Geopolitični konflikti vedno znova odpirajo isto vprašanje: kaj to pomeni za naše naložbe? Mesec dni po napadu ZDA in Izraela na Iran imamo že dovolj podatkov, da lahko pogledamo prve odzive kapitalskih trgov brez špekulacij in brez pretiranih čustev.
V nadaljevanju bomo razložili, kako vojne dejansko vplivajo na trge, zakaj ima tokrat ključno vlogo nafta in kaj to pomeni za inflacijo, obrestne mere ter gospodarsko rast. Na koncu pa si bomo pogledali še, kako so se v teh razmerah odrezali posamezni naložbeni razredi in kaj lahko investitorji iz tega odnesejo za naprej.
Prijavite se na posvet
Mesec dni po konfliktu: kaj se je sploh zgodilo?
Mineva mesec dni po napadu ZDA in Izraela na Iran.
Pa si poglejmo, kakšen učinek je imela v tem mesecu iranska vojna na kapitalske trge in posledično naše naložbe.
Zgodovina nas uči, da imajo geopolitične napetosti in vojaški spopadi načeloma na kapitalske trge dvojni vpliv, neposrednega in posrednega.
Psihologija investitorjev: šok, panika in umiritev
Neposredni vpliv imajo preko čustev investitorjev, kot so predvsem strah in panika, kar privede pogosto do nepremišljenih prodaj, ki jih kasneje investitorji večinoma obžalujejo. Začetek konflikta, ki je večinoma nenapovedan, inevstitorje preseneti, privede do šoka in večjega padca vrednosti na kapitalskih trgih. Po začetnem šoku pa se razmere večinoma začnejo umirjati in vrednosti popravljati. Lahko sicer pride še do nihanj vrednosti, dolgoročnejših posledic pa praviloma ni.
Tu je potrebno omeniti, da so se tudi investitorji iz preteklih kriz marsikaj naučili in večinoma ne reagirajo več tako panično kot nekoč. Tudi napad na Iran je bil izveden v soboto, ko so kapitalski trgi zaprti, drugače bi bil šok in posledice verjetno večje. Do odprtja borz v ponedeljek so se investitorji verjetno nekoliko pomirili in posledično so bile panične prodaje manjše.
Od nafte do inflacije: kako se konflikt prelije v ekonomijo
Posredni vpliv na kapitalske trge pa ima iranski konflikt preko ekonomskih dejavnikov, v tem primeru gre seveda za velik porast cene nafte. Kot vemo, je Iran eden največjih svetovnih dobaviteljev nafte, poleg tega pa ima tudi kontrolo nad prevozno potjo nafte drugih proizvajalcev, kot sta predvsem Savdska Arabija in Kuvajt. Gre seveda za Hormuško ožino, skozi katero tankerji prevažajo kar 20 % svetovne dobave nafte. To ožino je Iran kot vemo zaprl in s tem preprečil nadaljnjo dobavo, kar pa so seveda takoj izkoristili naftni trgovci in povišali cene, ki je hitro prebila mejo 100 USD za sodček.
POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.
Višja cena nafte pa seveda ne pomeni samo višjo ceno naftnih derivatov na bencinskih črpalkah
Naftni derivati se uporabljajo pri proizvodnji in dobavi večine izdelkov in mnogih storitvah, med njimi tudi pri pridelavi in dobavi hrane.
To pa prinaša višje cene proizvodov in storitev ter posledično zelo verjeten vzpon inflacije. Tako centralne banke verjetno ne bodo zniževale obrestnih mer, kar se je v letošnjem letu pričakovalo. Napovedale so celo, da jih bodo zaradi grozeče inflacije verjetno začele zviševati.
Višje obrestne mere večinoma pomenijo upad gospodarske aktivnosti v svetu, zmanjševanje investicij, manjšo potrošnjo prebivalstva, kar pa vodi v manjšo že tako šibko gospodarsko rast. Povišana inflacija ob upadanju gospodarske rasti pa lahko privede do stagflacije in končno do močne recesije.
Recesija pa je za kapitalske trge najslabši možen scenarij, pride do upada vrednosti delnic in lahko nastopi medvedji trend.
Kako resno je stanje danes?
Trenutno smo sicer še daleč od takega scenarija, v prihodnosti pa je potrebno računati tudi na to možnost, če bo konflikt dolgoročen. Vse je tako odvisno od trajanja in obsega konflikta. Vpletanje ostalih velesil, kot sta Kitajska in Rusija, bi seveda celotno situacijo še močno poslabšal, kar pa je trenutno nemogoče napovedati.
Od nafte, ki se prevaža skozi Hormuško ožino, so najbolj odvisne Indija in Kitajska, pa tudi Južna Koreja, države EU in ZDA pa manj. Plin pa je druga zgodba, tu je odvisnost držav EU višja.
