Bodo kriptovalute obdavčene? Kot kaže, bo odgovor pritrdilen. Vlada je namreč pripravila konkreten predlog obdavčitve kriptovalut, ki naj bi stopil v veljavo s 1. 1. 2026, in ga že poslala v javno obravnavo. Tokrat se zdi, da misli resno.
Obenem pa tudi zunaj naših meja ni bilo zatišja. V ZDA je bonitetna agencija Moody’s znižala oceno države, kar ima lahko daljnosežne posledice za globalne trge. Bitcoin pa je medtem spet poskočil in se nevarno približal simbolični meji 100.000 evrov.
Vabljeni k branju celotne analize, v kateri pojasnjujemo, kaj to pomeni za vlagatelje, kakšni so možni scenariji za prihodnost in kaj lahko (ali pa bi morali) storiti vi.
Predlog zakona za obdavčitev kriptovalut
Vlada je v javno razpravo poslala predlog obdavčitve dobičkov od prodaje kriptovalut. Imetniki kriptovalut naj bi ob prodaji plačali 25-odstotni davek na dobiček, ki bo odmerjen od začetka veljave zakona do odsvojitve.
Obenem vlada pojasnjuje, da so kar nekaj časa čakali na regulativo, ki jo je pripravila Evropska komisija. Na finančnem ministrstvu pa so želeli poenotiti obdavčitev istovrstnih ali pa podobnih finančnih instrumentov.
Če bo zakon uspešno nadaljeval pot do potrditve v državnem zboru, bodo s 1. 1. 2026 kriptovalute obdavčene od tistega datuma dalje. »Donos, ki ga je nekdo ustvaril, ne bo obdavčen za nazaj,« še pojasnjuje vlada. Kriptovalute bodo torej obdavčene od vrednosti na dan začetka veljave zakona oz. bo obdavčen donos, ki bo ustvarjen do odsvojitve.
Potrebno pa je vedeti, da odsvojitev kriptovalute pomeni menjava kriptovalute za fiat valuto ali prenos kriptovalute v zameno za blago ali storitve ali vsak drug prenos kriptovalute na drugo osebo. Odsvojitev pa ne pomeni menjave kriptovalute za druge kriptovalute in tudi ni prenos kriptovalute med denarnicami istega imetnika.
Davčna osnova bo dobiček od odsvojitve kriptovalut, dosežen v davčnem letu. Dobiček je razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptovalut, odsvojenih v davčnem letu, in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptovalut.
Če boste kripto valute prodali pred koncem tega leta, se boste davku izognili. Tisti torej, ki bodo želeli po tem zakonu plačevati davek, bodo morali s 1. 1. 2026 oziroma na ta presečni dan vse svoje kripto premoženje razkriti finančni upravi. To za sabo potegne tudi administracijo, se pravi spremljanje evidenc, predvsem pa oddajo napovedi in komunikacijo s Fursom, kar je lahko zahtevna naloga.
Donos, ki smo ga ustvarili s kriptovalutami, po novem predlogu zakona ne bo obdavčen za nazaj.
In če ne prijavimo kripto premoženja?
Kdor tega ne bo naredil, tvega, da bo obdavčen na celotno razliko, ne samo na vrednost, akumulirano od 1. 1. 2026 dalje, kar je lahko seveda bistveno več.
Odzivi na osnutek zakona
Seveda je osnutek zakona takoj naletel na neodobravanje predvsem številnih kripto združenj in posameznikov, pa tudi nekaterih opozicijskih političnih strank.
Tu je najdlje prišla opozicijska NSi, ki je podala svoj predlog obdavčitve.
NSi z omenjenim zakonom predlaga obdavčitev kriptovalut v višini pet odstotkov vrednosti posamezne transakcije, ko so kriptovalute unovčene oziroma izplačane. Unovčenje do 10.000 evrov kritpovalut pa bi ostalo neobdavčeno.
Cilj njihovega predloga je predvsem administrativno preprosta in razumljiva obdavčitev, kar je po predlogu vlade praktično nemogoče.
