kredit Archives - Vezovišek & Partnerji

V mesecu decembru bi pričakovali, da bomo pisali predvsem o darilih, pa tem, kako izbrati prave, ugodne in podobno. Ne, tokrat imamo za vas drugačno popotnico, takšno, ki vam bo prav prišla vse leto. Tokrat se bomo lotili kreditnih kartic. Najbrž jih imate, kajne?

Ani Vezovišek, specialistki za financiranje in osebni proračun smo postavili vprašanje, ali lahko uporabljamo kreditne kartice. »Vsekakor ja, če jih imamo pod nadzorom in ne, če nadzora nimamo.« Kdaj jih nimamo pod nadzorom? Kadar jih uporabljamo za nakup hrane in obleke, dodaja.

Kreditne kartice za poplačilo kreditnih kartic?

Najhujše so tiste kreditne kartice, ki omogočajo obročno odplačevanje. Z njimi nakup porazdelimo na več obrokov in jih plačujemo v razmerju, ki smo ga določili (20, 30 odstotkov in podobno – od vrednosti nakupa). Teh obrokov pa kar noče in noče biti konec. In ne samo to, običajno niti ne vemo, koliko nas je izdelek na koncu v resnici stal.

»Nekateri ljudje kreditne kartice uporabljajo tudi za dostop do gotovine. Pri tem se ne ozirajo na to, da jih je dvig na bankomatu stal na primer 10 evrov, denar pa so potrebovali le zato, da so ga položili na transakcijski račun, s katerega jim bo banka odtegnila znesek dolga, ki so ga s pomočjo kartice pridelali v prejšnjem mesecu. Takšnih ljudi sploh ni malo!« na slabe prakse opozarja Ana Vezovišek.

Kreditne kartice so prvenstveno namenjene varnemu spletnemu nakupovanju in nakupovanju v tujini, nikakor pa ne nakupovanju stvari, ki si jih ne moremo privoščiti. Ali kar je še huje, kupovanje na obroke!

Danes so na voljo tako imenovane predplačniške kartice, ki stanejo precej manj kot druge kreditne kartice. Dobimo jih že za 10 evrov in veljajo za obdobje treh ali štirih let – odvisno od izdajatelja. Take kartice imajo kar nekaj prednosti:

omogočajo še bolj varno spletno nakupovanje, saj poraba ni vezana na transakcijski račun,
nudijo visoko zaščito v primeru izgube ali kraje kartice, saj je naloženega le toliko denarja, kot ste želeli,
še posebej je priporočljiva za najstnike od 15 let dalje, da se naučijo ravnati z denarjem in se ne more zgoditi, da bi prekoračili limit, ki smo jim ga postavili,
odobritev je preprosta, saj ni treba skozi dolgotrajno proceduro in dokazovati prihodkov ali celo kreditne sposobnosti.

Torej, s čim boste letos kupovali novoletna darila? Upamo, da ne s kreditnimi karticami!

Kreditiranje je postalo del našega vsakdana. Kredit za stanovanje, hišo, avto, počitnice, prenovo ali kar tako, da pridemo skozi mesec ali dva, potem bomo pa že, je zgodba s katero se pogosto srečamo.

Letos spomladi je v veljavo stopil nov zakon, ki naj bi zaostril pogoje na področju kreditiranja. Prejšnji teden pa je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) organizirala posvet o uvedbi novih sprememb v prakso. Tam je bila slika precej jasna – banke so vse prej kot pripravljene na ta zakon, kreditojemalci pa še vedno tisti, ki ob kreditih plačujejo tudi storitve, ki jih niso želeli.

Kot pravi Breda Kutin iz ZPS, potrošniški krediti predstavljajo tveganje za vse. »Zato zapis v zakonu še zdaleč ni dovolj, čaka nas še veliko dela pri tem, kako ozaveščati potrošnike in usposabljati tiste, ki delajo z njimi, da bodo v končni fazi delali v skupno dobro. Vzpostaviti moramo ponovno zaupanje v finančni svet.«

Zakon, ki je stopil v veljavo letos marca, naj bi, po besedah Franca Stanonika, generalnega direktorja Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, banke že ustrezno izvajale. »Pri pripravi zakona smo usklajevali različne interese in dosegli cilj, ki bolj ali manj zadovoljuje vse deležnike. Menim, da bankam nismo nalagali dodatnih obremenitev, pri pripravi pa smo morali upoštevati evropske direktive. Zakon je v uporabi, na nas pa je, da poskušamo zagotoviti odgovorno najemanje kreditov. Potrošnike poskušamo opolnomočiti v postopkih sprejemanja kreditov, predvsem v smislu, da ga temeljito informiramo o pravicah in obveznostih, ki jih ima z najemanjem kreditov,« pravi predstavnik države. Pa je tako tudi v praksi?

