Kapitalski trgi – analiza december 2025: Leto 2025 na kapitalskih trgih

Trenutni ekonomski podatki v ZDA takšna pričakovanja zaenkrat podpirajo. Inflacija se za zdaj ne povečuje pretirano in znaša približno 2,7 %, kar ni bistveno nad ciljno ravnjo 2,0 %. Gospodarska rast je zmerna – v letu 2025 naj bi znašala okoli 1,8 %, v letu 2026 pa naj bi se celo nekoliko upočasnila na približno 1,5 %. Stopnja brezposelnosti zmerno narašča in trenutno znaša okoli 4,6 %, kar pa je še vedno pod dolgoletnim povprečjem.

Potencialna tveganja za kapitalske trge

Ena večjih nevarnosti za kapitalske trge bi lahko izvirala iz nadaljnjega razvoja in dejanske uporabnosti umetne inteligence. Upravičenost ogromnih vlaganj na tem področju namreč ni povsem prepričala vseh vlagateljev in analitikov. Kapitalski trgi so se v letu 2025 zaradi teh dvomov večkrat občutno zatresli, pri čemer tudi odlični poslovni rezultati vodilnega proizvajalca vezij za umetno inteligenco, podjetja Nvidia, niso vedno zadostovali za umiritev razmer.

Vsaka manj ugodna informacija bi lahko povzročila padec vrednosti podjetij, ki intenzivno vlagajo v umetno inteligenco, kar bi lahko negativno vplivalo tudi na celoten tehnološki sektor in posredno na širši trg.

Dodatno tveganje predstavlja tudi možnost recesije. Po trenutnih ekonomskih napovedih je verjetnost recesije v ZDA ocenjena na približno 20 %, kar sicer ni zanemarljivo, vendar za zdaj ne predstavlja osnovnega scenarija.

Pogled naprej

Če ne bo večjih nepredvidljivih dogodkov, bi kapitalski trgi lahko tudi v letu 2026 nadaljevali z bikovskim trendom in zmerno rastjo. Umiritev razmer na vojnih žariščih bi vsekakor prispevala k večjemu optimizmu, pri čemer prvič po dolgih letih obstajajo tudi določene realne možnosti za takšen razplet.

Kljub temu pa je treba vedno računati tudi na nepredvidljivost ameriškega predsednika Trumpa, ki lahko s kakšno nepričakovano potezo razmere hitro postavi na glavo.

Na kapitalskih trgih negotovost nikoli ni izjema, temveč stalnica. Razlika med uspešnimi vlagatelji in ostalimi je predvsem v tem, kako se nanjo odzovejo.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

12/08/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Ljudje radi verjamemo, da o naših naložbah odločajo grafi, algoritmi in »objektivni podatki«. V resnici pa največkrat odloča nekaj precej manj impresivnega: naš lastni živčni sistem. Strahovi, impulzi, FOMO, iluzija, da »tokrat pa res vemo, kaj delamo« – vse to ima pri investiranju večjo težo kot katerikoli indeks.

Finančni trgi so kaos. A še večji kaos je med našimi ušesi.

Zato si poglejmo, katere psihološke pasti najpogosteje speljejo investitorje iz poti in kako se jim elegantno izogniti preden stanejo več, kot bi bilo treba.

Kakšna je moja finančna starost?

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

Najpogostejše psihološke napake investitorjev

Čustva in denar ne gredo skupaj, še posebej ne, ko je denarja veliko. Investitorji so sami sebi pogosto najslabši svetovalci.

Med najpogostejše psihološke napake, ki vplivajo na naložbene odločitve, spadajo:

1. Strah in pohlep

Strah: Je eden najmočnejših dejavnikov, ki negativno vplivajo na naložbe. Ko trgi padajo (borzni medved), investitorji pogosto podležejo strahu in prodajajo naložbe, da bi zavarovali, kar je ostalo, s čimer realizirajo izgubo pri najnižji možni ceni. To je ravno nasprotno od tega, kar bi morali storiti (kupovati poceni). Tisti, ki prodajo v strahu, kasneje pogosto niso prisotni na trgu, ko se ta popravi, in tako zamudijo vse donose.
Pohlep: Je nasprotje strahu in se pojavi, ko trgi rastejo (borzni bik). Investitorji, ki so preveč pohlepni, precenijo svoje sposobnosti in kupujejo naložbe po visokih cenah, ker pričakujejo nadaljnjo rast. To pogosto vodi do nakupa na vrhu trga, ko so naložbe precenjene. Pohlep je bil tudi eden od dejavnikov, ki so poganjali kriptomanijo in željo po izjemnih donosih.

2. Čredni nagon (FOMO)

Čredni nagon ali sledenje množici pomeni, da ljudje v času borznih balonov ali padcev sprejemajo odločitve na podlagi tega, kar počnejo drugi, namesto da bi sledili lastnemu načrtu.
To vodi v slabe naložbene odločitve, saj jih premaga občutek zamujene priložnosti (FOMO – Fear of Missing Out), kot v primeru, ko so ljudje “na slepo” investirali v kriptovalute, ker so pri frizerju slišali, kako je nekdo hitro zaslužil.

3. Pretirana samozavest

Pretirana samozavest je pogosta napaka, pri kateri investitorji verjamejo, da imajo posebne sposobnosti za premagovanje trga. To lahko vodi k čezmernemu trgovanju (pogosto kupovanje in prodajanje posameznih delnic ali kriptovalut), kar povečuje transakcijske stroške in zmanjšuje dolgoročno donosnost.
“Lažna samopodoba uspešnega investitorja” sčasoma postane največja ovira na poti do finančne neodvisnosti. Pretirana samozavest in prehiter občutek bogastva lahko investitorja zaneseta stran od cilja.

4. Druge kognitivne pristranskosti

Potrditvena pristranskost: Investitorji so nagnjeni k iskanju informacij, ki potrjujejo njihove poglede, in ignoriranju tistih, ki jim nasprotujejo.
Obžalovanje in izogibanje izgubi: Strah pred izgubo pogosto povzroči, da investitorji nočejo priznati napake in prodati naložb, ki so izgubile vrednost, v upanju, da se bodo cene povrnile.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Kako se izogniti psihološkim napakam

Ključ do izogibanja tem napakam je vzpostavitev discipline, strokovna podpora in zavezanost dolgoročni pasivni strategiji.

1. Izdelava in dosledno sledenje načrtu

Načrt kot navigacija: Osnovna sestavina investiranja je dobro pripravljen in premišljen osebni finančni načrt, ki deluje kot “navigacija” za doseganje finančnih ciljev.
Načrt skozi obdobja finančne starosti (NSO) določa ustrezno razporeditev sredstev in strategijo (npr. zmerno, dinamično), ki jo je treba periodično preverjati, vendar je ne smemo spreminjati zaradi kratkoročnih tržnih nihanj.

2. Pasivna strategija in izogibanje trgovanju

Investiranje je vse prej kot pogosto trgovanje na borzi. Tisti, ki pogosto trgujejo, ker mislijo, da lahko “uganejo” vrh ali dno trga, običajno izgubijo donos.
Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna, saj se izognemo čustvenim napakam, povezanim s poskušanjem “premagovanja trga”.

3. Zavedanje o pomenu časa in razpršitve

Čas je najpomembnejši dejavnik: Dolgoročni investitor (10, 20 ali več let) mora razumeti, da je tveganje na dolgi rok večje, če ima denar na banki (zaradi inflacije), kot pa v ustrezno razpršenem naložbenem portfelju. Verjetnost izgube pri investiranju na rok, daljši od petnajst let, je praktično nična.
Razpršitev (“brezplačno kosilo”): Razpršitev premoženja med različne naložbene razrede in upravljavce je edini način za zmanjšanje tveganja in povečanje verjetnosti stabilnih donosov.

