krediti Archives - Vezovišek & Partnerji

Na vsakem koraku nam ponujajo čudežne rešitve v obliki hitrih kreditov, izrednih limitov, kreditnih kartic, vse, samo da bomo lahko uresničili svoje materialne želje. A te hitre rešitve nas zadovoljijo le za kratek čas, kaj hitro nam začnejo greniti dneve in pogljabljati našo finančno luknjo. In ko enkrat zapademo v dolgove, se iz njih težko izkopljejo.

Saj veste, najbolj mamljiva je situacija, ko v eni uri, samo z osebnim dokumentom na svoj račun dobimo nekaj tisočakov. Kaj vse lahko kupimo s tem denarjem! Ali še bolje, poplačamo vse tekoče stroške in še nekaj nam ostane, da si privoščimo kakšno malenkost. Potem pa … pridejo meseci, leta, ko je treba vse to tudi odplačati.

Zadolževanje je svetovni problem

Kljub temu, da se zavedamo, kakšne so posledice, pa še vedno veliko Slovencev pade na te na prvi pogled zelo privlačne kreditne ponudbe, ki nam jih ponujajo banke. Zakaj je temu tako, je v oddaji Danes na Planet TV razkrila Ana Vezovišek.

“Ne samo Slovencev, zadolževanje je svetovni problem. Ne samo nagle odločitve za hitre kredite, ampak tudi sicer potrošniški krediti, limiti, kreditne kartice, vse to, kar dobiš praktično čez noč, je velik družbeni problem,” pravi specialistka za financiranje in osebni proračun.

Ob tem opozarja, a si nepremičnino res težko zagotovimo brez kredita, a če že naj bo to edini kredit, ki ga imamo. “Do vseh ostalih dobrin pa bi morali priti na drug način ali še bolje, biti brez njih, kot pa si zategovati zanko okoli vratu.”

Slovenci med najbolj varčnimi, ampak …

Ne glede na raziskave, ki kažejo, da smo Slovenci na 3 mestu po višini privarčevanih sredstev, je v realnosti drugače. “Gre za neenakomerno razporeditev, saj če primerjamo lestvice milijonarjev, hitro vidimo, koliko ljudi se s tem na drugi strani pokrije. Me pa ob vsem tem najbolj skrbi za starejšo generacijo, saj je za marsikoga danes že prepozno, medtem ko imajo mlajši sedaj priložnost, da se o vsem tem poučijo,” dodaja Ana Vezovišek, tudi ena od pobudnikov finančnega opismenjevanja v Sloveniji.

Kako je s finančno pismenostjo v Sloveniji?

“Na tem področju smo zelo neizkušeni, ravno pred kratkim smo naredili raziskavo, kjer smo ponovno ugotovili, da smo finančno nepismeni. A to ne velja samo za Slovence. To je svetovni problem, v katerega bo treba vložiti še ogromno dela. Veseli me, da je tudi Zveza potrošnikov Slovenije začela končno delati na tem, saj sama z ekipo že 5 let aktivno delamo na tem, z lastnim denarjem, časom in znanjem investiramo v ljudi, da bi se izognili prezadolževanju in zgodbam, ko se ljudje na koncu upokojujejo in imajo samo 400 evrov pokojnine. Treba bo resnično veliko narediti, če bomo želeli v prihodnje bolj mirno živeti,” dodaja strokovnjakinja.

Ob tem dodaja, da jo vedno znova preseneča, koliko ljudi še danes nasede lepim besedam in obljubam, kljub temu, da se veliko piše in opozarja o tem. Stvari je treba najprej preveriti.

Večina ljudi se vsaj enkrat v življenju sreča z reševanjem stanovanjskega problema. Ta je vedno povezan z denarjem. Kakšni so ti stroški je v prvi vrsti odvisno od tega ali najamemo ali kupimo. Še bolj pomembna pa je kakovostna finančna konstrukcija, če gradimo sami. To je tudi največji izziv, ki se ga večina ljudi ne zaveda. Ana Vezovišek je pred nedavnim gostovala v oddaji na Radiu Slovenija, kjer je v Svetovalnem servisu poslušalcem dala nekaj nasvetov, kako se izogniti morebitnemu glavobolu zaradi slabega načrtovanja.

