da bi že na začetku leta nakup daril nastavili kot cilj in potem vsak mesec temu namenili določen znesek,« pravi Ana Vezovišek. A tega verjetno letos niste naredili, zato imamo za vas načrt B.

Letos se za spremembo lahko po nakupih odpravite popolnoma neobremenjeni, brez kreditnih kartic in s proračunom, ki si ga sami določite.

Ana predlaga, da se tega lotite v petih korakih:
1. Določite višino proračuna za darila.
2. Naredite seznam oseb, ki jih boste obdarovali.
3. K vsaki osebi dopišite predvideno porabo.
4. Osebam pripišite zamisel za darilo.
5. Po vsakem opravljenem nakupu vpišite dejansko porabo.
»Ključno je, da pri vsem tem sledimo višini proračuna, ki smo si ga zastavili in mu sledimo, predvsem pa, da ga ne presežemo. To pa je, priznam, najtežje,« še dodaja specialistka za financiranje in osebni proračun.

A mi verjamemo, da vam bo letos uspelo. Le pogumno in z jasnim ciljem!

Če je v življenju kaj težko, je spreminjati zakoreninjene navade. Ni važno ali si moški ali ženska, ni važno kakšen je tvoj življenjski standard, če nekaj počnemo »od nekdaj«, se tega težko znebimo. A če je motivacija ustrezna … Preverite, kaj o tem pravi Ana Vezovišek, inštruktorica finančne pismenosti.

»Res je težko spreminjati samega sebe in težko je nekomu očitati katere so dobre in katere navade niso dobre. Vsak, ki se na nekaj navadi, to postane del njegovega vsakdana in se mu zdi, da je dobro. Pa pride nekdo drug, pogleda od daleč na njegove razvade in mu nekaj očita, on pa se počuti, kot da se mu godi krivica,« pravi Ana Vezovišek.

Kot dodaja, je ključno, da sami pri sebi ugotovimo, kaj je tisto, kar je za nas dobra razvada in katera je malce slabša. »Žal poznam primere, ko se ljudje sploh ne zavedajo svojih razvad, dokler ne vidijo, koliko jih to stane,« govori iz izkušenj.

Največja in zelo draga razvada …

Klasična razvada in zagotovo ena močnejših je kajenje. A to je razvada, ki je zelo pomembna, sploh, ko imamo nižje prihodke, ko se iz meseca v mesec borimo s plačevanjem obveznosti, gledamo vsak evro …

»Pogosto se srečam s situacijo, ko se ljudje sklicujejo na nizko pokojnino, plačo, a te osebe zelo pogosto kadijo. Ko pa pogledaš situacijo ugotoviš, da ima ta oseba 700 evrov prihodkov na mesec, 3 leta ni bila na dopustu … Pri meni je bila mlada punca, ki je jokala prav zaradi tega. Ko pa sva pogledali njeno stanje, sva ugotovili, da za cigarete na mesec zapravi 120 evrov. Jaz je na to nisem posebej opozarjala, ampak ko je sama to videla, jo je zabolelo,« se spominja Ana Vezovišek.

Poiščite alternativo svoji razvadi

Takih primerov ni malo, ljudje se redko zavedajo, koliko denarja dajejo v nič za navade, ki onemogočajo, da bi si privoščili zaslužen dopust, včasih celo kaj pomembnejšega. »V takem trenutku mora človek sam pri sebi ugotoviti, kaj je tisto, kar je treba spremeniti. Saj se ni treba cigaretam odpovedati kar naenkrat. Obstajajo tudi alternative, ki jih tisti, ki kadijo, dobro poznajo.«

A cigarete niso edina razvada. »Imela sem tudi primer, ko je bila gospa navajena vsak mesec hoditi k frizerju in kozmetičarki. To je bila razvada, ki ji je pomagala do njene boljše samopodobe. V redu, a če si v težji finančni situaciji, ko imaš neplačane položnice, moraš vedeti, kam gre tvoj denar in kako te navade spreobrniti,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Razmišljati moramo torej o tem, kako svoje navade spreobrniti iz slabih v dobre. Vedno lahko najdemo nadomestilo, finančni učinek pa je lahko nadvse pozitiven, ustvarimo lahko konkretne prihranke.