Kakšen predlog bo sprejet, je trenutno seveda nemogoče napovedati. Glede na potek podobnih zadev v Sloveniji pa je možno še veliko sprememb.
Znižanje bonitetne ocene ZDA
Eden najbolj odmevnih dogodkov v mesecu maju je bilo zagotovo znižanje bonitetne ocene ZDA s strani ameriške agencije Moody’s.
Agencija Moody’s je namreč v sredini maja znižala bonitetno oceno ZDA iz Aaa v Aa1. Kot razlog je navedla:
- rastoči dolg ZDA,
- visoke stroške obresti in
- manjše prihodke v ameriški proračun zaradi zniževanja davkov Trumpove administracije.
Kaj to pomeni za ZDA?
Predvsem še dražje zadolževaje. Kupci ameriškega dolga oz. ameriških obveznic (treasuries), s katerimi ZDA tudi refinancirajo svoj obstoječi (ogromen) državni dolg in omogočajo delovanje države, namreč zahtevajo za nakup višjo donosnost, to pa pomeni višje zahtevane obresti ter padec vrednosti ameriških državnih obveznic. Tako se ameriški dolg samo še povečuje in vnaša dodatno negotovost v stabilnost in prihodnost ameriškega gospodarstva, ki ga je predsednik Trump s svojo nespametno carinsko politiko že dodobra načel. Reagirali so tudi kapitalski trgi, ameriške delnice so takoj izgubile na vrednosti. ZDA so sicer še vedno ekonomska velesila in gospodarsko superiorne, vendar pa to lahko pomeni že prve razpoke v njihovi ekonomiji.
Agencija Moody's je maja znižala bonitetno oceno ZDA iz Aaa v Aa1.
POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.
Ekonomski podatki v ZDA v mesecu maju
Ameriško gospodarstvo se je v prvem kvartalu 2025 spričo dogajanja v zvezi z carinami skrčilo, gospodarska rast je nižja za 0.2 %, pred uvedbo carin pa je bila napovedana rast v višini 0.8 %. Analitiki to pripisujejo spremenjenim nakupnim navadam Američanov zaradi vsesplošne negotovosti in manjši gospodarski aktivnosti, ki jo je povzročila uvedba dodatnih carin.
Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, se je v maju na srečo zopet nekoliko zmanjšala. Letna inflacijska stopnja znaša sedaj 2.3 %.
Kako pa so se na dogajanje v maju odzvali kapitalski trgi?
V maju so kapitalski trgi lepo zrastli, nekoliko jih je zatreslo le znižanje bonitetne ocene ZDA. Trump je sicer nedavno zagrozil državam EU-ja z uvedbo 50 % carin, vendar je kasneje rok za uvedbo podaljšal, tako da posebne škode na kapitalskih trgih ni bilo.
V zadnjih dneh maja je sicer odjeknila novica, da je ameriško trgovinsko sodišče (US Court of International Trade) odločilo, da je uvedba novih carin predsednika Trumpa neustavna iz zato nična. Trumpova administracija se je seveda odzvala ogorčeno, zadeva je tako trenutno na prizivnem sodišču. Zadnja instanca za razrešitev te dileme je vrhovno sodišče ZDA.
Kot je razvidno iz zgornje tabele, je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu maju pridobil 6.1 % (EUR). Od razvitih trgov so ta mesec najbolje delale ameriške delnice; njihov primerjalni indeks MSCI USA je pridobi kar 6.6 % (EUR). Delnice trgov v razvoju so delale dobro; njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v maju pridobil 4.4 % (EUR). Tokrat razmerje med USD in EUR ni bistveno vplivalo na vrednotenje indeksov; spremenilo se je za komaj 0.1 %.
Obveznice pa so v maju dosegale različne vrednosti. Ameriške so spričo znižanja bonitetne ocene ZDA izgubile na vrednosti, medtem ko so evropske zrastle; njihov evropski primerjalni indeks je tako pridobil cca. 0.2 % (EUR).