Povpraševanje po stanovanjskih kreditih je visoko

Euribor je danes še vedno nizek, zato je povpraševanje po stanovanjskih kreditih visoko. V prvi četrtini leta 2017 se je le-to povečalo za 50 %, pred tem smo bili Slovenci dokaj konzervativni oz. nismo najemali toliko stanovanjskih kreditov kot jih danes. Del teh je bilo namenjenih novogradnjam oziroma je še vedno, a od junija, ko je v veljavo stopil nov zakon o graditvi objektov, so se spremenile tudi zahteve banke. Odslej je pri večini potrebno še več dokumentacije.

“Banke so zdaj bolj pozorne na to, kakšna nepremičnina je in ali je vse skladno z zakonom, ne gre več le za gradbeno dovoljenje, ampak je treba imeti tudi uporabno dovoljenje. Seveda pa obstajajo razlike med bankami, nekatere so strožje, kot druge in zahtevajo vse mogoče. Presenečeni so tudi tisti, ki uporabnega dovoljenja v preteklosti niso pridobili in bi danes želeli prodati nepremičnino, pa imajo zdaj težavo s tem. Potrebno bo še kar nekaj prakse, da bo vse skupaj poenostavljeno in predvsem lažje razumljivo za vse,” pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. Zaradi takšnih zahtev se lahko zgodi, da kredit ni pravočasno realiziran, tega pa zna biti v prihodnje še več, saj tudi nepremičninski strokovnjaki poudarjajo, da je v Sloveniji zelo veliko nepremičnin brez uporabnega dovoljenja.

Finančna konstrukcija pri gradnji je pomembna!

Razlika med financiranjem nakupa ali gradnje je velika. “Največja je v finančni konstrukciji. Ko kupujemo obstoječo nepremičnino je cena jasna, vemo, kakšna bo kupnina, kakšen je kriterij banke in koliko lastnih sredstev potrebujemo. Ko gre za gradnjo, pa so izzivi precej večji. Pa ne toliko s strani banke, kot nevarnosti napačne postavitve finančne slike. Stranka pogosto misli, da bo recimo 150 tisoč evrov dovolj za vse stroške in bo hiša pod streho. Dolgoletna praksa pa je pokazala, da se v povprečju uštejemo za najmanj 30 %,” opozarja Ana Vezovišek.

Kako je to videti v praksi? Pridemo na banko z zemljiščem, ta ga ovrednoti, običajno gre za rastočo hipoteko, imamo finančni plan, banka ga odobri, nato pa se lahko zalomi, ko ugotovimo, da smo pozabili na nekatere stroške, skrite napake o katerih nismo razmišljali in podobno. In na koncu nam zmanjka denarja. “Na srce polagam vsem, da ko se odločite za gradnjo, pri stroških obvezno dodajte 30 % nepredvidenih stroškov. Še vedno lahko na koncu vrnete posojilo, ki ga ne porabite. A iskreno, v 99 % vam ne bo ostalo nič,” dodaja.

Seveda pa se pri črpanju kreditnih sredstev za namen gradnje lahko tudi zalomi, a kot dodaja strokovnjakinja, se ljudje vse več poslužujejo montažnih hiš. “Niti v interesu tistega, ki gradi, niti banke ni, da projekt ne bi bil izveden do konca. Situacije se rešujejo s podaljšanjem, zamikom črpanja, a banka si v resnici želi, da se projekt čim prej zaključi, saj se zavedajo, da bolj ko se bo odlašalo, manj je možnosti, da bo izpeljan do konca.”

Biti podjetnik je danes vse prej kot lahko. Ne le, da se srečujemo s številnimi izzivi, na naši podjetniški poti nas običajno čakajo številne odgovorne odločitve, tako glede samega posla, pa vse do ljudi, ki so odvisni od nas. A v prvi vrsti bi morali biti odgovorni do sebe in posledično tudi svojih financ – osebnih in poslovnih.