Moj skrbnik

Kako ostati discipliniran in se držati dolgoročne strategije

Da bi ostali disciplinirani in se uprli čustvom, ki nas silijo v napačne odločitve, imate na voljo naslednje možnosti:

1. Poiščite strokovno pomoč in podporo

Finančno skrbništvo: Svetovalci in celostno finančno skrbništvo prinašajo dodano vrednost, ki lahko na letni ravni doseže 2,25 do 3 odstotne točke, kar se dolgoročno poplača. Ta dodana vrednost se kaže predvsem skozi preprečevanje čustvenih napak in ohranjanje discipline.
Glas razuma: Finančni svetovalec deluje kot podpora v času nihanja finančnih trgov in je “glas razuma”, ki investitorjem pomaga, da ne obupajo v času padcev ali ne postanejo preveč pohlepni v času rasti.
Licencirani svetovalci: Izberite licenciranega in neodvisnega osebnega finančnega svetovalca, ki se je zavezal delovati v vašem najboljšem interesu (fiduciarna dolžnost), kar ni primer pri vseh ponudnikih na trgu (npr. pri finančnih vplivnežih, ki ne prevzemajo odgovornosti).

2. Ohranite mirno kri (rebalans)

Namesto da poskušate uganiti, kdaj bo trg dosegel vrh ali dno, je bolje imeti dolgoročno strategijo in se osredotočiti na periodično ponovno uravnoteženje (rebalans) portfelja.
Kupujte, ko je panika: Disciplina se kaže v tem, da v času največje panike na delniških trgih, ko mnogi obupajo, kupujete delnice, namesto da bi jih prodajali, in nasprotno. To je bistvo dolgoročnega investiranja in metode ponovnega uravnoteženja.
Periodično prilagajanje (npr. enkrat letno) je optimalno za povprečnega investitorja, saj preprečuje, da bi odstopanje portfelja od ciljne strukture postalo preveliko.

3. Zavedajte se pasti kratkoročnega trgovanja

Nevarnost “tajminga trga”: Če investitor zamudi le peščico najboljših dni na trgu, lahko izgubi ves donos, ki ga trgi ponujajo. Čakanje na pravi čas za investiranje se ne splača.
Vpliv čustev pri povprečnem investitorju povzroči izgubo kar 3,5 odstotka donosa letno, saj pogosto delajo “dejanja v afektu”, kar je ena od najpomembnejših dodanih vrednosti izkušenega svetovalca, da to prepreči.

Skratka, uspešno investiranje na dolgi rok nagrajuje vztrajnost, disciplino in racionalen, načrtovan pristop, ne pa čustveno odzivanje na tržna nihanja.

Največji sovražnik portfelja je v ogledalu

Na koncu je investiranje igrišče, kjer nikoli ne igramo samo proti trgu – igramo tudi proti sebi. In trdovratna resnica je ta: trgi nas redko spotaknejo. Velikokrat spotaknemo kar mi sami sebe.

Zato dolgoročno ne zmagajo tisti, ki največ vedo, temveč tisti, ki najbolj obvladajo sebe. Tisti, ki se ne prestrašijo, ko pade, in se ne napihnejo, ko raste. Tisti, ki ne lovijo črednega adrenalina, ampak sledijo svojemu načrtu – tudi takrat, ko ga nihče drug ne.

Investiranje nagrajuje disciplino, mirno kri in potrpežljivost. Čustveni odzivi pa so najdražji strošek, ki ga ni v nobenem ceniku.

Če hočemo iz naložb iztisniti njihov potencial, moramo najprej ukrotiti tistega, ki jih sabotira: sebe.

Največji dobički ne pridejo zaradi poguma, temveč zaradi discipline.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

12/05/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Ko smo svoje bralce povabili, naj z nami delijo svoje božične nakupovalne navade, smo pričakovali nekaj zanimivih odgovorov. Nismo pa pričakovali takega vala iskrenosti, humorja in majhnih, modrih praks, ki decembrski stres spreminjajo v nekaj bolj prizemljenega, prijaznega – človeškega.

V samo nekaj dneh je anketo izpolnilo več kot 250 ljudi. In pri tem niso le kljukali polj; razmišljali so, priznali svoje navade, razkrili svoje trike … in med vrsticami pokazali, kako zelo decembrska darila v resnici nimajo veliko skupnega z denarjem. Imajo pa ogromno opraviti s tem, koliko časa si vzamemo drug za drugega, koliko pozornosti damo in kako si v tem zmedenem svetu skušamo olajšati življenje.

Kakšna je moja finančna starost?

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

Ta članek je povzetek njihovih odgovorov – statistika, ki jo dopolnjujejo zgodbe. Majhen decembrski zemljevid tega, kako kupujemo, kako razmišljamo in kaj nam v resnici največ pomeni.

Kaj ste nam zaupali?

Ko smo pogledali, kako zelo različni smo si v pristopih k prazničnemu nakupovanju, je hitro postalo jasno nekaj, kar lepo dopolni misel iz naslova: da decembrsko obdarovanje ni le ekonomija – je predvsem psihologija, navada in malo osebne magije.

Nekateri med nami začnemo zgodaj, skoraj strateško. Darila kupijo že oktobra in jih skrivajo po omarah kot veverice zalogo orehov.
Večina sledi bolj znanemu decembrskemu ritmu: nekaj imamo pripravljeno, ostalo pride, ko pride navdih … ali plača.
In potem je tu še tisti del populacije (večji, kot si morda mislimo), ki odprto priznava, da je december – z vso gnečo, toplino, paniko in nostalgijo – preprosto svoj svet, v katerem se zgubimo vsako leto znova, ne glede na načrt.

Kar je še bolj zanimivo: čeprav nas skrbi proračun, čas in poplava možnosti, nas večina darila še vedno izbira s srcem. Največji stres nam povzroča pomanjkanje idej. Najmanj pa denar.
In ko pogledamo, kako izbiramo darila, se pokaže nekaj zelo človeškega: radi damo tisto, kar bi tudi nam polepšalo dan. Ali pa izberemo nekaj praktičnega, da vemo, da bo res služilo. (In s tem nehote priznamo, da smo malo naveličani neuporabnih stvari, ki zasedajo police.)

Morda je najlepši del ankete ravno to: za številkami se skriva zgodba o tem, kako zelo želimo biti pozorni, premišljeni in prijazni – in kako nam prav v tem decembrskem lovljenju ravnotežja uspe videti drug drugega.

Zgoraj je pregled odgovorov, ki so izrisali zanimiv, topel in povsem iskren zemljevid slovenskega decembrskega nakupovanja.

Sposodimo si najboljše ideje od starih nakupovalnih mačkov

Ko smo vas vprašali, ali ima kdo kakšen “life-hack” za nakupovanje božičnih daril, smo pričakovali par klasičnih odgovorov v slogu “začni prej” ali “ne pretiravaj”. Namesto tega smo dobili pravi mali antropološki uvid v to, kako Slovenci razmišljamo o darilih, denarju, času in drug o drugem.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Od Excel tabel do tihega poslušanja najbližjih čez leto, od filozofskega minimalizma do doma pečenih piškotov in Secret Santa strategij – iz odgovorov se je izluščilo nekaj zelo jasnih vzorcev. Toliko, da bi lahko rekli, da ima skoraj vsaka družina svoj “mikrosistem”, svojo tradicijo, svoj način, kako v decembru najde ravnotežje med toplino in proračunom.

V nadaljevanju so ti vzorci zbrani v osem kategorij. Naj vam služijo kot majhen kompas v decembrskem času: kot zbirka preverjenih praks, ki jih ljudje že živijo. Ne izumljajte tople vode, tukaj je zbrana modrost, ki si jo velja sposoditi, če želimo decembrsko obdarovanje ohraniti premišljeno, prijazno in manj stresno.

