Nedavna raziskava, ki smo jo opravili v okviru Izračuna finančne starosti je pokazala, da se kar 51 % Slovencev in Slovenk nahaja v obdobju otroka in mladostnika. Kaj to pomeni? Da več kot polovica Slovencev in Slovenk ne zna ravnati z denarjem, živi od plače do plače in komaj kaj privarčuje, ali celo nič. Hkrati pa smo v tej raziskavi zajeli tudi podatke o realnem premoženju Slovencev, ter koliko jih v resnici prehiteva svojo finančno prihodnost.
Kot smo vam razkrili že pred nekaj dnevi, je Izračun finančne starosti orodje, ki je nastalo skupaj s knjigo Adijo, finančni stres!, avtorjev Ane in Mitje Vezoviška. Namen izračuna je ugotoviti, v katerem od šestih finančnih obdobij se nahajamo: otrok, mladostnik, odrasel, zrel, starostnik in modrec.
Kot je pokazala raziskava, ki jo je doslej izpolnilo že več kot 1096 Slovencev (številka se vsak dan posodablja, saj je izračun še vedno na voljo tukaj: www.financnastarost.si), imamo v Sloveniji skoraj 51 % finančnih otrok in mladostnikov, dobrih 46 % se jih finančno uvršča v razred odrasel, slaba 2 % pa je zrelih. V zadnjih dveh obdobjih, kjer so finančni starostniki in modreci, pa se nahaja manj kot 2 % Slovencev in Slovenk.
Razlika v prihrankih več kot 80 tisoč evrov!
Raziskava je med drugim razkrila tudi, koliko premoženja imamo Slovenci »v svojih vrečah«. Zelo konkretni pa so tudi podatki, ki prikazujejo kakšna je finančna starost Slovencev, v primerjavi z biološko starostjo. Ugotovitve, koliko ljudi prehiteva svojo prihodnost in koliko jih v resnici zaostaja za svojo finančno starostjo ter koliko premoženja imamo, lahko preverite TUKAJ.
Finančna pismenost let 20 % …
Glede na to, da velik del Slovencev zaostaja za svojo prihodnostjo, je vsekakor na mestu vprašanje, kaj to za posameznika pomeni dolgoročno. »Dolgoročno zaostajanje za svojo prihodnostjo pomeni, da bomo slej kot prej zabredli v finančno krizo, najkasneje takrat, ko se bomo upokojili. Ne bomo namreč privarčevali dovolj, da bi lahko zapolnili pokojninsko vrzel (pokojnina običajno dosega le 50 % zadnje plače, če upoštevamo še malico in prevoz), kar spet pomeni zniževanje življenjskega standarda ob upokojitvi. To pa ni najhujše, kar nas lahko doleti. Nihče ne bi smel biti star, bolan in brez denarja. A rezultati raziskave kažejo, da to čaka večino Slovencev, če ne bodo ukrepali zdaj, takoj, dokler je še čas,« dodajata strokovnjaka.
Ana in Mitja Vezovišek sta v povzetku raziskave razkrila tudi, kako preiti iz enega finančnega obdobja v drugega. Kot pravita, nekaterim to lahko uspe zelo hitro. Kako, preverite TUKAJ.
Kaj pa vsi tisti, ki so že nekaj vložili v finančno opismenjevanje, ki se izobražujejo na tem področju? »Najine izkušnje kažejo, da finančna pismenost (znanje, veščine in motivacija), ki je predpogoj za uspešno upravljanje z denarjem, prispeva le 20 % k naši finančni starosti, 80 % pa temelji na naših dejanjih (ravnanju z denarjem). Samo s cilji, znanjem in motivacijo, brez konkretnega načrta in ukrepov, ne moremo pričakovati sprememb. Upanje in neaktivnost je namreč slaba strategija. Za mirno pot skozi obdobja finančne starosti potrebuješ vse,« dodajata Ana in Mitja Vezovišek.