Med našimi strankami so številni podjetniki, ki so imeli na začetku različne izzive, eden večjih je gotovo kako ločiti osebne in poslovne finance. Ne, to res ni lahko, ampak z nekaj discipline in želje po urejenih financah se da. A o tem kdaj drugič. Naj vam tokrat predstavimo zgodbo, ki jo je Ana Vezovišek prejela pred časom. Takole ji je pisala stranka:

“Partner ima že šest let podjetje, v katerem sem zaposlena tudi sama. Podjetje je uspešno in vsak mesec nama ostane okoli 4.000 evrov, ko poplačava vse stroške podjetja in prispevkov. Razmišljava o nakupu parcele in kasneje gradnji hiše v skupni vrednosti okoli 200.000 evrov. Imava že kredit (še okoli 50.000 evrov), ki sva ga pred leti najela za nakup stanovanja, v katerem trenutno bivamo. Do danes nama je uspelo privarčevati 20.000 evrov. Zanima naju, kako se lotiti tega projekta, kakšen kredit najeti, glede na to, da enega že imava.”

Skupno podjetje – večje tveganje

Dejstvo, da imata partnerja skupno podjetje, ju zagotovo postavlja pred večje tveganje, kot bi bila, če bi bil eden od njiju zaposlen drugje, pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. “Kar zadeva obstoječi kredit, imamo žal premalo podatkov, da bi lahko komentirala, ali je ugoden in ga pustita takšnega kot je ali pa se pozanimata za izboljšanje pogojev. Sicer pa je zdaj najprej na vrsti nakup na parcele, sledi pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in nato pridobitev financiranja za gradnjo. Treba je opozoriti na finančni okvir in na to, da si bosta zagotovila dovolj sredstev, da hišo dokončata. V praksi se pogosto izkaže, da ljudje investicijo podcenijo za 20 do 30 odstotkov.”

Ob tem jima svetuje, da privarčevana sredstva usmerita v varnostno rezervo, saj bi v primeru, da bi vse usmerila v investicijo, lahko ostala brez rezerve, kar predstavlja veliko nevarnost. “V takšnem primeru je potreben samo majhen finančni šok in se finančna situacija zelo zamaje. Začeti je torej treba postopno. Najmanj 20 odstotkov vrednosti projekta bi morala zagotoviti sama. Če znaša investicija 200 tisoč evrov, to pomeni 40 tisoč evrov, poleg varnostne rezerve. Glede na višino prihodkov menim, da lahko ta znesek privarčujeta zelo hitro. Treba je le imeti cilj in mu slediti,” dodaja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Seveda pa ob tem ne smeta pozabiti niti na obstoječi kredit, ki bo najbrž poplačan s prodajo stanovanja, kjer pa lahko verjetno pričakujeta, da bosta zaslužila. “Kakšna bo razlika med kupnino in odplačilom kredita, lahko izračunata sama na osnovi podatka o stanju kredita in tržne cene nepremičnin na njihovem območju. Že to jima bo zagotovilo del sredstev za investicijo,” še dodaja Ana Vezovišek.

Biti podjetnik, imeti družinsko podjetje od katerega sta odvisna oba partnerja, cela družina in najbrž tudi zaposleni, je izziv, a po drugi strani lahko prinaša tudi določeno svobodo. Če le znamo pravilno ravnati z osebnimi in poslovnimi financami.

Kot so že ničkolikokrat citirali največje ume človeštva, je za doseganje ciljev najpomembnejša najprej jasna definicija cilja, nato pa zelo močna volja, neomajnost, vztrajnost ter obilo energije za doseganje tega. Ne pa tudi pot, ki te pripelje do cilja. Le ta se razkriva sproti – z vsakim korakom na poti do cilja.

Pred dobrim letom dni se je pri meni oglasila mlada, izjemno sposobna podjetnica, ki je ravno krenila na svojo poslovno pot. Ker se je pred odprtjem podjetja dobro informirala, se je za začetek odločila, da izkoristi davčno darilo države v polni meri in si tako odprla normirani s.p..

Ko ti matična banka obrne hrbet …

Sočasno se je odločila tudi za nakup nepremičnine, ki bi jo lahko koristila tako s poslovnega vidika, kot tudi z vidika generiranja dodatnega prihodka v obliki kratkotrajnega oddajanja nepremičnine. Ko sva se prvič srečala in mi je predstavila svojo idejo, sem ji pojasnil, da ji brez ene celoletne bilance nobena banka ne bo odobrila kredita, ki ga je potrebovala za nakup nepremičnine. Kljub temu je nasvet preizkusila na način, da se je obrnila na več bank, pa je povsod naletela na enak (žal negativen) odgovor.