Nekaj novosti, ki jih prinaša zakon:

banke morajo ob oglaševanju obrestne mere navajati opozorilo, da se v primeru dviga le-te, zviša tudi znesek obroka kredita,
obvezen je grafičen prikaz nihanja obrestnih mer,
kreditodajalec mora pred sklenitvijo kreditne pogodbe izvesti oceno kreditne sposobnosti (po novem so vključeni tudi izdatki, ki jih ima potrošnik in vplivajo na njegovo kreditno sposobnost),
ob najemanju kreditov v tujih valutah je obvezno navajanje valute in obrazložitev mehanizma pretvorbe ter navedbo, kaj se zgodi ob spremembi tečaja,
periodično obveščanje o spremembi obrestne mere – kreditojemalec mora biti brezplačno obveščen,
odstop terjatev – banke kreditov ne morejo oddajati npr. izterjevalcem, pač pa le pristojnim, z zakonom določenim institucijam,
potrošnik ima 7 dni časa, da preuči kreditno ponudbo in po podpisu pogodbe še 14 dni za odstopa.

Fiksna ali variabilna obrestna mera?

»Velik delež novih kreditov je s fiksno obrestno mero, kar je za potrošnika dolgoročno gledano dosti bolj ugodno, pravi Krumberger. Z vidika trenutnih razmer pa je dražje. Z vidika bank je možnost te ponudbe omejena,« pravi Matej Krumberger, direktor oddelka za nadzor bančnega poslovanja pri Banki Slovenije.

»Smo med bankami, ki ponujajo obe obrestni meri – fiksno in variabilno. Kateri dajemo prednost? Kolikor je komitentov, toliko je možnih kombinacij,« pravi Igor Poljšak, direktor sektorja poslovanja z občani, Gorenjska banka in predsednik odbora za poslovanje s prebivalstvom pri Združenju bank Slovenije. Vse lepo in prav, a kaj, ko ljudje danes najemajo kredite z variabilno obrestno mero, ker niso kreditno sposobni, to pa lahko pelje v zgodbo s švicarskimi franki, opozarja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Nov zakon je sicer dobrodošel, a v praksi se ne izvaja, tako kot bi se moral. »Že vrsto let hodimo s strankami na podpis kreditne pogodbe, da preprečimo, da bi stranke sklenile napačne kreditne pogodbe. V vseh teh letih in še vedno, tudi pred nekaj dnevi, so banke strankam pogojevale sklenitev kredita z nakupom drugih produktov, od življenjskega zavarovanja do kreditnih kartic in podobno. Kljub sprejetemu zakonu se to dogaja še danes!« je na dogodku Ana Vezovišek opozorila na še eno slabo prakso neupoštevanja zakonodaje. Še več, pred nekaj dnevi ji je po elektronski pošti bančna uslužbenka pogojevala sklenitev življenjskega zavarovanja za stranko, ki je želela kredit.

Ključen problem potrošnika pri obrestnem tveganju je, da le-to povečuje finančno ranljivost potrošnika. Večji del dolgoročnih potrošniških oz. stanovanjskih kreditov je vezanih na spremenljivo obrestno mero. Trend se sicer spreminja, potrošniki vedno več najemajo kredite s fiksno obrestno mero, a to še vedno predstavlja le manjši del sklenjenih pogodb,« pa opozarja Boštjan Krisper iz ZPS. Prav tako le 7 od 15 bank omogoča kredite s fiksno obrestno mero, kar je manj kot polovica. A tudi pri teh sedmih, ki imajo to možnost je vprašanje, ali banka strankam dejansko nudi možnost fiksne obrestne mere in s tem varnejši kredit ali ne.

»Banka bi morala opraviti obremenitveni test potrošnika in če ugotovi, da ga ne more prenesti, mu ne sme odobriti kredita z variabilno obrestno mero, ampak le takšnega s fiksno. Vse banke bi morale uvesti enoten nadzorni instrument,« še predlagajo na ZPS.

Kaj pa gibanje euribora v preteklosti?

Najvišji euribor je bil 5,45 %, najnižjega pa imamo danes in znaša -0,28 %. Kaj takšni skoki pomenijo za potrošnika z variabilno obrestno mero? Če bi se euribor ta trenutek spremenil na najvišjo obrestno mero v preteklosti (5,45 %), bi se potrošniku kredit povišal za kar 60 %, če pa bi se povečal na povprečno višino obrestne mere pa za 20 %.