1. Kupuj prej in načrtuj

Med vsemi odgovori se je najjasneje izrisal en vzorec: Slovenci decembrski mir pogosto gradimo že mesece prej. Zapiski v telefonih, beležke v zvezkih, Excel tabele, ideje shranjene z rojstnih dni in nakupi med letom, ko “nekje opazim nekaj res dobrega” … Po grobi oceni skoraj tretjina vseh lifehackov govori o zgodnjem načrtovanju in sistematičnosti.

Ta skupina ljudi ne razmišlja o darilih decembra, temveč o svojih ljubljenih skozi celo leto. Prepoznajo, da je najboljše darilo tisto, ki ga najdeš mirno, med letom, ne pa sredi praznične gneče. Zato si ideje beležijo sproti, včasih darila kupijo že poleti ali na potovanjih, večina pa prisega na udobje novembrskih popustov, da december ostane za praznike, ne za lov na paketke.

2. Jasno določen proračun

Druga najpogostejša nit, ki se je pojavila med odgovori, je bila zelo pragmatična: darila niso razlog za finančni stres. Velik del ljudi (približno petina) deluje z vnaprej določenimi omejitvami, ki jih tudi dosledno upoštevajo. Nekateri si vsak mesec odložijo manjši znesek, drugi si postavijo zgornjo mejo za vsako osebo, tretji pa imajo pripravljen proračun z “rezervo”, da decembra niso presenečeni.

Skupna filozofija je jasna: nič ni narobe z manj, dokler je izbrano z mislijo na človeka.
Ta skupina odgovarja iskreno, prizemljeno in zrelo: darila niso tekma, ampak prijaznost. In prijaznost ima lahko tudi zelo preprosto finančno strukturo.

3. Poslušajte svoje ljudi čez leto

Tretja najmočnejša skupina lifehackov govori o eni od najlepših praks obdarovanja: pozornost skozi leto. Približno petina vseh je poudarila, da daril ne iščejo spontano, temveč jih “ujamejo”, ko se nekdo ob pogovoru razkrije, zaželi ali omeni nekaj, kar ga razveseli.

To so ljudje, ki si sproti zapisujejo ideje v telefon, ki opazijo, ko se prijatelju strgajo copati, ali ko nekdo mimogrede pove, da že dolgo išče dobro knjigo, šalico, orodje ali izkušnjo. Za njih darilo ni projekt, ampak rezultat odnosa.
In december je zgolj čas, ko se vse te male pozornosti sestavijo v nekaj, kar obdarovanca resnično zadene v srce.

4. Uporabno, trajno, brez praholovilcev

Presenetljivo velik del odgovorov (približno 15 % vseh) se vrti okoli ene zelo jasne misli: darila morajo biti uporabna.
Ne nujno draga, ne nujno posebna, predvsem pa ne takšna, ki pristanejo na polici, kjer nabirajo prah in tiho sporočajo, da so bila kupljena samo zato, da nismo prišli praznih rok.

V tej skupini so ljudje, ki zelo dobro vedo, kako hitro se decembrski nakupi spremenijo v navlako. Zato prisegajo na koristnost: nekaj, kar človek res potrebuje; nekaj, za kar bi si obdarovanec rekel “oh, točno to sem rabil”; nekaj, kar ima svoje življenje tudi po novem letu.

Filozofija te skupine je topla, preprosta in praktična: darilo naj služi, ne zaseda prostora.

Najboljše darilo je tisto, ki živi, ne tisto, ki stoji.

5. Skupni dogovori: manj daril, več smisla

Približno 10–12 % vseh predlogov se je nanašalo na različne oblike poenostavitve obdarovanja znotraj družin in prijateljskih krogov. Ta skupina ljudi ne zmanjšuje topline praznikov, zmanjšuje samo pritisk.

Dogovori o Skrivnem Božičku, obdarovanju samo otrok, skupnem proračunu, ali celo o tem, da se odrasli sploh ne obdarujejo, izhajajo iz povsem razumljive želje: da bi bil december več o odnosih in manj o logistiki.

V teh odgovorih je čutiti veliko zrelosti in miru. To so ljudje, ki si dovolijo priznati, da je lahko manj daril več bližine in da je skupni dogovor včasih najlepše darilo sebi in drugim.

6. Darila, ki niso stvari: čas, doživetja in doma narejeno

Med odgovori se je izrisala še ena zelo lepa skupina, ki zajema približno 8–10 % vseh predlogov: darila, ki niso predmeti.
To so ljudje, ki prisegajo na skupne trenutke, izkušnje in doma narejene pozornosti – na tisto, kar ne stoji na polici, ampak ostane v spominu.

Tu najdemo ideje o skupnih izletih, doživetjih, večerjah, potovanjih, pa tudi doma spečenih piškotih in majhnih ustvarjalnih pozornostih, ki nosijo osebni čas in trud.
Ta filozofija je mehka, intimna in zelo človeška: včasih je največje darilo ravno to, da ne kupimo ničesar, kar bi zavzelo prostor, ampak nekaj, kar ustvari prostor za povezanost.

Toplina ne potrebuje embalaže.

7. Pameten timing: akcije, popusti in nakupi izven sezone

Manjša, a zelo konsistentna skupina (približno 5–7 %) prisega na klasično pravilo: dober nakup je pravočasno izbran nakup.
Tu najdemo tiste, ki decembrski proračun razbremenijo z lovljenjem priložnosti: izkoristijo Črni petek, spremljajo popuste že mesec prej, kupujejo sezonske stvari izven sezone ali preprosto izberejo trenutek, ko je izbrana stvar najbolj smiselno dostopna.

To so realisti in pragmatiki decembrskega obdobja: vedo, da je nespametno čakati na gnečo, ko so cene višje, ideje slabše, mi pa bolj utrujeni.

8. Manj potrošništva, več miru

Najmanjša, a izrazito prepoznavna skupina (približno 5 %) govori o zavestnem odmiku od pretiranega obdarovanja.

To niso ljudje, ki ne bi želeli obdarovati; to so ljudje, ki želijo obdarovati smiselno, v skladu z osebnimi vrednotami, ne s pritiskom tradicije.

V njihovih odgovorih se pojavljajo ideje, kot so: ne kupovati v decembru, izogniti se potrošništvu, prisluhniti notranjemu občutku, obdarovati samo, ko ima to res namen.
Ta pristop prinaša enak občutek topline kot katerakoli darilna vrečka, le da v njem ni nič odvečnega.

Kako darila kupujejo drugod po Evropi

Če pogledamo evropske raziskave o božičnem nakupovanju, se hitro pokaže, da se večina držav srečuje z zelo podobnimi vprašanji kot mi: koliko porabiti, kdaj začeti z nakupi in kako se izogniti občutku, da je december postal bolj logistični projekt kot praznični čas.

V mnogih državah, kot sta Švica ali Avstrija, ostaja obdarovanje pomemben del prazničnih izdatkov, a v ospredju je vse bolj premišljenost. Ljudje si postavljajo jasne proračune, pogosto precej zmerne, in se jih večinoma držijo. Otroci in najožji družinski člani ostajajo glavni prejemniki daril, medtem ko se marsikje opušča praksa obdarovanja širšega kroga – pogosto v prid skupnim izletom ali simboličnim pozornostim.

Ob tem pa se v številnih evropskih državah dogaja zelo opazen premik v odnosu do nakupovanja. Vedno več potrošnikov nakupovanje prestavi v november ali celo prej, deloma zaradi popustov, deloma zaradi želje po manj stresnem decembru. Raziskave iz Nemčije, Francije in Skandinavije kažejo tudi močan porast zanimanja za darila, ki so uporabna, trajna ali kakorkoli zmanjšujejo občutek nepotrebnega potrošništva. Namesto “nekaj za pod drevo” ljudje vse pogosteje izberejo izkušnje, kakovostne izdelke, lokalne ponudnike ali pa doma pripravljene dobrote.

Moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

Na ravni Evrope se torej riše precej jasna slika: obdarovanje ostaja pomemben del praznikov, vendar ga spremljata večja finančna previdnost in manjša toleranca do impulzivnih, neuporabnih daril. Pomembnejša od količine postajata smisel in osebna vrednost; pomembnejše od popolnega darila pa je, da december ostane čas povezanosti, ne preobremenjenosti.

“Lepo je dati, še lepše je dobiti, a najlepše je deliti, česar denar ne more kupiti.”

Ko smo začeli to raziskavo, smo kot finančniki želeli bolje razumeti decembrsko nakupovanje: koliko porabimo, kdaj kupujemo, kako izbiramo. Kakšne so torej potrošniške navade ter kako odražajo finančno pismenost Slovencev. Dobili pa smo nekaj veliko večjega. Med številkami, lifehacki in majhnimi, čisto osebnimi praksami se skriva zgodba ljudi, ki iščejo načine, kako izraziti toplino in ljubezen. Kako graditi odnose. Kako brez kančka dvoma dostaviti sporočilo: “Rad_a te imam.”

Obsedenost s »popolnim darilom« počasi izgublja svojo moč. Tako kot drugod po Evropi tudi pri nas postaja pomembnejše, da je darilo osebno, uporabno, trajno in premišljeno, ne pa nujno razkošno. V odgovorih se ne odraža potrošništvo, temveč zrelost.

Če decembrski vrvež kdaj postane preglasen, če se znajdemo v dvomu, ali je naše darilo dovolj posebno, dovolj veliko, dovolj »pravo«, se lahko vedno vrnemo k tej preprosti resnici: “prava” darila niso nujno kupljena; so tista, ki povedo, da nam je mar. In že to, da iščemo “pravo” darilo, pomeni, da nam je mar.

Obsedenost s »popolnim darilom« počasi izgublja svojo moč. Na pohodu je premišljenost in pristni stik.

Naj vam letošnji december prinese ravno tisto, kar si želite pod drevescem in tisto, česar pod drevesce ne moremo postaviti: toplino, bližino, mir in občutek, da smo vsi skupaj del nečesa veliko bolj dragocenega od zavitega paketka.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

12/02/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Ob koncu leta se vedno znova pokaže, kako pomembno je spremljati dogajanje na kapitalskih trgih in razumeti, kaj se skriva za številkami, ki jih podjetja objavijo v svojih kvartalnih rezultatih. Tretji kvartal je letos postregel z več presenečenji: podjetja so kljub negotovim razmeram dosegla nadpovprečno dobre rezultate, hkrati pa je trg ostal občutljiv in podvržen hitrim spremembam razpoloženja. V nadaljevanju povzemamo ključne vpoglede: od gibanja dobičkov, reakcij trgov in premikov globalnih indeksov do dogajanja na kripto trgu. Pogledali bomo, kaj vse to pomeni za zaključek leta in pričakovanja za prihodnje mesece.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Rezultati podjetij so presegli pričakovanja

Oktober in november sta med drugim tudi meseca objav rezultatov poslovanja svetovnih podjetij in korporacij za tretji kvartal letošnjega leta. Kapitalski trgi so jih pričakovali kar nekako z nelagodjem. Nekateri analitiki so namreč napovedovali, da se bosta trgovinska vojna in ponovni vzpon inflacije že poznala tudi na poslovanju podjetij. To se na srečo (še) ni zgodilo. Rezultati so bili bistveno boljši od napovedi.

Tako so podjetja znotraj ameriškega delniškega indeksa S&P 500 (ki predstavlja 500 največjih in najpomembnejših ameriških podjetij in služi tudi kot referenca analitikom za ugotavljanje trendov na kapitalskih trgih predvsem razvitih držav) objavila rast dobička v tretjem kvartalu: 13.4 % na letnem nivoju, kar je najboljši kvartal po letu 2022.

Tehnološki velikani še vedno vlečejo rast – a z nekaj presenečenji

Največji doprinos k tej rasti so sicer pričakovano zopet dodali tehnološki velikani, katerih rast dobička v tretjem kvartalu je dosegla na letni ravni 18.4 % kar je seveda impresivno, je pa nekoliko nižje od pričakovanj. Povprečna rast dobička te skupine v zadnjih štirih kvartalih je bila namreč neverjetnih 28.8 %. Največ zaslug za nekoliko slabši rezultat od pričakovanj ima korporacija Meta, ki je edina zabeležila negativno rast dobička, kar so seveda kapitalski trgi takoj kaznovali. Vrednost delnice Mete je po objavi rezultatov namreč upadla za več kot 20 %.

Kaj nam torej rezultati podjetij za tretji kvartal sporočajo?

Sporočajo nam, da je poslovanje podjetij in korporacij (zaenkrat še) uspešno in stabilno, trgovinska vojna, rastoča inflacija in slabše razpoloženje potrošnikov ni negativno vplivalo na poslovanje podjetij, kot so napovedovali najbolj črnogledi analitiki. Tudi napovedi za četrti kvartal niso slabe. V tem obdobju je zaradi bližajočih se praznikov potrošnja prebivalstva na vrhuncu.

Žal pa ti dobri rezultati kapitalskim trgom v mesecu novembru niso pomagali, da bi se izognili padcem. Predvsem zaradi visokih vrednotenj so kapitalski trgi v zadnjem obdobju izjemno občutljivi in nemirni; vsaka ne ravno najboljša informacija jih namreč močno pretrese.

Bikovski trend ostaja, kljub kratkotrajni korekciji

Močno poslabšanje razpoloženja potrošnikov ter napovedi ameriške centralne banke FED, da letos verjetno ne bo ponovno znižal obrestne mere, so povzročili v novembru veliko nihanje tečajev delnic na kapitalskih trgih. Sredi novembra je prišlo do korekcije vrednosti tečajev, kar pa so trgi do konca meseca na srečo povečini nadoknadili.

Tako lahko rečeno, da se še vedno nahajamo v bikovskem trendu, kar pomeni nadaljevanje rasti vrednosti delniških tečajev.

Bikovski in medvedji trendi se seveda s časom izmenjujejo, po bikovskem trendu vedno pride medvedji in obratno. Pomembno pa je, kako so ti trendi močni in predvsem, koliko časa trajajo.

Spodnji graf nam prikazuje izmenjavo bikovskih in medvedjih trendov skozi zgodovino.

Takoj lahko opazimo, da so bikovski trendi mnogo bolj izraziti, pa tudi trajanje je daljše. To nam sporoča, da kljub padcem vrednosti in korekcijam kapitalski trgi dolgoročno vedno prinašajo donos. Tako nas vsaj uči zgodovina.

Kaj pa se je v mesecu novembru dogajalo na kapitalskih trgih?

Odlični rezultati podjetij niso prepričali kapitalskih trgov, da bi tudi v novembru nadaljevali z rastjo. Močno poslabšanje razpoloženja ameriških potrošnikov, ki niso zadovoljni s svojo finančno sliko, so zaskrbljeni glede prihodnosti. Tudi bistveno manjše možnosti, da bo FED v decembru ponovno znižal obrestne mere, dodatno pa še rastoče nezaupanje, da so ogromna vlaganja v umetno inteligenco upravičena in smiselna, so sredi novembra zatresla kapitalske trge. Vrednosti delnic so se znižale v povprečju za več kot 5 %. Tudi blesteči rezultati tretjega kvartala podjetja Nvidia, ki je vodilni proizvajalec vezij za umetno inteligenco, žal niso zadostovali.

Na srečo so se v nadaljevanju meseca pojavili kupci, ki dopolnjujejo svoje portfelje ob večjih padcih (buying the dip), tako da so delniški tečaji skoraj v celoti nadoknadili izgube.

V teh spremenljivih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu novembru malenkost upadel, cca. -0.2 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov tokrat najboljše evropske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil cca. 1.0 % (EUR). Delnice trgov v razvoju tokrat slabše, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v novembru izgubil -2.9 % (EUR).

