Statistično gledano je mesec september za vlagatelje že sam po sebi najslabši mesec v letu in tudi v letu 2022 ni bilo nič drugače. Precej so se znižale vrednosti tako delnic, kot tudi obveznic. Bitcoin je ostal tam, kamor je padel že prej, največje izgube pa so utrpele delnice kotirajočih nepremičninskih družb.

Spodnja slika prikazuje povprečno donosnost ameriškega delniškega indeksa Dow Jones Industrial Average (DIJA) od leta 1986 po mesecih, kjer negativno izstopa prav september.

 

Zakaj je temu tako, si analitiki še vedno niso enotni. Nekateri menijo, da septembra gospodinjstva zaradi višjih stroškov (začetek šolskega leta, družinski nakupi po dopustih …) prodajajo svoje finančne naložbe. Drugi spet menijo, da so razlogi bolj psihološke narave. Po poletnih dopustih, ko smo bolj sproščeni in optimistično razpoloženi, se vrnemo v realnost vsakdanjega življenja, kar poveča negotovost in vpliva na sentiment vlagateljev. Dejstvo pa je, da pravega razloga do sedaj ni še nihče zares ugotovil.

Strah pred zimo in povečano potrebo po energentih

Letošnji september pa je bil zaradi energetske krize še bolj poseben. Strah pred zimo in povečani potrebi po energentih (predvsem ogrevanje) močno vpliva na razpoloženje vlagateljev, ki postajajo vedno bolj pesimistični, kar se seveda pozna tudi na finančnih trgih.

Pa je ta strah upravičen?

Na kratek rok zagotovo je. Energetska kriza ima namreč na podjetja in posledično finančne trge neposreden in posreden vpliv. Neposreden vpliv se odraža v povišanih vhodnih stroških podjetij, kar pa vpliva na njihove poslovne rezultate. Tu so najbolj ogrožena proizvodna podjetja, kjer je delež energije, potrebne za proizvodnjo, v strukturi stroškov zelo visok. Izpostavili bi predvsem proizvodnjo jekla in aluminija, pa tudi avtomobilsko industrijo, kjer je jeklo pomembna vhodna surovina in so stroški energije zares ekstremni. Pa seveda tudi proizvodnja hrane, katere cene zaradi višje cene energentov rastejo, kar opažamo vsak dan v trgovinah. Tudi ostale industrijske panoge ne zaostajajo mnogo. Tako so po najnovejših podatkih nekatera proizvodna podjetja v svetu že prisiljena v zmanjšanje proizvodnje, ki ni več rentabilna. Tako povišanih stroškov podjetja ne morejo prenašati na končne kupce, ki tega ne bi sprejeli.

Katera podjetja so trenutno v zelo ranljivem položaju?

Slabši poslovni rezultati in manjši dobički pa neposredno vplivajo na cene delnic. Tu so še posebno na udaru evropska podjetja, ki so tudi najbolj odvisna od dobave ruskih energentov in so zato trenutno v zelo ranljivem položaju. Kot vemo, je Rusija dobavljala evropskim državam in njihovi industriji pred ukrajinsko vojno v povprečju skoraj 30 % potrebne surove nafte in kar 50 % potrebnega zemeljskega plina, kar je vsaj kratkoročno nemogoče nadomestiti.

Posredni vpliv pa ima energetska kriza, preko povišanih stroškov energentov in osnovnih življenjskih dobrin (tudi hrane), na proračune gospodinjstev. Ta bodo imela tako manj razpoložljivih sredstev za druge dobrine, zato lahko povpraševanje upade. To pa lahko zopet vpliva na slabšo prodajo nekaterih sektorjev, slabše poslovne rezultate in padec vrednosti njihovih delnic. Lahko pride do odpuščanja presežnih delavcev, kupna moč prebivalstva lahko tako še dodatno upade.

Če k temu dodamo že tako (pre)visoko inflacijo, dvigovanje obrestnih mer centralnih bank in tako posledično podražitev virov financiranja, je na dlani, da bodo podjetja težko ohranjala stopnjo rasti dobičkov, ki smo jim bili priča v zadnjih letih. Gospodarska rast tako lahko upade, verjetnost svetovne recesije narašča in je po mnenju analitikov že več kot 50 %.

Visok tečaj USD vpliva na nesorazmerja v svetovni ekonomiji

Poseben problem predstavlja tudi tečaj dolarja, kar smo omenili že v prejšnjem mesecu. (Pre)visok tečaj USD namreč močno vpliva na nesorazmerja v svetovni trgovini in ekonomiji, ki je zaradi visoke inflacije že tako v nezavidljivem položaju. Spodnja tabela prikazuje izgubo vrednosti svetovnih valut napram USD v letošnjem letu.