V začetku letošnjega leta se je ponovno lotila projekta nakupa nepremičnine in se zopet obrnila na nas. Tokrat je že imela v rokah celoletno bilanco, ki je kazala na visoke prihodke, zato smo ji pomagali na trgu poiskati banko, ki bi podprla nakup njene nepremičnine s kreditom. Kljub dani usmeritvi se je stranka obrnila na njeno matično banko (katero smo ji odsvetovali), češ da ji bodo zadeve uredili kar pri njih, »saj je bila konec koncev njihova dolgoletna (hišna) stranka«.

Po nekaj mesecih se je stranka zopet obrnila na nas, globoko razočarana in jezna, saj ji na matični banki v vsem tem času niso pomagali do kredita. So ji pa v vmesnem času povzročili kar nekaj nepovratnih stroškov z izdelavo več cenitev nepremičnin, ki bi jih lahko zastavila za kredit ter pripomogli k izgubi nekaj dobrih nakupnih priložnosti nepremičnin, ki so se v vmesnem času poleg vsega še podražile. Ko smo nato stranko usmerili na banko po našem izboru, pa so zadeve stekle v pravo smer.

Kaj pa prihodnost?

Pred tem smo se lotili tudi temeljitega pregleda njene preostale finančne situacije in ugotovili, da kot mlada podjetnica še ni poskrbela niti za svojo temeljno (socialno) varnost, torej za zaščito njene delovne sposobnosti, kaj šele da bi si uredila dobre temelje za njeno pokojnino. Kot plačnica minimalnih prispevkov (ob sicer izjemno visokih prihodkih) namreč ne more računati na kaj več, kot na minimalno državno nadomestilo v primeru delovne nezmožnosti in na minimalno pokojnino, če bo ob času njene upokojitve državna pokojnina sploh še obstajala.

Stranki smo podrobno predstavili prednosti in pasti njene trenutne življenjske situacije in ji podali predlog, kako najbolj optimalno urediti temelje njene finančne varnosti. Tokrat se je z našimi usmeritvami strinjala in s finančnega vidika mnogo bolj varno stopila novim izzivom naproti.

Miha Gumilar, osebni finančni svetovalec

Pred dnevi smo dobili vprašanje 23-letne študentke, ki s fantom živi v najemniškem stanovanju in bi si čimprej želela kupiti lastno stanovanje in se seveda preseliti na svoje. Seveda razmišljata o kreditu. Vprašanje, s katerim se srečujejo številni mladi, pa tudi malo manj mladi in vedno znova jim lahko odgovorimo isto – načrtujte!

»Načrtovanje pomeni precejšnjo spremembo v življenju,« pravi Ana Vezovišek, finančna coachinja, ki poudarja, da razume, da si pri današnjem tempu življenja in tako napornih službah ter družinskih obveznostih, težko najdemo še čas za skrbno načrtovanje. »Ampak saj veste – čas se vedno najde, če si to resnično želimo.« Pa poglejmo, kako to lahko pomaga pri nakupu stanovanja.

Ključno je načrtovanje

Načrtovanje je pri nakupu stanovanja ključno, še prej pa testiranje lastne sposobnosti odplačevanja stanovanjskega kredita. »Najmanj šest mesecev pred najemom kredita dajajte na stran znesek, ki ga boste pozneje plačevali za stanovanjski kredit (upoštevajoč najbolj črne scenarije, če razmišljate o kreditu s spremenljivo obrestno mero). Na ta način boste občutili, kaj vam dejansko predstavlja mesečni obrok in koliko si boste potem lahko še privoščili. Z najemom kredita se namreč ne boste odpovedali dopustu, otrokom, menjavi avtomobila in podobno, kajne?« dodaja Ana Vezovišek.

Ob tem opozarja, da nikakor ne pretiravajmo in razmišljajmo ali celo realiziramo najem maksimalnega zneska kredita, za katerega menimo, da smo ga danes sposobni odplačevati. Ugotoviti moramo svoje resnične zmožnosti in šele nato vidimo, ali je izbran kredit in višina le-tega primerna za nas. Večina ljudi namreč (prepozno) ugotovi, da je kredit zanje prevelik zalogaj, predvsem mladi pa, da preprosto še niso pripravljeni nanj.