Vse posledice neke slabe razvade

Bodimo iskreni, kajenje pa ni slaba razvada le za našo denarnico, ampak tudi zdravje. »Običajno gledamo na kajenje le kot na razvado, ki nam prinaša mesečne stroške, a pomisliti moramo tudi na drug vidik. Ko razmišljamo o zaščiti, bo za kadilca bistveno dražja, kot za nekoga, ki ne kadi. Zato je treba upoštevati tudi povišanje tega stroška.«

Razvada pa je tudi 3 ali 5 kavic na dan. Jih moramo res toliko spiti? Običajno pivci kave rečejo: »Prva je najboljša, ostale pa so navada.« S tem pa, bodimo iskreni, že priznajo, kje delajo napako. »A ne gre le za evro ali dva. To so primeri, ko nekje puščamo denar po nepotrebnem. V resnici naše zadovoljstvo izpopolnjuje čisto nekaj drugega.«

Morda ravno med prebiranjem tega prispevka tudi sami pijete kavo ali ste prižgali cigareto. Razmislite, če se vam to res »splača« ali pa ne bi tega denarja rajši namenili za – dopust ali vašo svetlo prihodnost ali pa imeli bogatejšo pokojnino.

Pomlad je običajno čas, ko zamenjamo svojo garderobo. Vsako leto si, še posebej ženske, rade privoščijo kakšen kos novega oblačila, ki je »in« v obdobju, ki prihaja. Ženske nasploh veljajo za večje zapravljivke kot moški. Zakaj? »Ker kupujemo z očmi in čustvi,« pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Kot pravi, je tudi sama v preteklosti pogosto naredila kakšno neumnost, in čeprav je od njih minilo že več let, se jih še danes dobro spominja. Zato je pri sebi zasnovala način, kako se pametno lotiti tovrstnega nakupovanja. Način, ki je zanjo postal spontan.

»Včasih grem celo sama sebi na živce, ko se vidim, kako samo postopam po trgovini, gledam, raziskujem, porabim urico ali dve in na koncu ne kupim ničesar. Le kaj si misli prodajalka? Skoraj me je sram. Pred leti bi se vdala, danes pa suvereno odkorakam ven, brez vrečke. Zakaj? Ker točno vem, kaj si želim,« pravi Ana Vezovišek.

Kaj imate v omari?

Seveda nas zanima, kako se potem loti dejanskega nakupa oblačil in obutve. Tudi to nam je zaupala.

»Najprej se dodobra seznanim s svojimi omarami. Natančno še posebej, ko prihaja nova sezona oblačil, pregledam, kaj že imam in česar ne potrebujem več. Preverim tudi, kaj mi manjka ali pa bi bilo dobro zamenjati. Napišem si seznam in grem po nakupih,« opisuje konkretno strategijo.

A ne odpravi se tako v najbližji nakupovalni center, temveč najprej preišče internet. »Če bi vse poslovne obleke kupovala v prestižnih trgovinah, bi bila že zdavnaj prezadolžena. Narava posla od mene zahteva urejenost in to stane,« nam razkriva in ob tem dodaja, da si privošči le toliko, kolikor ji dopušča proračun, ki si ga je zastavila.

Celo zimo brez škornjev

»Izkazalo se je, da mi spletno nakupovanje pri tem zelo pomaga. Drži pa, da vsega ne morem kupiti po internetu in takrat grem osebno po trgovinah.« Res pa je tudi, da zase ne kupi ničesar, dokler ne najde izdelka, ki ji resnično ustreza, tako cenovno, kot po videzu. Za konec nam zaupa še zanimivo prigodo.

»Zgodilo se je že, da sem celo zimo preživela brez škornjev, ker preprosto nisem našla pravih. Pa mislite, da mi je bilo hudo? Prav nič. Prihranila sem. Zato vam toplo priporočam, da nakupovanja oblačil in obutve ne jemljete tako zlahka in se nanj pripravite,« dodaja Ana.

Torej, se boste ta vikend odpravili na nakupovalni izlet, ali boste rajši za začetek prebrskali svojo omaro in ugotovili, kakšno je dejansko stanje. Odločite se tako, da bo prav.

Če pa bi še kakšen podoben nasvet, vas vabimo, da si preberete Anino knjigo Na pomoč! Kako naj ravnam z denarjem?, kjer so številni drugi nasveti, ki vam bodo v zelo praktično pomoč. A pohitite, na voljo je le še nekaj izvodov!

Uh, to je pa gotovo nekaj najtežjega. Se strinjate? Vsak od nas se je že kdaj znašel v situaciji, ko mu je razum zaradi premočnih čustev odpovedal, pa te situacije niso bile nujno povezane z denarjem.

Ko smo se ozrli potem nazaj, smo si rekli: “Joj, kje sem bil(a) takrat z glavo? Kako nisem tega videl(a)?” Ja, so situacije v življenju, kjer bi enostavno morali znati pritisniti gumb, ki izklopi naša čustva in vklopi razum. In tovrstne situacije se pogosto navezujejo na področje osebnih financ.