Ugotovimo lahko, da so praktično vse svetovne valute napram USD letos močno izgubile na vrednosti. V krizah namreč svetovni kapital beži v ameriško valuto in naložbe, kjer ZDA, zaradi svojega geopolitičnega položaja, vojaške moči in finančne neodvisnosti predstavljajo varno zatočišče. K rasti vrednosti USD pripomore še hitrejša stopnja dvigovanja obrestne mere ameriške centralne banke FED, kar še povečuje interes po dolarskih naložbah, kjer se vlagatelji nadejajo višjih donosov.

Kakšen vpliv pa ima rast USD na naše naložbe?

Za evropske vlagatelje, ki vlagajo v ameriške naložbe, to pomeni omilitev padcev tečajev na ameriških borzah v letošnjem letu za cca. 15 %, za toliko je namreč USD že pridobil na vrednosti napram EUR.

Močan USD pa ima lahko za ameriška podjetja tudi negativne posledice. Ameriška podjetja, ki zastopajo ameriški delniški indeks S&P500, torej 500 največjih in najbolj pomembnih ameriških podjetij, ki prodajajo proizvode in storitve po celem svetu, bodo zaradi visoke vrednosti USD najverjetneje utrpele padec prodaje in posledično slabše rezultate poslovanja. Analitiki banke Morgan Stanley so izračunali, da ima vsak 1 % višje vrednosti USD negativni vpliv na dobiček podjetij v višini 0.5 %.

Tu gre omeniti predvsem najbolj prepoznavna velika ameriška tehnološka podjetja Apple, Google, Microsoft, Amazon, Tesla in še bi lahko naštevali, ki so za močan USD še posebej občutljiva. To dejstvo lahko opazujemo na tečajnicah borz, kjer vsaka napoved o zaostritvi monetarne politike s strani ameriške centralne banke najbolj zbije tečaje prav omenjenih podjetij.

Kaj pa makroekonomski podatki v septembru?

V mesecu septembru tudi makroekonomski podatki rasti delniških tečajev niso bili najbolj naklonjeni. Čeprav se je stopnja inflacije na letni ravni v ZDA v septembrski objavi nekoliko znižala, iz 8.5 % na 8.3 %, pa to ni zadovoljilo analitikov in vlagateljev, ki so pričakovali, zaradi nižjih cen nafte na svetovnih trgih, več. Trgi so po objavi hitro reagirali in prišlo je do občutnih padcev tečajev.

Podatki o stopnji zaposlenosti in potrošnje prebivalstva v ZDA pa so zaenkrat še ostali na visokih nivojih.

V teh negotovih razmerah je težko pričakovati podporo in rast delniških tečajev. Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu septembru izgubil kar -6.9 %.

Ameriške delnice so izgubile prav tako -6.9 %.  Evropske delnice malenkost bolje, pridelale so -6.2 % izgube vrednosti. Trgi v razvoju pa tokrat najslabše, v povprečju je njihov globalni primerjalni indeks izgubil celih -9.3 % vrednosti.

Vrednosti obveznic so v septembru zopet močno upadle. Glavni krivec za to je dvig obrestnih mer centralnih bank in ponovljene napovedi o agresivnem dvigovanju obrestnih mer tudi v bodoče, kar pa je za obveznice izjemno slabo. Tako je evropski obvezniški primerjalni indeks v avgustu izgubil – 3.9 %.

Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je tudi v septembru ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 2.6 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2022

Kriptovalute v septembru nevtralno

Za imetnike kriptovalut je bil september nevtralen mesec. Po avgustovskih padcih so se vrednosti očitno stabilizirale. Tako se vrednost Bitcoina v mesecu septembru skoraj ni spremenila, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Sredi meseca mu je sicer vrednost lepo narasla in prebila mejo 22.000 EUR, vendar je kasneje, po izjavah predstavnikov ameriške centralne banke o agresivnejšem dvigovanju obrestnih mer in posledično padcem vrednosti predvsem tehnoloških delnic, to navzdol potegnilo tudi vrednost Bitcoina.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice nepremičninskega sektorja tonejo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v septembru utrpele hude izgube vrednosti. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v septembru eden sicer najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil skoraj 11 % vrednosti (USD).

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Še vedno velja enako kot prej, le da se število analitikov, ki so pesimisti, povečuje. V primeru, da se bo inflacija začela umirjati, kar se bo pokazalo v naslednjih mesecih, lahko upamo, da bodo centralne banke omilile agresivno dvigovanje obrestnih mer in tako zopet vzpodbudile gospodarsko aktivnost in rast. Svetovni recesiji bi se tako lahko izognili. To bi imelo na finančne trge blagodejen vpliv, tečaji bi se popravili. Vendar pa je zaradi bližajoče se zime in povečane porabe energentov, kar bo dodatno vplivalo na njihove višje cene, to manj verjetno. Samo upamo lahko, da se bodo evropske države uspele dogovoriti o skupni energetski politiki in tako omejile visoke cene energentov.