»Toplo priporočam, da pred odločitvijo za dolgoročno naložbo preverite, kaj vam bo dejansko prinesla. Vsak mesec si naredite trajnik v višini mesečnega obroka in občutili boste tisto, kar boste še prihodnjih mnogo let. Kaj pomeni nižja plača v primeru bolniške ali dopusta, kaj pomeni poleg kredita plačevati še vse druge stanovanjske stroške, kaj se zgodi, ko se vam nepričakovano pokvari avto itd.«

Dejstvo je, da ko enkrat naredimo napako in se v naložbo podamo nepripravljeni, je to izjemno težko popraviti. Če vas zanima več o tem, kako pametno do kredita, pa več informacij lahko dobite TUKAJ.

Ob koncu leta delamo načrte in obljube za leto, ki je pred nami. Prav je, da imamo cilje. Življenje brez njih bi bilo vse prej kot vznemirljivo. Veliko ljudi ima med svojimi cilji, da gredo v naslednjem letu »na svoje«. Čaka jih nakup ali najem stanovanja, hiše, skratka selitev.

Zato nam je Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun, tokrat zaupala zlati nasvet, ki ima zelo velik vpliv na končno odločitev o tem, ali je nekdo resnično pripravljen na deset, dvajset ali celo trideset let obveznosti ali ne.

»Zlati nasvet je naslednji: najmanj šest mesecev pred najemom kredita dajajte na stran znesek, ki ga boste pozneje plačevali za stanovanjski kredit. Ob tem upoštevajte najbolj črn scenarij, če razmišljate o kreditu s spremenljivo obrestno mero. Na ta način boste občutili, kaj vam dejansko predstavlja mesečni obrok in koliko si boste potem lahko še privoščili. Z najemom kredita se namreč ne boste odpovedali dopustu, otrokom, menjavi avtomobila in podobno, kajne?« opozarja Ana Vezovišek.

Dobra plača, maksimalen kredit

Zaupala nam je tudi konkreten primer mladega para, ki sta želela maksimalen znesek kredita. Naredila sta informativni izračun, pri čemer sta ugotovila, da bo mesečni obrok znašal okoli 700 evrov. Ko ju je vprašala, koliko prihrankov imata, sta jih odgovorila, da jih nimata. Še več, odgovorila sta, da imata dovolj visoke prihodke in sta kreditno sposobna in bosta brez težav plačevala obrok.

»Predlagala sem, da skupaj pogledamo, kakšne so njune resnične zmožnosti in nato ugotovimo, ali je izbrani kredit primeren za njiju ali ne. Ko smo to naredili, sta spoznala, da je kredit zanju prevelik zalogaj, da sta premlada in na to preprosto še nista pripravljena. Zato toplo priporočam, da pred odločitvijo za dolgoročno zadolžitev preverite, kaj vam bo dejansko prinesla,« dodaja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Najbolj črn scenarij

Vsak mesec si torej naredite trajnik v višini mesečnega obroka in občutili boste tisto, kar boste še prihodnjih mnogo let. Kaj pomeni nižja plača v primeru bolniške ali dopusta, kaj pomeni poleg kredita plačevati še vse druge stanovanjske stroške, kaj se zgodi, ko se vam kot nalašč pokvari avto in podobno.

Pa veste kaj je lahko najbolj črn scenarij, ki se je zgodil v enem od drugih Aninih primerov, kjer stranki nista upoštevali vseh dejavnikov?

»Pri vsej zadolženosti je on izgubil dobro plačano službo. Potem pa se je začelo, prvi neplačan obrok, drugi neplačan obrok … Na koncu je banka odpovedala kreditno pogodbo in nepremičnino prodala. Pa ne samo tiste, za katero sta vzela posojilo, ampak tudi nepremičnino staršev, ki sta jima pomagala z dodatnim kreditom in, ki je bila za banko veliko bolj primerna. Banki je namreč pomembno, da unovči tisto zavarovanje, za katerega bo iztržila čim več in s tem zaprla svoje terjatve,« iz izkušenj pove Ana Vezovišek.

