Ko v poročilih prevladujejo novice o vojaških napetostih, zapiranju strateških trgovskih poti in skokih cen energentov, se pri mnogih vlagateljih hitro pojavi vprašanje: kaj to pomeni za moje naložbe?
Geopolitični konflikti, še posebej na območjih, ki so pomembna za svetovno energetiko in trgovino, lahko povzročijo precejšnjo negotovost na finančnih trgih. Cene nafte lahko hitro zanihajo, inflacijska pričakovanja se spremenijo, trgi pa pogosto reagirajo z večjo volatilnostjo. V takšnih trenutkih ni presenetljivo, da se vlagatelji sprašujejo, ali je treba portfelj prilagoditi ali celo zmanjšati izpostavljenost do trgov.
Prijavite se na posvet
A pogled v zgodovino pokaže, da so odzivi trgov na geopolitične dogodke pogosto drugačni, kot se zdi v trenutku, ko novice polnijo naslovnice. Prav zato je smiselno pogledati širšo sliko: kako so se finančni trgi odzivali na pretekle konflikte in kaj lahko iz teh izkušenj razberemo danes.
Iran stisnjen v kot in igra z nafto
Na Wall Streetu trenutno prevladuje previdno optimističen konsenz, da bi lahko konflikt trajal od nekaj tednov do približno dveh mesecev. Ker Iran v neposrednem vojaškem smislu nima veliko možnosti za prevlado, se težišče konflikta lahko hitro premakne na gospodarsko področje – predvsem na energetske trge.
Posredni vpliv na kapitalske trge pa ima iranski konflikt preko ekonomskih dejavnikov, v tem primeru gre seveda za velik porast cene nafte. Kot vemo, je Iran eden največjih svetovnih dobaviteljev nafte, poleg tega pa ima tudi kontrolo nad prevozno potjo nafte drugih proizvajalcev, kot sta predvsem Savdska Arabija in Kuvajt. Gre seveda za Hormuško ožino, skozi katero tankerji prevažajo kar 20 % svetovne dobave nafte. To ožino je Iran sedaj zaprl in s tem preprečil nadaljnjo dobavo, kar pa so seveda takoj izkoristili naftni trgovci in povišali cene.
Cene nafte so ob začetku konflikta močno zanihale. Brent je v enem trenutku dosegel vrh pri 118,50 USD za sodček, preden se je spet nekoliko umiril. To seveda takoj odpre vprašanje inflacije – če bodo energenti ostali dragi, centralne banke ne bodo zniževale obrestnih mer tako hitro, kot smo upali. Lahko jih celo zvišajo, kar pa povečuje tveganje za recesijo. A takšni scenariji ostajajo predvsem špekulacije, saj je nadaljnji razvoj dogodkov v takšnih razmerah zelo težko zanesljivo napovedati.
POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.
Kaj nam pove zgodovina (in česa ne)?
Če pogledamo pretekle konflikte od druge svetovne vojne naprej, opazimo zanimiv vzorec. Ob izbruhu vojaških spopadov indeks S&P 500 v povprečju upade za približno 6 %, pri čemer dno doseže v približno 13 dneh. Okrevanje pa je običajno precej hitrejše, kot bi morda pričakovali – v povprečju traja le okoli 28 trgovalnih dni.
- V času iraške vojne (2003–2011) S&P 500 indeks upadel za 5.7 %. V celotnem obdobju vojne pa je celo zrasel za 26.7 %, japonski Nikkei pa je v tem času zrasel celo za 55 %.
- Ruska agresija na Ukrajino (2022–?) je povzročila upad indeksa za 7.4 %, da je indeks zopet prišel na začetno vrednost, pa je trajalo 27 dni.
Seveda zgodovina pozna tudi večje padce in daljša obdobja okrevanja, kot je bilo leta 1973 ob embargu na nafto, ki je povzročil, da je indeks potreboval skoraj 6 let, da si opomore. A danes ne živimo več v svetu iz leta 1973, saj se stvari odvijajo precej bolj hitro.
Ko svet pretrese geopolitični konflikt, se zdi, da so finančni trgi na robu zloma. Toda zgodovina pokaže precej drugačno sliko: trgi običajno reagirajo hitro, a si tudi presenetljivo hitro opomorejo.
Odziv finančnih trgov na aktualni konflikt
Tudi tokrat so se trgi odzvali presenetljivo mirno. Ameriški indeks S&P 500 se je od začetka napadov premaknil le za nekaj odstotkov. Res je, v nekaterih »vročih« sektorjih smo videli večje korekcije, vendar so takšni popravki normalen del tržnega cikla in bi se zelo verjetno zgodili tudi brez vojne. Indeks volatilnosti (VIX) je sicer poskočil za približno 60 %, kar nakazuje na bolj razburkano dogajanje na trgih v prihodnjih tednih, vendar to še zdaleč ni razlog za panične odločitve.
Največjo škodo vlagateljem pogosto ne povzročijo vojne, ampak impulzivne odločitve v času vojnih pretresov.
Struktura financ, ki vas varuje v turbulentnih časih
Prav v takšnih trenutkih se pokaže, kako pomembna je struktura osebnih financ. Največji vir finančnega stresa običajno ni sama vojna ali padec trgov, temveč strah, da bomo morali naložbe prodajati ravno takrat, ko so cene zaradi panike najnižje.
Eden od načinov, kako vlagatelji zmanjšajo ta pritisk, je jasna razdelitev premoženja po časovnem horizontu. Del sredstev je namenjen likvidnosti – torej denarju za več mesecev življenjskih stroškov in kratkoročne cilje. Drugi del pa je namenjen dolgoročnim naložbam, ki so zasnovane tako, da preživijo tudi obdobja večjih pretresov na trgih.
Kako naj vlagatelji reagirajo na trenutno geopolitično zaostrovanje
Geopolitični pretresi pogosto povzročijo hitre in stresne premike na finančnih trgih. Vendar zgodovina kaže, da je za vlagatelje pogosto bolj tvegano zapustiti trg in čakati na “mir” kot pa ostati discipliniran in slediti svoji dolgoročni strategiji.
Aktualni konflikt bo sčasoma postal del širše zgodovine finančnih trgov. Vaše naložbene odločitve pa so praviloma sprejete za precej daljše časovno obdobje kot trajajo posamezni geopolitični pretresi. Prav zato je v negotovih časih še toliko pomembneje, da vaše odločitve temeljijo na premišljenem načrtu investiranja in ne na odzivu na trenutne geopolitične dogodke.
Če tak načrt že imate, je najpomembnejše, da se ga držite. Če pa ga še nimate, je morda prav zdaj pravi trenutek, da ga oblikujete.
Kot pravimo pri nas: v svetu financ je strah najdražji potnik, ki vas skoraj vedno pripelje do napačnih odločitev.
izdelajte si finančni načrt
In ne lastna ugibanja ter javni forum.