Med listanjem TikTok Reelsov ali YouTube Shortsov naletite na video simpatičnega, samozavestnega mladeniča: “Tale poteza mi je v treh dneh prinesla 300 evrov.”
Video ima tisoče všečkov. Komentarji so polni navdušenja. Dodana je povezava. Morda celo pomislite: “Zakaj pa ne bi poskusil/-a tudi jaz?”
A podatki kažejo, da je to pogosto uvod v izgubo, ne v zaslužek.
POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.
Nedavna raziskava britanske banke TSB, povzeta na portalu Finextra (julij 2025), razkriva, da je več kot polovica ljudi, ki so sledili finančnim nasvetom na družbenih omrežjih, izgubila denar. In čeprav se sliši neverjetno, so najbolj ranljivi mlajši uporabniki, ki platformam kot so Instagram, YouTube in TikTok pogosto zaupajo bolj kot preverjenim virom.
Kaj se torej skriva za všečki, linki in samozavestnimi objavami? V tem članku razkrivamo dejstva, podatke in pasti, ki čakajo tiste, ki iščejo bližnjice do finančnega uspeha na napačnih mestih.
Ko nasvet stane – dejstva iz raziskave
Skoraj tretjina (31 %) vprašanih v raziskavi britanske banke TSB je priznala, da so že sledili finančnim nasvetom na družbenih omrežjih. Med njimi jih je kar 55 % zaradi tega izgubilo denar.
Za mnoge ta podatek ni nič posebnega. Nekateri celo hitro pripomnijo: “Ampak to pomeni, da jih je 45 % zaslužilo.” Res je. A ključno vprašanje ni, koliko jih je imelo srečo – temveč koliko jih je šlo slepo za nasvetom, brez preverjanja virov in posledic.
Raziskava razkriva še nekaj zaskrbljujočih trendov:
- Najbolj ranljiva starostna skupina je med 25 in 34 let, kjer je kar 73 % vprašanih priznalo, da so se že odzvali na nasvet s spleta.
- Starejši od 55 let pa so precej bolj zadržani – le 27 % jih je kdaj upoštevalo nasvet z družbenih omrežij.
- Kar 42 % vseh vprašanih sploh ne ve, kako preveriti, ali je nasvet zaupanja vreden ali ne.
koliko (finančnih) let
štejete?
Zelo pogosto nasveti ne izhajajo iz preverjenih virov, temveč iz viralnih objav, katerih namen je bolj zbiranje ogledov kot pa pomoč uporabnikom.
In posledice? Povprečna izguba posameznika, ki je sledil napačnemu nasvetu, znaša kar 3.706 funtov (približno 4.300 €).
Med najbolj “problematičnimi” platformami so:
- Facebook (36 % primerov)
- TikTok in Telegram (po 17 %)
- Instagram in WhatsApp (po 14 %)
Še posebej alarmantno je, da največ denarja uporabniki izgubljajo prav na Facebooku in WhatsAppu, kjer pogosto prihaja do prevar v obliki t. i. “push payment scams” (lažne naložbene priložnosti z navidezno enostavno izvedbo).
Ko reagira tudi država – odziv regulatorjev in platform
Ko več kot polovica ljudi zaradi vsebin na družbenih omrežjih izgublja denar, to ni več samo osebna odločitev ali smola. To je sistemski problem, na katerega vse bolj opozarjajo tudi regulatorji finančnega trga.
FCA se je odločila ukrepati
Britanski Financial Conduct Authority (FCA), eden najmočnejših finančnih regulatorjev v Evropi, je v zadnjem letu sprožil resno ofenzivo proti t. i. finfluencerjem – ljudem, ki brez dovoljenja ponujajo finančne nasvete in promocije naložb prek svojih družbenih kanalov.
Junija 2025 so skupaj z regulatorji iz devetih držav (Avstralija, Kanada, Italija, Hong Kong, ZAE …) izvedli globalno akcijo proti nezakonitemu oglaševanju finančnih produktov na spletu. Rezultat?
- 3 aretacije,
- 3 kazenski postopki,
- 7 uradnih zahtev za prenehanje delovanja,
- 50 opozoril posameznikom,
- 650 zahtev za odstranitev vsebin
ter ukinitev več kot 50 spletnih mest, ki so promovirala sumljive investicije.
Zelo pogosto nasveti ne izhajajo iz preverjenih virov, temveč iz viralnih objav, katerih namen je bolj zbiranje ogledov kot pa pomoč uporabnikom.
Platforme zamujajo z odzivom
Največja težava, ki jo FCA izpostavlja, je počasna odzivnost platform.
Meta (Facebook & Instagram) pogosto potrebuje tudi do 6 tednov, da odstrani sporne vsebine. V tem času pa prevaranti že ustvarijo nove profile – pojav, ki mu pravijo “lifeboating”. Po domače: dokler ena ladja tone, je že pripravljena nova.