Nekaj optimizma za finančne trge prinaša tudi neenotnost visokih uradnikov ameriške centralne banke FED, katerih mnenja o hitrosti dvigovanja obrestnih mer so se začela razhajati. Medtem ko nekateri še zagovarjajo agresivno in hitro dvigovanje in dajejo prednost krotitvi inflacije pred upadom gospodarske dejavnosti in možno recesijo, pa je vedno več takih, ki menijo, da to ni modro in bi bila povišana inflacija manj škodljiva za ameriško ekonomijo kot recesija. Tako zagovarjajo bolj postopno in manj agresivno dvigovanja.

Temu v podporo so tudi mnenja nekaterih uglednih svetovnih ekonomistov, med njimi Nobelovega nagrajenca in profesorja ekonomije na univerzi Columbia, dr. Josepha Stieglitza, ki meni, da bi FED moral upočasniti dvigovanje obrestnih mer in tako preprečiti recesijo.

Če bodo rezultati po pričakovanjih, bo to pozitivno vplivalo na trge

Na trge bo pomembno vplivala tudi oktobrska objava rezultatov podjetij in korporacij za tretji kvartal letošnjega leta. Kot vedno v primeru, da bodo rezultati v skladu ali pa celo boljši od pričakovanji analitikov, bo to pozitivno vplivalo na trge in lahko pričakujemo odboj navzgor. V nasprotnem primeru pa bodo trgi zopet na udaru.

Slabši rezultati bi najverjetneje povzročili tudi hitro reakcijo podjetij in racionalizacijo poslovanja in krčenje stroškov, kar pomeni odpuščanje presežne delovne sile. To pa vodi v padec kupne moči prebivalstva, verjetnost recesije bi se tako še povečala.

V življenju vlagateljev so tudi obdobja, ki nam prinašajo skrbi, na to se moramo kar navaditi. Vse kaže na to, da je pred nami obdobje visoke negotovosti in nihajnosti na finančnih trgih, kar bo najverjetneje trajalo vsaj celotno zimsko obdobje. Nekaj upanja nam daje dejstvo, da so slabe napovedi že vštete v tečaje in da je pred nami zaključek leta, ki je v povprečju pozitiven (kot je razvidno iz zgornje slike donosnosti indeksa DIJA po mesecih).

A to je kratkoročen pogled, za slehernega vlagatelja je ta v tem trenutku čustveno zahteven, a mnogo bolj pomembno je to, kar lahko pričakujemo na srednji in dolgi rok. Potrpežljivi in vztrajni vlagatelji so vedno nagrajeni, zato zdaj ni čas za prodaje. Zdaj je čas za ponoven razmislek o ciljih, pregled ter po potrebi rebalans portfelja.

vezovišek finančni trgi pregled

Vlagatelji in analitiki iz celega sveta so v teh časih razumljivo najbolj zaposleni z ugibanjem, kakšna ekonomska prihodnost nas čaka. Ugibanjem zato, ker pravega odgovora trenutno nima nihče. To smo večkrat omenili že v prejšnjih prispevkih in tudi tokrat ni nič drugače.

Se bo inflacija le umirila ali pa bo jeseni zaradi višje porabe in pomankanja energentov ter posledično višjih cen še naraščala, kot napovedujejo nekateri? Bodo morda centralne banke z agresivnejšim dvigovanjem obrestnih mer uspele ukrotiti inflacijo, s tem pa tudi zadušiti gospodarsko aktivnost? Bodo višje obrestne mere zmanjšale povpraševanje in investicije ter v naslednjem obdobju povzročile recesijo? Bo globalna gospodarska dejavnost še upadala, povišana inflacija pa daljše obdobje ostala, kar je najslabši možen scenarij in pomeni stagflacijo?

Vsa ta vprašanja, na katera odgovori nikakor niso enostavni in močno vplivajo tudi na vrednost naših naložbenih portfeljev, povzročajo med globalnimi investitorji pravo zmedo. To se lepo vidi v gibanju delniških in obvezniških tečajev, ki glede na ekonomske podatke ubirajo različne smeri.

Avgusta trgi navzgor, konec meseca pa obrat

Avgustovski podatki o inflaciji v ZDA, ki so bili boljši od pričakovanja analitikov, inflacijska stopnja je namreč na letni ravni upadla s 9.1 % na 8.5 %, so na trgih povzročili pravo evforijo in upanje med vlagatelji, da ameriška centralna banka le ne bo tako agresivno dvigala obrestne mere, kot je napovedala. Tako so tudi na podlagi dobrih rezultatov podjetij za drugi kvartal letošnjega leta, o tem smo že pisali, delniški in obvezniški tečaji lepo zrasli.