»Bojim se, da smo skoraj zamudili vlak … Leta 2007 so bile fiksne obrestne mere po 7 %. In takšnih pogodb je bilo več tisoč. S strani ZPS bi pričakovala večji angažma in akcijo na tem področju, pa je osebno nisem zaznala. Razlika v obrestni meri lahko predstavlja prihranek tudi v višini 100 tisoč evrov ali več! Torej, v kolikor ima še kdo takšno pogodbo, jo kljub nekoliko slabšim pogojem, kot so bili leto ali dve nazaj, mora nujno spremeniti!« še poziva Ana Vezovišek.

Nepremičnine so lahko naložba, so pa tudi osnova, če govorimo o tistih, v katerih živimo. Te predstavljajo naš temelj in večina se še pred 30-im letom znajde na točki, ko si želi ustvariti svoj dom. Na vprašanje, ali je primerno, da se takoj odločijo za kredit in nakup velike nepremičnine ali pa bi bilo morda bolje, da gredo korak za korakom, je v oddaji Cent na cent odgovarjala Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

»Zagotovo je prava pot po korakih, na kar že dolgo opozarjamo, a je tega še vedno premalo. Kljub veliko opozorilom na kaj moramo biti pozorni, ko se prvič lotimo najema kredita, še vedno srečujem ogromno napačnih odločitev,« pravi Ana Vezovišek.

Kredit s prihodom otrok postane večje breme

Predvsem mladi se prevečkrat ne zavedajo odgovornosti, kar še posebej velja za tiste, ki še nimajo otrok. Običajno se za kredit pari odločajo preden ustvarijo družino, njihove obveznosti pa se s prihodom novih članov spremenijo, povečajo, na kar ob najemu kredita običajno ne pomislijo. Vsaj ne tako, kot bi morali. »Najbolj me presenečajo ljudje, ki bi najeli kredit z mesečno obveznostjo v višini 700 evrov, a jim do danes še ni uspelo ničesar privarčevati. Velika razlika je med tem, kaj ti misliš, da boš lahko dajal na stran in resničnostjo, ko se spustiš v dolgoročno razmerje z banko. Takrat ni vprašanja, ali boš lahko plačal ali ne. Plačati moraš.«

Nedolgo nazaj je pri eni od strank ugotovila, da bi bil kredit prevelika obremenitev, kljub temu, da je ta znesek, ki je znašal toliko kot bi bil kredit, stranka že dajala na stran. »Ko mi je povedala, da s partnerjem že danes ne živita življenja, kot bi ga želela, sem jo vprašala, če sta pripravljena še naslednjih 20 let živeti tako? Odgovor je bil jasen: NE,« iz prakse pripoveduje specialistka za financiranje in osebni proračun. Ob tem dodaja, da se zaveda, da gre pogosto za ubijanje sanj, a je bolje sanjariti še naprej, kot pa ne sanjati, ker ne veš, kako boš sploh plačal položnice.

Več privarčujemo, lažje se pogajamo

»Ljudje se prepogosto postavljamo v prevelike čevlje. Bodimo realni, začnimo z manjšimi obveznostmi, čeprav to pomeni najem. Ko počasi privarčujemo sredstva, pa rastemo, gremo v večje stanovanje, nakup,« še dodaja.

Ob tem pa ne smemo pozabiti, da imamo z več privarčevanimi sredstvi tudi več manevrskega prostora, ko se odločamo za kredit, izbiramo lokacijo stanovanja, se pogajamo za ceno nepremičnine in podobno. Prav tako nam odločitve ni treba sprejeti iz danes na jutri, saj gre za enega največjih projektov v našem življenju. Zanj si je treba vzeti čas, dobro preračunati, prav tako pa imeti ustrezno dolgo poskusno dobo. Vsaj pol leta moramo dajati na stran, saj 20 let življenja s kreditom ni kar tako.

Pa sanjska nepremičnina? Nič ni narobe, če sanjamo, le nakup naj bo realen, še opozarja strokovnjakinja. »Najpomembnejši je miren spanec, mirna vest in to, da si lahko privoščimo še kaj drugega.«

Gotovo se je vsakdo izmed nas že kdaj znašel v situaciji, ko nas je bližnji, prijatelj, sodelavec ali pa znanec prosil za denarno pomoč.