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Tokrat je bilo razmerje med USD in EUR zopet v škodo evrskih vlagateljev, USD je napram EUR izgubil cca. 0.5 %. Za toliko so dodatno izgubili tudi evrski vlagatelji v ameriške naložbe.

Vrednost evropskih obveznic pa se v novembru ni kaj dosti spremenila, njihov evropski primerjalni indeks je izgubil cca. -0.1 % (EUR).

LETNA DONOSNOST NEKATERIH NAJBOLJ PREPOZNAVNIH NALOŽB

Tabela prikazuje trenutno letno donosnost nekaterih najbolj prepoznavnih in pomembnih svetovnih naložb različnih naložbenih razredov. Za evrske vlagatelje, ki so vlagali v dolarske naložbe, pa je pri donosnosti v EUR potrebno upoštevati še padec vrednosti USD napram EUR, ki je v zadnjem letu izgubil več kot 9.5 %, za toliko je tudi donosnost torej nižja.

V novembru je vrednost Bitcoina krepko upadla

Žal se pri kripto valutah v nasprotju s kapitalskimi trgi (še) niso pojavili tako številčni kupci, ki ob večjih padcih dopolnjujejo svoje portfelje, da bi se vrednosti kripto valut popravile na izhodiščne vrednosti.

Bitcoin je tako v mesecu novembru upadel za več kot 16 %, njegova najnižja vrednost pa se je 22. novemba skoraj dotaknila vrednosti 73.000 EUR, kar je najnižja vrednost po aprilu letos.

BITCOIN (BTC)

Analitiki navajajo, da je to pač posledica velikega padca razpoloženja vlagateljev v kripto valute. Kot smo že navedli, naj bi bilo nadaljnje gibanje vrednosti močno odvisno od obrestne politike ameriške centralne banke in posledično cene denarja; tako menijo analitiki.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Rezultati podjetij za tretji kvartal letošnjega leta so torej zelo spodbudni. Tudi obdobje ob koncu koledarskega leta je zgodovinsko naklonjeno nadaljevanju rasti na kapitalskih trgih.

Veliko je seveda odvisno od napovedi v zvezi z možnim decembrskim znižanjem obrestnih mer ameriške centralne banke FED. Če je bila verjetnost pred mesecem dni za nadaljnje znižanje cca. 90 %, je sedaj padla pod 50 %.

Ponovnemu znižanju sicer v prid govori poslabšanje trga dela v ZDA. Objave podatkov o oktobrski inflaciji, ki bi morala biti objavljena novembra, pa očitno ne bomo dočakali. Zaradi zaprtja države pristojne državne institucije v ZDA v novembru niso delovale in inflacije enostavno niso izračunale. Tako FED seveda nima podatkov o tem, ali se je inflacija povečala ali zmanjšala. Posledično je odločitev o obrestnih merah še bolj rizična, kar so predstavniki FED že naznanili. Zato je možno, da bodo obrestne mere ohranili take, kot so.

Moj skrbnik

Kapitalski trgi so trenutno zelo nemirni

Vsaka ne najboljša novica krepko pretrese kapitalske trge, kar smo v zadnjem obdobju že nekajkrat doživeli.

Trenutno največjo nevarnost kapitalskim trgom pa predstavlja najverjetneje povečano nezaupanje vlagateljev v uspešno zgodbo v zvezi z umetno inteligenco. Tudi odlični rezultati vodilnega proizvajalca vezij NVIDIE jih očitno niso prepričali. Dodatne negativne informacije bi lahko potegnile navzdol celoten tehnološki sektor, najverjetneje pa kar ves delniški trg. Samo upamo lahko, da do tega ne bo prišlo.

Vsekakor nas čaka zanimiv december.

Trgi nihajo, a zgodovina ostaja jasna: potrpežljivost je vedno najdonosnejša strategija.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

11/20/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Obrestno obrestni račun je en izmed tistih izrazov, ki jih prvič slišimo v osnovni šoli in za katere verjamemo, da jih ne bomo slišali nikoli več, kot npr. enjambement (se še spomnimo?). V OŠ nam je znanje obrestno obrestnega računa pomenilo le možnost pridobitve dobre ocene.

Česar nam pa nihče ne pove, je to, da ta isti matematični “trik” lahko postane najmočnejše finančno orodje našega življenja.

V šoli ga obravnavamo kot formulo. V resnici pa je to temeljni mehanizem, s katerim lahko vsak (brez posebnega znanja, brez sreče in brez loterije) na dolgi rok pride do stotisočev evrov.

Kakšna je moja finančna starost?

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

To, kar smo nekoč videli kot še eno vajo na papirju, je pravzaprav sistem, ki nam omogoča, da gremo v pokoj prej, kot nam to omogoča država, in to brez odrekanja, brez ekstremnih varčevalnih režimov in brez “čudežnih” naložb.

Razlika med tistimi, ki obrestno obrestni račun razumejo, in tistimi, ki ga ne, ni intelektualna. Razlika je v tem, da eni vedo, da lahko čas dela zanje; drugi pa mislijo, da je to samo teorija iz učbenika.

Obrestno obrestni učinek

Učinek obrestno obrestnega računa (Compound Interest) je temeljni mehanizem za ustvarjanje bogastva na dolgi rok, saj omogočajo eksponentno rast vaših naložb.

Definicija in delovanje

Obrestno obrestni učinek pomeni, da se donosi, ki jih ustvarite z investiranjem (ali obrestmi, ki jih prejmete z varčevanjem), dodajo h glavni vsoti (glavnici), in v naslednjem obdobju se obresti izračunajo na povečano glavnico. Tako se donosi nalagajo drug na drugega, kar povzroči, da se vrednost naložbe s časom povečuje vedno hitreje.

»Tisti, ki obrestno obrestni račun razume, ima od njega koristi, tisti, ki ga ne, pa plačuje.«

Preprost primer

Predstavljajte si, da investirate 1.000 evrov z letnim donosom 10 %.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Brez sestavljanja (linearna rast): Če bi bil donos vedno obračunan samo na začetnih 1.000 €, bi vsako leto zaslužili le 100 €. Po treh letih bi imeli 1.300 €.
S sestavljanjem (eksponentna rast): Ker so se obresti v drugem in tretjem letu obračunale tudi na že zasluženi dobiček, imate ob koncu tretjega leta 1.331 €, kar je sicer majhna razlika, a na dolgi rok ta razlika postane ogromna.

Pomen zgodnjega začetka investiranja in rednega varčevanja

Pri obrestno obrestnem učinku je čas najpomembnejši dejavnik. Čas, ki ga damo naložbi, je ključen za izkoriščanje moči eksponentne rasti.

Čas je eden najpomembnejših dejavnikov pri investiranju. Dlje ko smo pripravljeni investirati, večja je verjetnost, da bomo dosegli pozitivne donose.

Pomen zgodnjega začetka

Če začnete varčevati in investirati že ob prvi plači in izdelate pokojninski načrt, lahko postanete finančno neodvisni, še preden boste izpolnili pogoje za državno upokojitev. Če odlašamo z investiranjem, se nam mesečni znesek varčevanja »ne dviguje linearno, temveč eksponentno«.

Zgodnji začetek: Tisti, ki začnejo zgodaj, imajo večji kapital, ko so starejši. Mladi, ki začnejo varčevati pri dvajsetih letih, imajo na voljo celoten cikel rasti. Če bi se nekdo odločil za izdelavo finančnega načrta že v rani mladosti (na primer pri dvajsetih letih), bi finančno svobodni lahko postali prav vsi, saj obrestno obrestni račun na dolgi rok tudi iz majhne vsote ustvari zajeten kupček denarja.
Prepozni začetek: »Če odlašamo preveč, pa dosežemo točko, ko ni več poti nazaj.« Zgodnje odlašanje pri investiranju lahko povzroči, da kasneje, ko smo starejši, ne moremo več nadoknaditi zamujenega donosa.