FCA zato poziva tudi k zaostritvi kazni. Trenutno je zgornja meja za nezakonito finančno promocijo dve leti zapora, predlog je, da se ta dvigne na pet let.
Čeprav se zdi, da gre za digitalne vsebine, je vpliv zelo fizičen in realen: ljudje izgubljajo prihranke, varnost in zaupanje v sistem.
Zato je še toliko pomembneje, da znamo ločiti med viralnim nasvetom in dejanskim znanjem.
Ampak … 45 % jih pa zasluži, ane?
Ko nekdo sliši, da je 55 % ljudi izgubilo denar, ki so ga vložili po nasvetih z družbenih omrežij, se pogosto pojavi ta misel: “To pomeni, da jih je pa 45 % zaslužilo! Saj to ni tako slabo, ne?”
Zveni logično. Skoraj optimistično. A v resnici gre za zelo nevarno zmoto.
Ljudje se radi identificiramo z zmagovalci. Radi verjamemo, da bomo mi tisti v 45 %. Da bomo znali “pogruntati pravi trenutek” ali “najti priložnost, ki jo drugi spregledajo”. A kot vemo iz psihologije vedenja, prav ta občutek najpogosteje pripelje do napačnih odločitev — še posebej na področju denarja.
Zakaj ravno mlajši? In zakaj nas to sploh tako hitro potegne noter?
Raziskava je pokazala, da so mlajši uporabniki (16–34 let) precej bolj dovzetni za finančne nasvete z družbenih omrežij kot starejši. To ni naključje.
Družbena omrežja oblikujejo našo predstavo o uspehu
Ko večino dneva preživimo v digitalnem okolju, ki izpostavlja le uspehe, zaslužke in “life hacke”, začne naša percepcija realnosti počasi drseti. Ljudje se primerjajo, občutek za povprečnost se zamegli.
Pri mlajših uporabnikih je to še posebej izrazito:
- 43 % mladih (16–24) priznava, da zaradi vsebin na družbenih omrežjih čutijo večje finančne pritiske,
- 67 % jih občuti nelagodje ali tesnobo, ko vidijo objave o bogastvu, investicijah ali “uspešnem življenju” drugih.
Algoritmi znajo igrati na naše šibke točke
Če enkrat pogledaš vsebino o investiranju, ti bo platforma v naslednjih dneh ponudila še 10 podobnih. Med njimi so lahko:
- resni svetovalci,
- pretkani prevaranti,
- ali influencerji, ki sami nimajo pojma, a kljub temu delijo nasvete.
Bolj ko klikamo, več vidimo. In bolj kot vidimo, bolj imamo občutek, da vsi drugi že nekaj vedo, mi pa zaostajamo. Družbena omrežja nas učijo reagirati, ne razmišljati. Če objava traja več kot 30 sekund, jo preskočimo. Če se ne začne z “Tukaj je 1 trik, ki ti bo …”, se pozornost izgubi.
A finančne odločitve potrebujejo ravno nasprotno:
- potrpežljivost,
- preverjanje,
- razumevanje ozadja,
- kritično presojo.
In tukaj družbena omrežja pogrnejo na celi črti.
Kombinacija psihološkega pritiska, pomanjkanja znanja in prefinjenih algoritmov je razlog, zakaj mlajši, izobraženi in digitalno pismeni ljudje tako hitro nasedejo.
Ne zato, ker bi bili naivni, ampak zato, ker je sistem narejen tako, da cilja točno na njih.
Komu torej zaupati?
Če se sliši predobro, da bi bilo res, potem najverjetneje tudi je. To pravilo v financah še kako velja – še posebej na družbenih omrežjih, kjer so všečki pogosto pomembnejši od resnice.
Raziskava je jasno pokazala:
👉 več kot polovica tistih, ki so sledili nasvetom na družbenih omrežjih, je izgubila denar.
👉 mlajši so pri tem še posebej ranljivi, ker algoritmi hranijo njihove primerjave, stiske in željo po hitrih rezultatih.
👉 regulatorji že ukrepajo, a realnost je, da so platforme počasne, prevaranti pa vedno en korak naprej.
Naše edino varovalo je torej kritična presoja.
Kako ostati na varni strani?
- Preverimo vir: ima oseba licenco, dovoljenje, kakšne reference?
- Ne reagirajmo impulzivno: pri financah čas ni sovražnik, ampak naš prijatelj.
- Ločimo nasvet od oglaševanja: marsikatera “uspešna zgodba” je plačan oglas.
Posvetujmo se s strokovnjakom: ne glede na to, kako dolgočasno se sliši, nam lahko dolgoročno prihrani ogromno.
Družbena omrežja so lahko super vir za inspiracijo, niso pa naš vir finančne pismenosti ali bogastva.
koliko (finančnih) let štejete?
in ta se pri večini razlikuje od biološke.
Izračunajte svojo finančno starost in prejmite jasne usmeritve, kako jo izboljšati.