Se še spomnite, kako se človek navadno ob tem počuti? Ne prav prijetno … Pa ne zato, da ne bi želeli pomagati, temveč zato, ker morda ravno tisti trenutek res nimamo denarja, ki bi ga lahko posodili, ali pa vemo, da denar ne bo šel za pravi namen in ga bomo v resnici zelo težko dobili nazaj.

In da ne bo pomote, tudi tisti, ki nas za pomoč prosi, se ob tem navadno ne počuti prav prijetno. Verjetno bi tisti trenutek naredil vse, da jim tega ne bi bilo treba početi.

Pa vendar … Včasih se človek res lahko znajde v izredno težki situaciji in prav je, da mu pomagamo. A pri tem se je zelo dobro zavedati naslednjih izzivov

Posojilo brez časovne omejitve in obresti

Če bomo posodili denar svojim bližnjim, potem gre navadno za posojila, ki nimajo časovne omejitve in so brez obresti. V tem primeru nobena od strani nima posebnih pričakovanj. Tisti, ki posodi, ne ve, kdaj je pravi čas, da bi denar ‘terjal’ nazaj, tisti, ki pa si denar izposodi, pa ne ve, kdaj (če) ga mora vrniti. In tako leta minevajo, občutek na strani tistega, ki je denar posodil, pa ni najboljši.

Brez pritiska in stres

Posojila brez časovne ali/in finančne omejitve navadno na seznamu dolgov zasedajo zadnje mesto. Zakaj? Ker so brez obresti in brez sankcij. Posojilojemalec ne čuti nobenega pritiska, stresa in potrebe po tem, da bi dolg čim prej odplačal.

Prosite za svoj denar

Zelo težko je zahtevati vračilo denarja. Ste to že kdaj izkusili? Prav neverjetno je … Nekomu posodimo denar, spremljamo njegovo finančno okrevanje, si mislimo, da zdaj bi nam pa res lahko že vrnil denar, pa mu tega enostavno ne moremo reči! Prav neverjetno, kako težko je prositi za svoj denar! Zakaj je tako? Ker ne želimo osebe spraviti v nerodni položaj. Enostavno mislimo, da nam bo oseba že sama vrnila denar, ko nam ga bo lahko. Pa ga bo res kdaj?

Pri denarju se vse konča

Posojanje denarja znotraj družine lahko privede do trenj in do večletnih sporov. Saj ste že kdaj slišali: “Pri denarju se vse konča!” In navadno je res tako. Četudi ste v krasnih odnosih, posojanje denarja navadno pripelje do spora. Težko je kar pozabiti na to in ne očitati drugemu, kako neupravičeno je porabil denar. Ali kako bi bil že čas, da nam ga vrne. In kako neprijetno je, ko drugi družinski člani to vedo in nam očitajo, da njim pa denarja nismo posodili, ko so nas za to prosili.

Posodiš prvič, drugič …

Ko bomo osebi posodili enkrat, nas bo morda prosila za dodatni denar. Ali pa bo ta oseba povedala drugi in že bomo bili znani po tem, da posojamo denar. In ‘oboževalcev’ se bomo potem težko ‘znebili’ oziroma jim razložili, zakaj pa ravno njim zdaj ne moremo posoditi denarja.

Ko posodimo, ne pomagamo

S tem, ko posodimo, v resnici ne pomagamo. Gre namreč za najlažjo obliko rešitve. Oseba, ki dobi denar, ne razmišlja o tem, kaj bi morala spremeniti dolgoročno, katerih napak ne sme več ponoviti in kaj mora narediti, da posojila nikoli več ne bo potrebovala.

Adijo denar!

Denar lahko izgubimo. Kadar posodimo denar, moramo računati, da ga ne bomo dobili nazaj. Zato nikar ne posojajmo denarja, ki je za nas življenjskega pomena. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bomo zaradi izgube na koncu mi prosili za denar nekoga drugega.

Pomembno je torej, da če se odločimo in želimo resnično nekomu pomagati, potem to naredimo tako, da ta denar enostavno damo, ga podarimo. Če tega ne moremo storiti, ker bomo denar potrebovali, pa tega ne naredimo.

Včasih ljubezen vključuje tudi to, da naredimo nekaj, kar osebi tisti trenutek ni všeč, in jo s tem razočaramo. Ampak če imamo v mislih najboljše interese, ne bomo ogrozili odnosa. Bolje je, da se z osebo odkrito pogovorimo in ji poskušamo pomagati na nekoliko višjem nivoju, saj bo to imelo dolgoročni učinek.