Moj skrbnik

Pomen rednega varčevanja

Redno varčevanje in investiranje (na primer z mesečnimi pologi) je ključno za uresničevanje dolgoročnih ciljev, saj poveča končno vrednost premoženja. Pri tem velja prvo pravilo upravljanja osebnih financ: desetino prihodkov moramo nameniti dolgoročnemu varčevanju.

Redni mesečni pologi s pomočjo obrestno obrestnega računa prinašajo donose, ki vodijo do finančne neodvisnosti.

Moč eksponentne rasti in majhni vložki

Obrestno obrestni račun deluje tako pri enkratnih vložkih kot tudi pri rednih mesečnih pologih.

Čeprav morda mislite, da potrebujete veliko denarja za investiranje, je resnica ta, da lahko že z malo sredstvi privarčujete lep kupček denarja, če le imate čas.

Z investiranjem v uravnotežene portfelje

(ki ponujajo donos okoli 7,98 % letno, kot npr. portfelj Ray Dalio All Weather) lahko:

Investicija v višini 100.000 evrov (enkratni vložek) po 30 letih doseže milijon evrov (nominalno).
Redno investiranje manjših sredstev sčasoma prav tako doseže finančno neodvisnost.

Trik je le v tem, da začnemo dovolj zgodaj, smo dosledni, vztrajni tudi v največji krizi, in da imamo ustrezen finančni načrt.

Vztrajnost in premagovanje strahu

Za doseganje znatnega bogastva je ključno vztrajanje in premagovanje »čustev, kot sta strah in pohlep«, ki nas pogosto odvrnejo od naložbenega načrta. Finančni trgi namreč nagrajujejo vztrajne, saj se verjetnost izgube pri investiranju na rok, daljši od petnajst let, zmanjšuje praktično na nič.

Pomembno je začeti

Če bi nam pri dvanajstih letih nekdo povedal, da ta “dolgočasna” formula ni namenjena samo reševanju matematičnih nalog, ampak našem dejanskemu življenju, bi verjetno vsi začeli investirati že ob prvi štipendiji.

A tudi če se tega zavemo šele zdaj, še vedno ni prepozno – obrestno obrestni račun ne nagrajuje najmlajših, ampak najvztrajnejše.

Vsak evro, ki ga vložimo, postane delček sistema, ki lahko desetletja tiho dela v ozadju.
In sčasoma se zgodi nekaj, kar vedno preseneti: rast ne postane samo večja, postane hitrejša.

“Zakaj nisem začel/-a prej?” Odgovor je preprost: ker nam nihče ni povedal, da ta formula iz osmega razreda v resnici določa našo finančno prihodnost.

V šoli nas naučijo obrestno obrestni račun izračunati. V življenju pa se ga moramo naučiti izkoristiti.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

11/20/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Investiranje ima eno nadležno lastnost: vsi vemo, da bi to morali početi, nihče pa nam ni povedal, zakaj, kako in predvsem kako ne! In potem se znajdemo v kaosu nasvetov: stric, ki “že 20 let uspešno trguje”, YouTube guruji, ki v dveh minutah “razložijo trg”, in mi sami, ki poskušamo uganiti, za kaj se sploh gre pri vsem tem špasu.

Svet financ je manj romantičen, kot bi radi verjeli. Je pa tudi v resnici manj kaotičen. Da naredimo prvi korak vanj, moramo vedeti le, v kakšno obliko investiranja se bomo podali: aktivno ali pasivno?

Kakšna je moja finančna starost?

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

Če razumemo ti dve temeljni naložbeni strategiji, ki se bistveno razlikujeta v pristopu, stroških in dolgoročni uspešnosti, bomo razumeli, v kaj se podajamo. Kako po izbrani poti hoditi, pa se bomo naučili sproti, korak za korakom. V tokratnem prispevku bo naš cilj, da vam pojasnimo razliko med aktivnim in pasivnim investiranjem, da se boste zlahka odločili, katera je prava izbira za vas. In vedeli, zakaj je temu tako.

Aktivno investiranje

Aktivna naložbena strategija temelji na tem, da poskušamo premagati trg in ustvariti višje donose od primerjalnega indeksa (npr. S&P 500).

Značilnosti

Pogosto trgovanje: Aktivno investiranje pogosto pomeni pogosto trgovanje, torej prodajo in nakup vrednostnih papirjev na borzi, v želji, da bi uganili vrh ali dno trga.
Ugibanje in napovedovanje: Ta strategija se zanaša na napovedi analitikov in upravljavcev, ki poskušajo predvideti prihodnja gibanja tečajev.
Upravljavci premoženja: Aktivno upravljane naložbe izvajajo profesionalni upravljavci, ki zbirajo sredstva številnih investitorjev (npr. v aktivno upravljanih vzajemnih skladih) in jih usmerjajo skladno s svojo naložbeno politiko.
Vloga čustev: Aktivno trgovanje je močno podvrženo čustvom, kot sta strah in pohlep, kar pogosto vodi do slabih odločitev (nakup, ko cene rastejo, in prodaja, ko padejo).

Prednosti

Potencial za višji donos: Teoretično aktivno upravljanje omogoča, da se preseže donos trga.
Prilagodljivost: Upravljavec lahko hitro reagira na tržne spremembe in prilagaja portfelj.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Slabosti

Visoki stroški (provizije): Aktivno upravljane naložbe so dražje kot pasivne. Skupni stroški upravljanja, vključno s transakcijskimi stroški in davki, se lahko gibljejo okoli treh odstotnih točk na leto (ali celo več), medtem ko upravljavska provizija pri vzajemnih skladih znaša od 2 do 3 % letno.
Slabši dolgoročni donos: Raziskave kažejo, da aktivna strategija običajno prinese nižje donose kot pasivna. Večina aktivno upravljanih skladov namreč na dolgi rok po odbitku stroškov ne premaga primerjalnega indeksa.
Povečano tveganje: Izpostavljenost čustvenim napakam in tveganje slabih odločitev upravljavcev.

Pasivno investiranje

Pasivna naložbena strategija se osredotoča na sledenje gibanju trga oziroma izbranemu tržnemu indeksu, namesto da bi ga poskušala premagati.

Značilnosti

Sledenje indeksu: Cilj je doseči donos, ki je skladen z donosom trga (indeksa). To se najpogosteje doseže z uporabo kotirajočih indeksnih skladov (ETF), ki sledijo indeksu (npr. S&P 500).
Nizka aktivnost: Pasivno investiranje pomeni ohranjanje enake naložbene sestave portfelja, kot je zapisana v investicijskem načrtu.
Periodično prilagajanje (Rebalans): Namesto dnevnega trgovanja se portfelj prilagaja periodično, na primer enkrat na leto, da se ohrani želeno razmerje med naložbenimi razredi (npr. med delnicami in obveznicami).

Prednosti

Bistveno nižji stroški: To je glavna prednost. Upravljavska provizija za pasivno upravljane ETF-sklade se giblje od 0,03 do 0,3 odstotka na leto, kar je lahko desetkrat manj kot pri aktivno upravljanih skladih.
Višji dolgoročni donos: Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna, zlasti zaradi močnega vpliva nizkih stroškov na dolgi rok in izogibanja čustvenim odločitvam.
Razpršenost in likvidnost: ETF-skladi omogočajo enostavno dostopnost in široko razpršitev naložb z eno samo transakcijo, poleg tega so likvidni, saj se z njimi trguje na borzi kot z delnicami.
Odsotnost čustev: Sledenje načrtu in periodično prilagajanje pomagata investitorjem, da se ne odzivajo na kratkoročne tržne fluktuacije, ki jih vodijo čustva.