ZDA so sicer še vedno ekonomska velesila in gospodarsko superiorne, vendar pa to lahko pomeni že prve razpoke v njihovi ekonomiji.
V maju je vrednost Bitcoina zopet zrastla
Po aprilski rasti je vrednost Bitcoina tudi v maju zrastla.
Analitiki rast pripisujejo različnim razlogom:
- umiritev inflacije,
- bolj spravljivi toni glavnih akterjev trgovinske vojne, ki vlivajo upanje na razrešitev …
Vse to vpliva na večji optimizem o ekonomski prihodnosti vlagateljev.
Na drugi strani pa so tudi vlagatelji, ki zaradi znižanja bonitetne ocene ZDA iščejo alternativo kapitalskim trgom in so začeli z vlaganjem v kripto valute.
Na večje povpraševanje vpliva tudi povečanje deleža Bitcoina v rezervah podjetij in korporacij, ki je v zadnjem obdobju krepko narastlo.
BITCOIN (BTC)
Kripto valute pa postajajo vse bolj regulirane, kar najverjetneje pritegne tudi tiste vlagatelje, ki so se prav zaradi neurejenih razmer temu naložbenemu razredu doslej izogibali.
Bitcoin je v mesecu maju tako pridobil na vrednosti: njegova vrednost je zopet zrastla za več kot 10 %. 22. maja pa se je celo močno približala vrednosti 100.000 EUR, kar je ena najvišjih vrednosti v zgodovini.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Lahko rečemo, da so se kapitalski trgi na Trumpove grožnje s carinami kar nekako navadili, pretresi niso več tako siloviti kot na začetku. Kot smo omenili, je konec maja tudi ameriško trgovinsko sodišče določilo, da uvedba novih carin ni v skladu z ameriško ustavo. Kako se bo zadeva razpletla, je trenutno še nemogoče napovedati, upamo pa, da je najhujše že za nami.
Nevarnost za ameriško gospodarstvo predstavlja tudi rastoči dolg in dražje zadolževanje, ki bi lahko ob neugodnem razpletu dogodkov na dolgi rok zamajal temelje ameriške ekonomije. Trenutno so ZDA sicer ekonomsko še vedno močne, bo pa verjetno potrebno prilagoditi trenutno ekonomsko politiko in slediti bolj racionalnim in razumnim ciljem.
Za nov preboj na kapitalskih trgih in ponovno oživitev bikovskega trenda bi bila potrebna dodatna vzpodbuda. Trenutno bi bilo to lahko agresivnejše zniževanje obrestnih mer ameriške centralne banke FED, ki bi gospodarstvu prineslo poživitev in nov zagon, posledično pa tudi optimizem na kapitalskih trgih, ki je v zadnjih mesecih splahnel. Alternative trenutno ni na obzorju.
Najboljši scenarij za kapitalske trge bi bilo zagotovo nadaljnje upadanje inflacijske stopnje, ob temu pa zmerno zniževanje gospodarske rasti, kar bi seveda vzpodbudilo FED k močnejšemu zniževanju obrestnih mer. V primeru ponovnega vzpona inflacije kot posledice uvedbe carin v ZDA (kot to napovedujejo nekateri analitiki), pa je močnejše zniževanje obrestnih mer seveda manj verjetno; tveganje je previsoko.
Edina stalnica je torej, da je prihodnost nepredvidljiva in negotova, na kar pa smo se v zadnjih letih že kar navadili.
To pa lahko pomeni zniževanje gospodarske rasti ob rastoči inflaciji, kar vodi v stagflacijo in recesijo, česar se ekonomisti tudi najbolj bojijo.
Vse je torej odvisno od ekonomskih podatkov v naslednjih mesecih. Taka je bila tudi zadnja izjava ameriške centralne banke FED. Na podlagi teh podatkov se bo FED odločal o svoji obrestni politiki in krojil tudi dogajanje na kapitalskih trgih.
Edina stalnica je torej, da je prihodnost nepredvidljiva in negotova, na kar pa smo se v zadnjih letih že kar navadili.