Zdaj razumete, zakaj je ta nasvet resnično zlat, kajne?

Več takih in podobnih nasvetov si lahko preberete v knjigi Anini finančni recepti – za dobro finančno kondicijo. Naročite jo lahko TUKAJ.

Kreditiranje je postalo del našega vsakdana. Kredit za stanovanje, hišo, avto, počitnice, prenovo ali kar tako, da pridemo skozi mesec ali dva, potem bomo pa že, je zgodba s katero se pogosto srečamo.

Letos spomladi je v veljavo stopil nov zakon, ki naj bi zaostril pogoje na področju kreditiranja. Prejšnji teden pa je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) organizirala posvet o uvedbi novih sprememb v prakso. Tam je bila slika precej jasna – banke so vse prej kot pripravljene na ta zakon, kreditojemalci pa še vedno tisti, ki ob kreditih plačujejo tudi storitve, ki jih niso želeli.

Kot pravi Breda Kutin iz ZPS, potrošniški krediti predstavljajo tveganje za vse. »Zato zapis v zakonu še zdaleč ni dovolj, čaka nas še veliko dela pri tem, kako ozaveščati potrošnike in usposabljati tiste, ki delajo z njimi, da bodo v končni fazi delali v skupno dobro. Vzpostaviti moramo ponovno zaupanje v finančni svet.«

Zakon, ki je stopil v veljavo letos marca, naj bi, po besedah Franca Stanonika, generalnega direktorja Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, banke že ustrezno izvajale. »Pri pripravi zakona smo usklajevali različne interese in dosegli cilj, ki bolj ali manj zadovoljuje vse deležnike. Menim, da bankam nismo nalagali dodatnih obremenitev, pri pripravi pa smo morali upoštevati evropske direktive. Zakon je v uporabi, na nas pa je, da poskušamo zagotoviti odgovorno najemanje kreditov. Potrošnike poskušamo opolnomočiti v postopkih sprejemanja kreditov, predvsem v smislu, da ga temeljito informiramo o pravicah in obveznostih, ki jih ima z najemanjem kreditov,« pravi predstavnik države. Pa je tako tudi v praksi?

Nekaj novosti, ki jih prinaša zakon:

banke morajo ob oglaševanju obrestne mere navajati opozorilo, da se v primeru dviga le-te, zviša tudi znesek obroka kredita,
obvezen je grafičen prikaz nihanja obrestnih mer,
kreditodajalec mora pred sklenitvijo kreditne pogodbe izvesti oceno kreditne sposobnosti (po novem so vključeni tudi izdatki, ki jih ima potrošnik in vplivajo na njegovo kreditno sposobnost),
ob najemanju kreditov v tujih valutah je obvezno navajanje valute in obrazložitev mehanizma pretvorbe ter navedbo, kaj se zgodi ob spremembi tečaja,
periodično obveščanje o spremembi obrestne mere – kreditojemalec mora biti brezplačno obveščen,
odstop terjatev – banke kreditov ne morejo oddajati npr. izterjevalcem, pač pa le pristojnim, z zakonom določenim institucijam,
potrošnik ima 7 dni časa, da preuči kreditno ponudbo in po podpisu pogodbe še 14 dni za odstopa.

Fiksna ali variabilna obrestna mera?

»Velik delež novih kreditov je s fiksno obrestno mero, kar je za potrošnika dolgoročno gledano dosti bolj ugodno, pravi Krumberger. Z vidika trenutnih razmer pa je dražje. Z vidika bank je možnost te ponudbe omejena,« pravi Matej Krumberger, direktor oddelka za nadzor bančnega poslovanja pri Banki Slovenije.