Slabosti

Ne more premagati trga: Donosi so omejeni na donos indeksa.
Zahteva disciplino: Čeprav se zdi enostavno, zahteva disciplino in potrpežljivost, da se vztraja v slabih časih in se ne trguje impulzivno.

Moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

Nasveti za izbiro strategije

Na podlagi informacij iz virov je za doseganje finančnih ciljev in polne naložbene vreče ključnega pomena investiranje z nizkimi stroški in ohranjanje naložbene discipline, kar govori v prid pasivni strategiji.

Mitja Vezovišek poudarja, da je pasivna naložbena strategija običajno prinesla višje donose kot aktivna, pri čemer ne misli na popolno pasivnost, temveč na ohranjanje enake naložbene sestave, kot je določena v načrtu. Ključ do uspeha je namreč znižati stroške in davčno optimizirati naložbeni portfelj.

Izberite mir & dobiček

Ko se enkrat sprehodimo čez številke in drobni tisk, ostane zelo preprosta resnica: Najboljša strategija je tista, ki nam omogoča, da spimo mirno in hkrati dosežemo svoje finančne cilje.

Za večino ljudi to pomeni pasivno investiranje. Ne, ker bi bilo bolj “preprosto”, ampak ker ne zahteva stalnega preverjanja trga, ne terja popoldnevov v Excelu in ne lovi “top priložnosti”, ki so običajno odlične samo za nekoga drugega.

Pasivni pristop nam omogoča to, kar v resnici iščemo: nadzor, nižje stroške, manj stresa in več predvidljivosti. In pustiti času, da dela za nas (denar).

Investiranje je lažje, ko vemo, kaj izbiramo. Prvi korak ni nakup. Prvi korak je razumevanje, na katero pot želimo stopiti.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

11/05/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Po več kot desetletju izrazite premoči razvitih trgov, zlasti ameriškega, se zdi, da se razmerje moči na svetovnih kapitalskih trgih počasi preusmerja. Trgi v razvoju, ki so po finančni krizi leta 2008 v donosnosti močno zaostajali, ponovno pridobivajo pozornost vlagateljev in v letu 2024 beležijo občutno okrevanje. Ta sprememba ni naključna – oblikujejo jo kombinacija ugodnejše monetarne politike, šibkejši ameriški dolar, izboljšane gospodarske perspektive ter strateške selitve dobavnih verig v hitro rastoče ekonomije.

V tokratni analizi si bomo ogledali ključne razloge za ponoven vzpon trgov v razvoju, primerjali gibanje indeksov MSCI EM in S&P 500 ter preučili, kaj se je dogajalo na kapitalskih in kripto trgih v mesecu oktobru. Na koncu se dotaknemo tudi vprašanja, kakšni so obeti v prihodnjih mesecih in kaj lahko pričakujemo v obdobju, ko so vlagatelji ponovno bolj naklonjeni tveganju.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Zakaj je prišlo do tolikšnega zaostanka?

Po veliki finančni krizi v svetu, ki se je uradno pričela z zlomom ameriške banke Lehman Brothers l. 2008, je začela donosnost kapitalskih trgov držav v razvoju močno zaostajati. Vlagatelji so dali prednost razvitim trgom, predvsem ameriškim delnicam.

Tako je donosnost delniškega indeksa MSCI EM (indeks, ki sledi trgom v razvoju) zaostala za ameriškim delniškim indeksom S&P 500 od leta 2009 za neverjetnih več kot 300 %. V letu 2024 pa so se stvari začele spreminjati, donosnost delniških trgov držav v razvoju je začela naraščati.

Spodnja grafa nam prikazujeta gibanje donosnosti delniških indeksov MSCI EM in S&P 500 skozi zgodovino, kjer se lepo vidi zaostajanje v donosnosti po letu 2008 in ponoven vzpon indeksa MSCI EM leta 2024.

Kaj poganja rast trgov v razvoju?

Analitiki ponujajo kar nekaj razlogov, zakaj so kapitalski trgi trgov v razvoju postali zopet privlačni za vlagatelje.

pričakovanja zniževanja obrestnih mer centralnih bank, predvsem ameriške FED. To prinaša državam v razvoju nižje zadolževanje, kar vzpodbuja investicije in gospodarsko rast.
šibkejši USD v osnovi pomaga državam v razvoju, ki so večinoma zadolžene, da lažje vračajo dolgove, prav tako pa tudi kapital v iskanju višjih donosov začne zopet pritekati v te države.
države v razvoju so večinoma izvoznice surovin, rast cen surovin tako izboljšuje in povečuje uravnoteženost bilanc in uspešnost njihovih korporacij.
vloga Kitajske, ki igra med državami v razvoju izjemno pomembno vlogo in močno vpliva na vso regijo. Okrevanje in stabilizacija kitajskega nepremičninskega, pa tudi proizvodnega sektorja, ki je posledica uvajanja stimulativnih ukrepov Kitajske, zopet vliva zaupanje v kitajsko gospodarstvo, kar pa pritegne vlagatelje.
zaradi zaostajanja v donosnosti, ki smo ga že omenili, so zaradi nizkih vrednotenj in manjšega tveganja postali kapitalski trgi držav v razvoju v iskanju višjih donosov zelo privlačni za vlagatelje.
večina držav v razvoju ima mlajše prebivalstvo, cenejšo delovno silo, rastoči srednji razred in rastočo uporabo digitalizacije, tudi umetne inteligence, vse to pa predstavlja velik potencial za gospodarsko rast.
veliko držav v razvoju, kot npr. Indija, Mehika in Vietnam, je izkoristilo velike premike v globalni oskrbovalni verigi (supply chain), ki se je po korona krizi v svetu morala ponovno vzpostaviti in zmanjšati tveganja za dobavo.
nenazadnje pa tudi večja finančne in davčna disciplina držav v razvoju vliva zaupanje v njihovo makroekonomsko politiko, kar pa zaradi večje zaščite njihovih vlaganj zopet pritegne investitorje.

Seveda pa mora te argumente prepoznati tudi svetovni vlagatelj, ki bo kupoval delnice podjetij držav v razvoju in tako povečal donosnost njihovih kapitalskih trgov. Nekaj zaslug za to ima tudi nespametna trgovinska vojna ameriškega predsednika Trumpa, ki je poskrbel za to, da se investitorji nekoliko odmikajo od ameriških delnic in iščejo nove priložnosti za investiranje.

Kaj pa se je v mesecu oktobru dogajalo na kapitalskih trgih?

Ameriška centralna banka FED je v mesecu oktobru sicer pričakovano že drugič v letošnjem letu znižala obrestne mere. Stopnja letne inflacije, ki je zrastla v septembru manj od napovedi analitikov in znaša trenutno 3 %, ter poslabšanje trga dela v ZDA pa vliva optimizem, da bo FED z zniževanjem nadaljeval tudi v prihodnje. Tako so kapitalski trgi v oktobru povečini zrastli, prevladoval je pozitivni sentiment.

V teh razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu oktobru pridobil visokih 3.9 %(EUR), kot je razvidno iz zgornje tabele. Od razvitih trgov odlično tudi ameriške delnice, njihov primerjalni indeks MSCI US je pridobi 4.2 % (EUR). Delnice trgov v razvoju pa še bolje, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v oktobru pridobil kar 6.1 % (EUR).

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Tokrat je bilo razmerje med USD in EUR v korist evrskim vlagateljem, USD je napram EUR pridobil cca. 1.8 %. Za toliko so dodatno pridobili tudi evrski vlagatelji v ameriške naložbe.

Obveznice pa so se v oktobru spet nekoliko popravile, njihov evropski primerjalni indeks je pridobil cca. 0.8 % (EUR).