Več nasvetov Ane Vezovišek, kako ravnati z denarjem, lahko preberete tudi v njeni knjigi Anini finančni recepti – za dobro finančno kondicijo – na voljo je le še nekaj zadnjih izvodov! Naročite jo lahko TUKAJ.

Meseci po tistem, ko diplomiramo znajo biti precej kaotični. Iščemo prvo službo, čakamo prvo plačo, razmišljamo o osamosvojitvi. Privajamo se na nov način življenja, poskušamo ohraniti stik z dosedanjimi prijatelji. Poleg vsega tega se nam poveča še finančna odgovornost.

Ob novem načinu življenja, ko begamo iz situacije v situacijo, lahko kaj hitro razvijemo slabe finančne navade, ki jih je težko izkoreniniti. In slabe finančne navade nam lahko dolgoročno zelo škodijo in onemogočijo gradnjo zdrave finančne prihodnosti. Pri Business Insiderju so razkrili tri najpogostejše in največje napake svežih diplomantov, ki se jim lahko izognete.

Povečevanje limita na kreditni kartici

Pogosto je razlog, za povečevanje limita na bančnem računu ali kreditni kartici v času študija, želja slediti vrstnikom pri vzdrževanju življenjskega stila, čeprav njihovi zaslužki ne dosegajo enake višine. Bodite torej previdni z uporabo kreditnih kartici in limita že v času študija, vsekakor pa naj ne bo prvi korak, ki ga boste naredili po diplomi, povečevanje dolga.

Ko se zaposlimo se nam namreč odprejo številne možnosti, med drugim tudi možnost povečanja tega dolga. Kreditne kartice, predvsem pa limit že tako niso najboljša rešitev, sploh na začetku vaše poklicne poti, saj vam lahko povzročijo dolgoročne posledice in finančni dolg iz katerega boste težko izstopili. Saj veste, prav limit je najdražja oblika financiranja. Ne gre le za to, da smo tako lahko ves čas v minusu, ampak to vpliva tudi na našo kreditni sposobnost v primeru večje investicije pri kateri bi si pomagali s kreditom. Sploh, če pri odplačevanju dolga nismo dosledni.

Pokojnina? Pa kaj še!

To je zagotovo zadnja stvar na katero pomisli sveži diplomant na svoj prvi delovni dan. Takrat so bolj v ospredju stvari kot je: kdaj se bom odselil od staršev, kdaj in kam bom šel na počitnice in podobno. Varčevanje za pokojnino pač ni tako privlačno kot vse ostale »nujne« stvari na novi poti.

A zamislite si, da že takoj pri prvi plači sklenete vaše varčevanje za pokojnino. Ne glede na višino sredstev, teh odslej ne boste več pogrešali, saj bodo avtomatično odtekala iz vašega računa, še preden boste imeli možnost razmišljati o tem, za kaj bi jih zapravili. Nesmiselno zapravili.

Še več, pri nekaterih delodajalcih se lahko dogovorite, da vam tovrstno pokojninsko varčevanje avtomatično nakazujejo še preden plača pride na vaš račun. Če nečesa ni oz. nikoli ni bilo, ne morete pogrešati.

Verjemi, da si boste zelo hvaležni, ko bo čas, da ta denar začne izboljševati vašo kvaliteto življenja takrat, ko boste to potrebovali. Četudi bo šlo samo za nekaj odstotkov, še vedno boljše to kot nič.

Brez načrta, kako odplačati dolgove

So vam iz študentskih let ostali dolgovi? Morda ste vzeli kredit za izredni študij, za sprotne stroške ali pa ste si privoščili avto, potovanja … Skratka, dolgovi, ki so ostali z vami tudi po diplomi. Poplačilo dolgov je neizogibno, zato je prav, da se načrtovanja lotite takoj. Ne glede na odplačilno dobo, brez dobrega načrta ali brez zadetka na loteriji, se ga boste bolj težko znebili. Sploh, če imate slabe finančne navade, ki vam bodo dolg lahko še poglobile.

Kako se najlažje znebiti dolga? Vključite obroke s katerim ga boste odplačali v mesečne stroške. Ko bodo enkrat tam, jih boste, skupaj z ostalimi, redno odplačevali in s časoma zmanjšali oziroma poplačali. Več o tem, kako se lotiti varčevanja si lahko preberete tudi v knjigi Osebni finančni načrt.

Biti študent je zabavno, a tudi odgovorno. Te odgovornosti se je treba naučiti tudi pri ravnanju z denarjem. Če jo boste osvojili dovolj zgodaj, si boste hvaležni vse življenje.

Nasvet, ki naj velja vse leto!