»Smo med bankami, ki ponujajo obe obrestni meri – fiksno in variabilno. Kateri dajemo prednost? Kolikor je komitentov, toliko je možnih kombinacij,« pravi Igor Poljšak, direktor sektorja poslovanja z občani, Gorenjska banka in predsednik odbora za poslovanje s prebivalstvom pri Združenju bank Slovenije. Vse lepo in prav, a kaj, ko ljudje danes najemajo kredite z variabilno obrestno mero, ker niso kreditno sposobni, to pa lahko pelje v zgodbo s švicarskimi franki, opozarja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Nov zakon je sicer dobrodošel, a v praksi se ne izvaja, tako kot bi se moral. »Že vrsto let hodimo s strankami na podpis kreditne pogodbe, da preprečimo, da bi stranke sklenile napačne kreditne pogodbe. V vseh teh letih in še vedno, tudi pred nekaj dnevi, so banke strankam pogojevale sklenitev kredita z nakupom drugih produktov, od življenjskega zavarovanja do kreditnih kartic in podobno. Kljub sprejetemu zakonu se to dogaja še danes!« je na dogodku Ana Vezovišek opozorila na še eno slabo prakso neupoštevanja zakonodaje. Še več, pred nekaj dnevi ji je po elektronski pošti bančna uslužbenka pogojevala sklenitev življenjskega zavarovanja za stranko, ki je želela kredit.

Ključen problem potrošnika pri obrestnem tveganju je, da le-to povečuje finančno ranljivost potrošnika. Večji del dolgoročnih potrošniških oz. stanovanjskih kreditov je vezanih na spremenljivo obrestno mero. Trend se sicer spreminja, potrošniki vedno več najemajo kredite s fiksno obrestno mero, a to še vedno predstavlja le manjši del sklenjenih pogodb,« pa opozarja Boštjan Krisper iz ZPS. Prav tako le 7 od 15 bank omogoča kredite s fiksno obrestno mero, kar je manj kot polovica. A tudi pri teh sedmih, ki imajo to možnost je vprašanje, ali banka strankam dejansko nudi možnost fiksne obrestne mere in s tem varnejši kredit ali ne.

»Banka bi morala opraviti obremenitveni test potrošnika in če ugotovi, da ga ne more prenesti, mu ne sme odobriti kredita z variabilno obrestno mero, ampak le takšnega s fiksno. Vse banke bi morale uvesti enoten nadzorni instrument,« še predlagajo na ZPS.

Kaj pa gibanje euribora v preteklosti?

Najvišji euribor je bil 5,45 %, najnižjega pa imamo danes in znaša -0,28 %. Kaj takšni skoki pomenijo za potrošnika z variabilno obrestno mero? Če bi se euribor ta trenutek spremenil na najvišjo obrestno mero v preteklosti (5,45 %), bi se potrošniku kredit povišal za kar 60 %, če pa bi se povečal na povprečno višino obrestne mere pa za 20 %.

»Bojim se, da smo skoraj zamudili vlak … Leta 2007 so bile fiksne obrestne mere po 7 %. In takšnih pogodb je bilo več tisoč. S strani ZPS bi pričakovala večji angažma in akcijo na tem področju, pa je osebno nisem zaznala. Razlika v obrestni meri lahko predstavlja prihranek tudi v višini 100 tisoč evrov ali več! Torej, v kolikor ima še kdo takšno pogodbo, jo kljub nekoliko slabšim pogojem, kot so bili leto ali dve nazaj, mora nujno spremeniti!« še poziva Ana Vezovišek.

Zadnja leta redno spremljamo medije, ki poročajo o tem, kako ljudje, ki so pred leti najemali posojila v švicarskih frankih le-teh ne morejo več odplačevati in kako je njihova glavnica, kljub rednemu, večletnemu odplačevanju narastla. Samo opazovali so lahko gibanje tečaja in upali na to, da bodo njihove pritožbe o nekorektnem poslovanju s strani bank in zavajanju “uslišane.” In pokazala se je luč na koncu tunela …

Posel z visoko stopnjo tveganja

Zadnje dni odmeva prva sodna zmaga na prvostopenjskem sodišču. Ta prinaša upanje za več tisoč Slovencev, katerih posojila so vezana na švicarski frank. Kot je povedala Ana Pestar, predsednica Združenja Frank, gre za prvo pozitivno sodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi kreditojemalca v CHF proti Unicredit banki. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je pogodba o dolgoročnem deviznem posojilu nična. Razlogi za to pa so bili naslednji:

Pri kreditni pogodbi gre za posel z visoko stopnjo tveganja, pri katerem ni mogoče niti približno ugotoviti, koliko mora stranka plačati iz naslova pogodbe;
Banka bi morala in tudi je vedela, da bo v prihodnosti (po sklenitvi pogodbe) prišlo do krepitve CHF v primerjavi z EUR;
Banka bi morala vedeti, da v daljšem časovnem obdobju obstaja precej velika verjetnost, da bo prišlo do večjih sprememb v gospodarstvu ali na trgih, kar se bo lahko odražalo tudi v večjih spremembah vrednosti valut ali referenčne obrestne mere, in bi morala to tudi tožniku pojasniti.

