Pokojnina je nekaj na kar mlad človek ne pomisli. O njej začnemo razmišljati v poznih srednjih letih, nekateri šele tik pred tem, ko naj bi jo dočakali. Takrat pa je zagotovo že prepozno, če prej niste usmerili vsaj nekaj pozornosti in denarja v to področje.
Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec je za portal Mojaleta.si pripravil nekaj konkretnih odgovorov, ki vam bodo lahko pomagali do spoznanja in verjamemo, da tudi odločitve, da za svojo pokojnino poskrbite sami in danes.
Seveda je ključno vprašanje, zakaj sploh moramo poskrbeti za svojo pokojnino, če delamo, tako kot so naši starši, stari starši in podobno. No, situacija je danes precej drugačna, kot je bila takrat. “Pokojninske blagajne so praktično povsod po Evropi dolgoročno vreča brez dna. Gre za strukturni problem, saj obstoječi sistem lahko zagotavlja izplačilo človeku dostojne pokojnine le v razmerah, ko je razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci stabilno. Temu pa v starajoči se Evropi ni tako, saj se življenjska doba nenehno povečuje, medtem ko potrebna delovna doba za upokojitev temu ne sledi. Dejstvo je, da moramo za dostojno pokojnino poskrbeti sami, kar pomeni, da moramo del prihodkov nameniti varčevanju za pokojnino,” pravi osebni finančni svetovalec.
Ena od možnosti so pokojninski skladi, niso pa edina
Izraz pokojninski skladi je v Sloveniji že nekaj časa poznan, gre za namenske sklade, ki zbirajo presežna sredstva posameznikov in jih investirajo v delnice, obveznice, denarne inštrumente in alternativne naložbe s ciljem ustvarjanja donosa.
“Večina pozna pokojninske sklade t.i. drugega stebra, kamor pretežno vplačujejo delodajalci v imenu zaposlenih, medtem ko pokojninskih skladov t.i. tretjega stebra praktično ne poznamo. Pokojninski skladi so ene izmed možnosti za varčevanje, nikakor pa niso edina. V zadnjih letih smo tudi v Sloveniji spoznali, da varčevanje za pokojnino na banki oziroma v garantiranih pokojninskih skladih, za večino ni primerno. Z začetkom leta 2016 je tako večina ponudnikov pokojninskih skladov uvedla t.i. sklade življenjskega cikla, ki omogočajo izbiro od manj do bolj tveganih naložbenih politik. Bolj tvegana praviloma pomeni višji donos na dolgi rok, a hkrati višja nihanja vrednosti v času varčevanja,” dodaja Mitja Vezovišek.
Varčevanje v pokojninskih skladih seveda ima svoje prednosti, a kot pravi strokovnjak, so te predvsem davčne. “Glavna prednost varčevanja v sklopu drugega pokojninskega stebra, v pokojninskih skladih torej, je odlog plačila dohodnine. Če imamo npr. 1.000 evrov neto plače, lahko z vplačilom 1.000 evrov letno, ene plače torej, prihranimo 270 evrov dohodnine. Ob upokojitvi bodo višja izplačila sicer obdavčena, vendar bo obdavčitev zaradi olajšav bistveno nižja, kot je danes.”
Kdaj? Zdaj!
Marsikdo meni, da je še premlad, da bi začel dajati “na stran” za pokojnino, a v resnici je matematika na strani mladosti. Idealno bi bilo, da bi že s prvo plačo začeli dajati na stran za pokojnino. Zakaj? Če takoj pričnemo dajati na stran del prihodkov, npr. 100 evrov mesečno in to počnemo prvih 10 let, lahko naslednjih 30 let ne varčujemo ničesar več pa bomo še vedno imeli več kot sosed, ki prvih 10 let ne varčuje nič, nato pa naslednjih 30 let po 100 evrov na mesec. Kljub temu, da bo vplačal trikrat več, bo po 40-ih letih imel manj denarja na računu. Vse to zaradi najmočnejše sile v vesolju – obrestno obrestnega računa.
Seveda pa smo Slovenci še vedno skeptični do pokojninskih skladov, kar je v prvi vrsti posledica nizke stopnje finančne pismenosti, omejene izbire ter prodajalcev finančnih produktov, ki promovirajo druge rešitve, kot so npr. naložbena življenjska zavarovanja, saj jim prinašajo mnogo višji zaslužek na račun visokih stroškov, ki jih nevede plača stranka, še opozarja Mitja Vezovišek.
“Na drugi strani svetovalci vseskozi ugotavljamo kako visoke stroške ima večina naložbenih zavarovanj in kakšne omejitve postavljajo zavarovalnice v splošnih pogojih, ki jih ne prebere nihče,” opozarjata avtorja najnovejše e-knjige Hudič je v drobnem tisku. 
Monetarna politika
Verjeli ali ne, ampak leta so tista, ki delajo čudeže in marsikomu, ki je danes star 50 let ali več, je žal, da tega recepta ni poznal že prej in da ni poskrbel za svojo prihodnost. 10 % lahko vedno damo na stran, kadar imamo prihodke. Kadar jih nimamo, pa tega res ne moremo narediti.