Kako so torej posamezni naložbeni razredi preživeli prvi mesec vojne v Iranu?
Lahko ugotovimo, da je vrednost praktično vsem naložbenim razredom razen redkih izjem, kot so energetske delnice, upadla.
Med delniškimi naložbami so jo (zaenkrat) najbolje odnesle ameriške delnice, vrednost ameriškega delniškega indeksa S&P 500 se je od napada znižala za (samo) dobrih 5 %, kar je glede na razmere zelo sprejemljivo. Evrskim investitorjem v ameriške naložbe pa je znatno pomagala tudi rast vrednosti USD napram EUR, ki je pridobil cca. 2.5 % vrednosti in tako močno omilil izgubo.
Precej slabše so jo odnesli predvsem azijski trgi v razvoju, ki so kot rečeno najbolj odvisni od dobave nafte skozi Hormuško ožino. Primerjalni indeks teh držav je namreč izgubil več kot 11 % vrednosti. Res pa je, da so ti trgi v zadnjem letu tudi močno zrastli, tako da so na letnem nivoju še vedno močno v zelenem. Trgi v razvoju so sicer na geopolitične napetosti mnogo bolj občutljivi kot razviti trgi, ob krizah najprej prihaja do bega kapitala v bolj stabilne naložbe.
Nekoliko presenetljivo je upadla tudi vrednost državnih obveznic, evropski primerjalni indeks je v mesecu dni izgubil 2.5 % vrednosti. Če pa pogledamo razloga za upad, je to nekoliko bolj razumljivo. Visoke cene nafte pomenijo rast inflacije in zelo možen dvig obrestnih mer centralnih bank, to pa je za obvezniške naložbe pogubna situacija. Spomnimo se samo upadanje vrednosti obveznic v obdobju rastoče inflacije in višanja obrestnih mer centralnih bank v korona krizi.
Najbolj presenetljiv pa je za mnoge investitorje upad vrednosti plemenitih kovin, ki naj bi v takih razmerah najbolje ohranjala vrednosti. Tako je zlato v zadnjem mesecu izgubilo več kot 11 % vrednosti, srebro pa celo več kot 15 %. Analitiki navajajo več razlogov, gre predvsem zaradi dvigovanja obrestnih mer ameriške centralne banke in nadaljevanje rasti USD, pa tudi odprodaje zlata nekaterih centralnih bank, ki tako iščejo likvidnost.
Zgornja tabela tako prikazuje spremembe vrednosti nekaterih naložbenih razredov v mesecu marcu. Kot rečeno, so jo najbolje odnesle ameriške delnice, slabše evropske, najslabše pa azijski trgi v razvoju.
LETNA DONOSNOST NEKATERIH NAJBOLJ PREPOZNAVNIH NALOŽB
Zgornja tabela prikazuje trenutno letno donosnost nekaterih najbolj prepoznavnih in pomembnih svetovnih naložb različnih naložbenih razredov. Za evrske investitorje, ki so investirali v dolarske naložbe, pa je pri donosnosti v EUR potrebno upoštevati še padec vrednosti USD napram EUR, ki je v enem letu izgubil cca. 3 %, za toliko je tudi donosnost v EUR torej nižja.
V marcu vrednost kripto valut brez večjih upadov
Kripto valute so se v mesecu marcu presenetljivo izkazale kot ena bolj stabilnih naložb.
Tako se vrednost Bitcoina kot najbolj prepoznavnega in pomembnega predstavnika kripto valut celo nekoliko pridobila na vrednosti: zrastla je za skoraj 3 %.
Res pa je, da je pred tem močno upadla, tako je v letošnjem letu izgubila več kot 20 %.
BITCOIN (BTC)
Kako naprej?
Vse je seveda odvisno od trajanja vojne v Iranu in zaprtja Hormuške ožine, kar onemogoča dobavo nafte, pa tudi nekaterih drugih kemikalij, kot so umetna gnojila, kar močno vpliva tudi na cene hrane.
Dlje ko bo vojna trajala, bolj se bodo visoke cene nafte zagrizle v cene izdelkov in storitev, ki jih dnevno uporabljamo, kar bo zelo verjetno povišalo inflacijo. Centralnim bankam tako ne bo preostalo nič drugega, da za umiritev inflacije, ki lahko močno poškoduje globalno ekonomijo, dvigne obrestne mere in tako posledično zaduši gospodarsko rast in tlakuje pot v recesijo.
Največja napaka investitorjev v krizah ni padec trgov, ampak odločanje na podlagi strahu.
Zaenkrat so vse napovedi še preuranjene, samo upamo pa lahko, da se bodo strasti umirile in bo prišlo do umiritve situacije in prekinitve spopadov. Investitorjem pa svetujemo, da se ne odločajo na podlagi čustev, pred odločitvami naj se posvetujejo z usposobljenimi svetovalci, predvsem pa držijo svoje naložbene strategije.