»Sodišče je sprejelo navedbe, da možnost takšnega porasta CHF napram EUR, in posledice le tega, tožniku ni bila nikdar predstavljena. Tožnik tako ni razpolagal z informacijami, na podlagi katerih bi sprejel drugačno odločitev. Zato je sodišče ugotovilo ničnost celotne pogodbe, saj tožnik ob ustrezni pojasnilni dolžnosti banke take pogodbe ne bi sklenil,« še dodaja Pestarjeva.

Glede na to, da gre za prve zaključke tožb, ki so v korist kreditojemalcem, se pričakuje porast števila tožb predvsem članov Združenja Frank pa tudi vseh drugih, ki upajo, da se bodo na ta način rešili »vreče brez dna«.

»Obstaja tudi nekaj bančnikov, ki se zelo dobro zavedamo, da je kredit treba najeti v valuti v kateri ustvarjamo svoje prihodke. Ti bančniki smo bili večinoma proti uvedbi takih kreditov, vse do trenutka, ko so nas poslovne enote soočile z dejstvom, da potencialni kreditojemalci takoj po negativnem odgovoru na vprašanje ali ponujamo kredite v švicarjih naše poslovne enote zapustijo, kljub temu, da smo imeli vedno zelo konkurenčno ponudbo evrskih kreditov. Ni odveč poudariti, da pri nasvetu, da naj se stranke raje odločijo za najem kredita v evrih nismo bili pretirano uspešni, saj je večina videla le trenutno razliko v anuitetah. Zanimivo je, da ti, ki se sedaj pritožujejo ne omenjajo koliko so do sedaj prihranili pri plačilu mesečnih anuitet, seveda v primerjavi z primerljivim evrskim kreditom,« pa je o tem že pred časom zapisal bančnik Roman Budna.

Kmalu zakon za zaščito posojilojemalcev v frankih?

Po poročanju Financ in Siol.net se kmalu obeta tudi zakon za zaščito posojilojemalcev v frankih. Predlog interventnega zakona so pripravili dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Ciril Ribičič ter dr. France Grad in bo šel jeseni v državni zbor. Zakon namerava izenačiti položaj kreditojemalcev, ki so najeli posojilo v frankih, s tistimi z evrskim posojilom.

Pri preračunih, ki bi jih morale opraviti banke, bi uporabili obrestno mero za posojila v evrih, zajeli pa bi desetletno obdobje od leta 2000 do 2010. Kreditojemalci pa bi se sami odločili, ali na novo preračunane posojilne obveznosti do banke sprejmejo ali ne. Zupančič in nekdanji ustavni sodnik Ribičič sta spomladi napisala tudi mnenje, da je položaj tistih, ki so najemali posojila v švicarskih frankih, in to na priporočilo bank kreditodajalk, moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljiv.

15 tisoč slovenskih posojilojemalcev, naj bi bilo opeharjenih tudi zato, ker so morali prevzeti nesorazmerno oziroma celotno tveganje tečajnih razlik. Zato sta opozorila tudi na morebitno kazensko odgovornost vodilnih oseb v bankah za goljufijo. Banke so “toksična posojila”, kakor sta jim rekla, po njunem celo vsiljevale finančno in pravno neukim posojilojemalcem.

Naj spomnimo, posojilo v frankih je najelo približno 15 tisoč posojilojemalcev, trenutno pa je odprtih za 470 milijonov evrov posojil v frankih.

Zakaj bi skrbeli in izgubljali čas, raje si privoščite sedežno garnituro!

Ko gradite računajte na 30 % višje stroške

Povpraševanje po stanovanjskih kreditih je visoko

Finančna konstrukcija pri gradnji je pomembna!

Kako podjetnik pride do stanovanjskega kredita

Skupno podjetje – večje tveganje

Napačne odločitve ali kako se vztrajnost splača