Napake, ki nas stanejo več deset tisoč evrov?

In večji so nakupi, bolj bi morali biti previdni, preden sprejmemo zadnjo odločitev. Zakaj? Ker lahko sicer naredimo napako, ki nas stane več tisoč ali včasih celo deset tisoč evrov. Poglejmo si to na konkretnem primeru.

Nakup nepremičnine – nemalokrat se zgodi, da želimo na vrat na nos kupiti nepremičnino. Bodisi zato, ker nam je sosed povedal, da je zdaj pravi čas za nakup, bodisi zato, ker smo v nekem časopisu prebrali, da je zdaj pa res čas ugodnih kreditov, ali pa zato, ker si ne predstavljamo, da bi morali iti nekam v podnajem in potem poiskati nepremičnino – torej se v roku pol ali enega leta ne želimo dvakrat seliti.

Najbolj čustven je nakup nepremičnine

A ravno pri nakupu nepremičnine čustva igrajo zelo močno vlogo. Ogledamo si več nepremičnin, dokler ne najdemo tiste prave – pravljične. Vidimo same dobre lastnosti, že vrisujemo opremo v tloris, ki nam ga je prodajalec poslal na vpogled, razum se nam zamegli in iščemo vse možne načine, da bi kar se da najhitreje prišli do te nepremičnine. O tem, da bi morda lahko še znižali ceno nepremičnine, pa čeprav morda celo za 10.000 evrov, ne razmišljamo. Bojimo se, da če bomo ‘pritiskali’ na prodajalca, jo bo takoj kupil nekdo drug (čeprav smo oglas gledali celo leto), zato drvimo na banko in izberemo tisto prvo, ki nam nudi največ kredita.

Banka nam izdela ponudbo, vprašamo, ali je to zadnja. Banka nam reče, da ne in nam da novo ponudbo, ki vključuje posebne pakete, a nam prijazni bančnik zagotovi, da je to tisto, kar lahko ponudijo dolgoletni stranki, kot smo mi, in da se bodo potrudili kredit izpeljati v roku 14 dni.

Ker z banko do danes nismo imeli težav, se nam res ne zdi korektno ponovno pogajati, in sprejmemo ponudbo. Čustva v nas vrejo, komaj čakamo dan, ko bo posojilo nakazano, z mislimi smo že pri prevzemu nepremičnine.

Brezobresten nakup opreme …

Popolnoma vzhičeni gremo iz banke in hitimo v trgovine izbirat opremo, ki se nam zdi tako poceni v primerjavi s kupnino za nepremičnino. Pokličemo še mamo, očeta, ali nam bodo kaj pomagali pri vselitvi, nam kupili morda sedežno ali kakšen kos bele tehnike.

Ne da bi preverili, ali je cena pri trgovcu res tista prava in ali ne bi morda kje drugje dobili izdelek po nižji ceni, se dogovorimo za nakup. Trgovec nam ponudi celo brezobrestno obročno plačilo in kaj lepšega – takoj kupimo in vse podpišemo. Brez posebnega razmisleka. Ne da bi vklopili razum …

Pa vas zanima, kakšna je cena kupovanja s čustvi?

Pojdimo lepo po vrsti … Pri ceni nepremičnine bi se gotovo lahko še kaj izpogajali (navadno med 10 do 15 % vrednosti nepremičnine). Na banki prav tako. Navadno na banki izgubimo kar 10 % vrednosti posojila, saj si ne vzamemo dovolj časa in ne preverimo, kakšno financiranje bi bilo za nas najbolj ugodno. V primeru posojila v višini 100.000 evrov to pomeni še dodatnih 10.000 evrov.

Potem so tukaj še trgovci. Kaj res mislite, da je brezobrestno posojilo brezobrestno? Ni, saj navadno velja, da ob enkratnih plačilih dobimo še posebni popust, mimogrede 10 % ali več.

Torej, ne glede na to, ali gre za nakup nepremičnine ali pa za kakšno bistveno manjšo stvar, je ključno, da vklopimo razum in izklopimo čustva. To pa najlažje naredimo tako, da si vzamemo čas za razmislek, na list papirja napišemo prednosti/slabosti nakupa ter na koncu sprejmemo razumsko odločitev. Prvič je sicer najtežje, a naslednjič je že razum tisti, ki se oglasi prvi.

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun, tedensko svetuje tudi v reviji Liza, kjer objavlja finančne recepte in nasvete.

Hrana se je podražila za 72 %, stanovanjski stroški pa kar 188!