»Obstaja več definicij alternativnih naložb, osnovna pa je, da so to vse naložbe, ki niso tradicionalne,« pravi Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja. Poznamo tri vrste tradicionalnih naložb: delnice, obveznice in denar. »Druga definicija, ki govori o alternativnih naložbah pa govori o tem, da so to naložbe, ki ne kotirajo na borzi. Če ti dve definiciji kombiniramo, dobimo dober vtis, kaj to je alternativna naložba.«
Upravljavcu osebnega premoženja Mitji Vezovišku lahko prisluhnete v »podcastu« Mojih financ z naslovom Kaj se skriva v ozadju alternativnih naložb?, kjer v pogovoru z urednico Mojih financ Marjo Milič, razmišljata o alternativnih naložbah. Celoten posnetek je TUKAJ.
Pravila pri vrednotenju posamezne naložbe
V svetu naložb se pogosto pojavljajo prevare. Obstaja veliko ponaredb, imitacij alternativnih naložb. »Obstaja kar nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati, ko vrednotimo posamezno naložbo. Povezane so z osnovnimi značilnostmi naložb.« Mitja ob tem našteva naslednja tri pravila:
- Začnimo pri donosu. Če vam nekdo ponuja naložbo, ki prinaša dva odstotka na mesec, pa po možnosti še garantiran donos, to zelo, zelo spominja na prevaro in v 99,9 % je to prevara.
- Če vam nekdo ponuja naložbo, ki ni transparentna in ni mogoče razumeti, od kod ustvarja donos in tega tudi nihče ne zna pojasniti, je spet zelo velika verjetnost, da gre za prevaro.
- Tretja značilnost pa je, da vam to naložbo ponuja nekdo, ki se s tem ukvarja popoldansko, občasno. Dopoldan je lahko frizer ali mesar, popoldan pa vam ponuja najbolj vročo alternativno naložbo, ki vam bo prinesla petkrat boljše obresti kot depozit. Tam je že jasno, da gre za prevaro ali pa ta, ki vam jo ponuja, ne ve, o čem govori.
Dodaja tudi, da je znakov, da gre za prevaro še več. Včasih tudi profesionalni vlagatelji in svetovalci težko, na prvi pogled ločijo, ali gre za prevaro ali alternativno naložbo.
Vrhunska, najboljši upravljavci, ekskluziven dostop
Produkti so običajno dobro »zamaskirani«, še več, pojavljajo se v medijih in promovirajo jih znane osebnosti. »V Sloveniji je bilo več takih primerov, zadnji je bil Luxuris, ki ga je med drugim promoviral tudi Jure Košir. Ko povežeš zmagovalca, športno osebo, z neko naložbo, za katero pravijo, da je vrhunska in jo upravljajo najboljši upravljavci na svetu in imate samo vi ekskluziven dostop do nje, gre običajno za prevaro. Sem pa prepričan, da tudi Jure in mnogi profesionalci niso vedeli, da gre za prevaro. Bili pa smo skeptični,« pravi Mitja. Bilo je prelepo, da bi bilo res.
Zlato včasih hranilec vrednosti, danes pa …
Od prevar pa k pravim alternativnim naložbam. Zadnje čase je zelo aktualno trgovanje z zlatom. To je bilo še posebej aktualno pred predsedniškimi volitvami v Ameriki. Danes lahko unčo zlata kupimo za 1.190 dolarjev, kar je 12 % več kot v začetku letošnjega leta. A to je še vedno ena tretjina manj kot pred petimi leti. Kaj se torej dogaja z zlatom in kaj lahko pričakujemo?
»Unča je bila nekaj mesecev nazaj tudi 10 % več vredna. Letos je bil porast vrednosti opazen, a v zadnjem mesecu je prišlo do ponovnega padca vrednosti zlata. Zlato je včasih veljalo za hranilca vrednosti, zaščito pred inflacijo. To pa se je končalo leta 2008, ko je na trgu nastala histerija zaradi propada Lehman Brothers in krize, so špekulanti začeli prelivati kapital v zlato. To je pognalo ceno do 1.900 dolarjev in takrat je zlato, vsaj zame, izgubilo pridih varne, mirne naložbe. Morda bo to spet kdaj postalo, a v tem trenutku ni tako. Zlato je ljudska domača naložba. Če smo prej rekli, da je alternativna naložba tista, ki je ne moreš kupiti na borzi, to za zlato skoraj ne drži več. Danes lahko v obliki ETF ali ETFs skladov kupite zlato, ki je podprto s fizično naložbo. Kupite torej papir, da vam nekdo hrani zlato v švicarskem trezorju, s čimer smo blizu tega, kar ponujajo tradicionalne naložbe. Nihče ne ve, kaj se bo naprej zgodilo z zlatom,« poudarja strokovnjak.
Zlato temelj vsakega portfelja?
Nekateri pravijo, da je zlato temelj vsakega portfelja, a kot pravi Mitja Vezovišek, je to zastarela logika. »Je pa res, da obstajajo zelo uspešne teorije, ki kažejo, da je pravi delež zlata v portfelju nekje 7,5 %. To lahko pomaga pri stabilnosti portfelja, kar pomeni, da preprečuje velika nihanja. Portfeljem, ki imajo poleg zlata tudi druge naložbe, zlato lahko pomaga.«
Več o tem, kakšen »lesk« ima zlato v očeh Slovencev in kaj še priporoča upravljavec osebnega premoženja Mitja Vezovišek, pa lahko prisluhnete v »podcastu« Mojih financ z naslovom Kaj se skriva v ozadju alternativnih naložb?, kjer je Mitja Vezovišek, v pogovoru z urednico Mojih financ Marjo Milič, razkril še več. Celoten posnetek je TUKAJ.