LETNA DONOSNOST NEKATERIH NAJBOLJ PREPOZNAVNIH NALOŽB

V oktobru je vrednost Bitcoina zopet upadla

Bitcoin je v mesecu oktobru upadel za cca. 3 %. 5. oktobra je dosegel najvišjo vrednost vseh časov in presegel 106.000 EUR, nato pa hitro zopet upadel pod vrednost 95.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC)

Bitcoin se torej nikakor ne more obdržati nad psihološko mejo 100.000 EUR. Analitiki navajajo, da je to pač posledica trenutnega sentimenta vlagateljev v kripto valute. Ko vrednost poraste, vlagatelji začnejo unovčevati dobičke. Nadaljnje gibanje vrednosti naj bi bilo močno odvisno od obrestne politike ameriške centralne banke in posledično cene denarja, tako menijo analitiki.

Najbolj v porastu je sicer vlaganje v BTC indeksne sklade, kamor pa vlagajo predvsem institucionalni vlagatelji.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Najpomembnejši dejavnik, ki govori v prid možnosti nadaljevanja bikovskega trenda na kapitalskih trgih, je vsekakor nadaljevanje zniževanja obrestnih mer ameriške centralne banke FED, ki bi poživil gospodarstvo in vzpodbudil nove investicije. Bikovski trend na kapitalskih trgih se je uradno začel oktobra 2022 in torej traja že 3 leta. V povprečju trajajo bikovski trendi na kapitalskih trgih 5 let, mnogokrat pa tudi dlje. To je odvisno od gospodarske rasti v svetu. Recesija bi vsekakor bikovski trend lahko prekinila in pahnila trge v medvedji trend, vendar zaenkrat resnih znakov recesije v svetu (še) ni.

Nedavno je predsednik ameriške centralne banke FED Jerome Powell sicer nekoliko spremenil retoriko, tako da novo znižanje obrestnih mer še v letošnjem letu ni več zagotovljeno, odvisno bo od tekočih ekonomskih podatkov in razvoja dogodkov. To je nekoliko pretreslo kapitalske trge, decembrsko znižanje je bilo namreč že vračunano v trenutna vrednotenja

Moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

Kapitalski trgi so trenutno zelo nemirni. Vsaka ne najboljša novica, največkrat kot posledica izjav predsednika ZDA Trumpa v zvezi z trgovinsko vojno, povzroči na kapitalskih trgih pretirane pretrese oz. padce vrednosti delnic, ki pa se na srečo še vedno hitro popravijo in so bolj priložnost za dopolnitev portfelja.

Razlog je predvsem trenutno vrednotenje delniških trgov, ki je zaradi trajajočega bikovskega trenda relativno visoko, kar pomeni, da kakšna korekcija nikakor ni izključena. V takih razmerah je korekcija lahko celo dobrodošla, po padcih na trgih se razmere umirijo, napetosti se sprostijo in trgi dobijo možnost za nadaljevanje rasti.

Smo pa tudi v letnem obdobju, ki je statistično gledano na kapitalskih trgih najbolj donosno. Upamo, da bo tudi letos tako.

Trgi ostajajo volatilni, a zgodovina kaže, da se priložnosti pogosto rodijo prav v obdobjih nemira.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

10/02/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Najpomembnejši dogodek v mesecu septembru je zagotovo težko pričakovani pričetek zniževanja obrestnih mer ameriške centralne banke FED, čigar aktivnosti imajo brez dvoma največji vpliv na kapitalske trge. FED je tako znižal obrestno mero za 0.25 odstotne točke.

Pričetek zniževanja ni bil nepričakovan, zato kakšne posebne evforije na kapitalskih trgih ni povzročil. Septembrsko znižanje je bilo namreč že vračunano v tečaje delnic, kljub temu pa je na trgih zavladal optimizem in trge obarval v zeleno.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kaj nižje obrestne mere sploh pomenijo za ekonomijo in posledično za kapitalske trge?

Centralne banke uporabljajo to možnost v primeru, ko želijo države poživiti gospodarstvo, vzpodbuditi gospodarsko rast in obuditi investicije, ki so v obdobju visokih obrestnih mer razumljivo okrnjene. Nižje obrestne mere vplivajo seveda pozitivno na vse oblike zadolževanja, tudi na potrošnjo prebivalstva, kar ima spet pozitiven vpliv na gospodarsko rast. Posledično dosegajo podjetja boljše rezultate, denar postane cenejši, zadovoljstvo potrošnikov (consumer confidence) s svojim ekonomskim položajem zraste, vse to pa ima pozitiven vpliv tudi na kapitalske trge.

Kljub znižanju so obrestne mere FED še vedno dvakrat višje kot v EU, kjer je trenutna obrestna mera za depozite 2 %, kar vnaša na valutne trge določeno nesorazmerje. V drugem kvartalu letos so ZDA presenetile z nepričakovano visoko gospodarsko rastjo, zadnje revidirano poročilo je pokazalo, da je bila gospodarska rast celo visokih 3.8 %, predvsem na račun visoke potrošnje prebivalstva.

Inflacija v ZDA narašča

Prav tako pa je inflacija v ZDA v mesecu avgustu (objavljeno v septembru) že četrtič zapored zrastla; tokrat na mesečni ravni za 0.2 %, tako da na letni ravni trenutno znaša 2.9 %.

Naraščanje inflacije ob visoki gospodarski rasti pa pomeni, da so nadaljnja znižanja obrestnih mer FED v letošnjem letu postala bolj negotova. V prid nadaljnjemu zniževanju sicer govorijo podatki o trgu dela, ki se počasi poslabšuje. ZDA dodajajo tako trenutno bistveno manj novih delovnih mest, kot so jih v preteklem obdobju. Vztrajajo pa tudi pritiski predsednika Donalda Trumpa, ki si močno želi nižjih obrestnih mer, čeprav na račun tveganja višje inflacije.

Vrednost ameriškega dolarja

Nižje obrestne mere FED pa zagotovo ne koristijo ameriški valuti USD, ki bi lahko ob agresivnemu zniževanju obrestnih mer napram EUR dodatno izgubljal na vrednosti.

Zgornji graf prikazuje gibanje vrednosti EUR napram USD v obdobju letošnjega leta. Tako je EUR pridobil napram USD več kot 13 % vrednosti, za prav toliko pa je tudi donosnost ameriških naložb za vlagatelje v evrih nižja od dolarskih.

Od rasti k zastoju: slovenska ekonomija na preizkušnji

Če lahko za ZDA trdimo, da imajo presenetljivo visoko gospodarsko rast, pa žal za Slovenijo to ne velja. UMAR, Urad za makroekonomske analize in razvoj, je namreč nedavno močno poslabšal napovedi gospodarske rasti za leto 2025. Če je še spomladi napovedoval gospodarsko rast 2.1 %, pa bo po zadnjih napovedih gospodarska rast upadla pod 1 %, kar pa je lahko zaskrbljujoče. Za razliko od ZDA, kjer glavnino gospodarske rasti doprinese potrošnja prebivalstva, pa v Sloveniji glavni doprinos pomeni izvoz. Tako je Slovenija kot tipična izvozno orientirana država bolj kot od svoje lastne ekonomije odvisna od ekonomij držav, v katere izvaža, kar pa je lahko zelo nevarno. Posebno Nemčija, naš najbolj pomemben trgovinski partner, se trenutno ubada z gospodarskimi težavami, kar pa očitno vpliva tudi na Slovenijo.

Močan upad gospodarske rasti lahko ob neugodnem razpletu dogodkov vodi v recesijo, česar pa si nihče ne želi. V teoriji recesija pomeni, da je v dveh zaporednih kvartalih gospodarska rast negativna, kar pa se lahko zgodi hitro. Recesija pa ima za ekonomijo lahko hude posledice. Potrošnja prebivalstva in investicije upadejo, prihodki podjetij se običajno zmanjšajo, podjetja zato pričnejo z racionalizacijo in odpuščanjem, kar pa vodi v še manjšo porabo in krog je sklenjen.

Moj skrbnik