Potem pa hladen tuš konec meseca, predsednik ameriške centralne banke (FED) Jerome Powell je v svojem nagovoru zopet poudaril, da bo boj z inflacijo dolgotrajen in težaven, FED pa nikakor (še) ne razmišlja o spremembi svoje agresivne obrestne politike. To je ponovno sprožilo pesimizem med vlagatelji in razprodajo delnic in obveznic, ki so tako izgubile kar lep del prejšnje rasti. Nekateri vlagatelji pa so tudi unovčevali dobičke zadnje rasti, to je treba povedati.

ZDA že v recesiji

Tehnično gledano se ZDA že nahajajo v recesiji. Recesija pomeni upad gospodarske dejavnosti dva kvartala zapored, kar se je v ZDA že zgodilo. V prvem kvartalu letošnjega leta je gospodarska dejavnost (BDP) upadla za 1.6 %, v drugem kvartalu pa še nadaljnjih 0.9 %.

Zakaj tehnično? Zato ker v nobeni od ključnih kategorij, ki definirajo recesijo, kot so upadanje industrijske proizvodnje, zaposlenosti prebivalstva, prihodkov gospodinjstev in potrošnje prebivalstva, do upadanja dejansko ni prišlo, kot ugotavlja Nacionalni urad za ekonomske raziskave (NBER) v ZDA. Do upadanja gospodarske dejavnosti (statistično gledano) je prišlo tako tudi zaradi negativnega prispevka presežnih zalog, še dodaja NBER. Upadanje opravičujejo tudi s tem, da je po tako siloviti rasti po koronakrizi krajši zastoj rasti razumljiv. Res pa je, da “tehnična” recesija ob določenih dejavnikih lahko preide v “pravo” recesijo.

Kaj pa pravijo na vse to ugledne mednarodne finančne institucije?

Mednarodni monetarni sklad (IMF) je v svojem zadnjem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih še dodatno znižal napoved letošnje globalne gospodarske rasti s 3.6 % na 3.2 % in obenem opozoril, da bi se stanje lahko ob neugodnem razpletu dogajanj, povezanih z ukrajinsko vojno, energetsko in prehransko krizo ter visoko inflacijo, še poslabšalo in vodilo v globljo recesijo.

Podobno razmišljajo tudi pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer pa so še bolj oklestili napovedi o letošnji globalni gospodarski rasti. Letošnja globalna rast naj bi bila tako komaj 3.0 %.

Menjalni tečaj EUR pod en USD

Poseben problem predstavlja tudi tečaj dolarja. Ameriška valuta je tako 23. 8. dosegla zgodovinsko pariteto z EUR, menjalni tečaj je padel pod en USD za en EUR. Razlog tiči v večji krhkosti Evrope, višji politični in gospodarski (energetski) izpostavljenosti, posledično manjše zanimanje za evropske naložbe in beg v dolarske naložbe. To pa lahko povzroči velika nesorazmerja v svetovnih trgovinskih tokovih in dodatno obremeni že tako izpostavljeno in pešajoče globalno gospodarstvo.

Povsem razumljivo je, da je globalni vlagatelj spričo takih informacij negotov in zmeden. Ta negotovost povzroča tudi pretirane čustvene reakcije, razpoloženje niha med evforijo in pesimizmom.

V teh negotovih razmerah je tako primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu avgustu izgubil -2.8 %.

Ameriške delnice izgubile -2.6 %. Evropske delnice tokrat še slabše, njihov primerjalni indeks je upadel kar -5.1 %. Trgi v razvoju pa tokrat pozitivno, v povprečju je njihov globalni indeks pridobil 1.9 %.

Vrednosti obveznic so v avgustu močno upadle. Glavni krivec za to so ponovljene napovedi centralnih bank o agresivnem dvigovanju obrestnih mer, kar pa je za obveznice izjemno slabo. Tako je evropski obvezniški primerjalni indeks v avgustu izgubil kar 4.9 %. Varne naložbe so torej padle bolj kot tvegane – narobe svet. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je tudi v avgustu ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 1.4 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2022

Kriptovalute v avgustu navzdol

Za imetnike kriptovalut je bil avgust zopet slab mesec. Po dobrem juliju so vrednosti v avgustu zopet upadle. Tako je Bitcoin izgubil v avgustu več kot 11 % vrednosti (EUR). Korelacija med gibanjem vrednosti delniških naložb, predvsem tehnoloških delnic, in vrednostjo kriptovalut, pa je očitno postala kar stalnica. To se je potrdilo tudi v avgustu, saj čedalje več investitorjev, ki imajo v lasti kriptovalute, prihaja iz tradicionalnega sveta delnic. Isti ljudje, iste reakcije.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja upadle

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v avgustu še dodatno izgubile na vrednosti in tako sledile trendu na delniških trgih. Tudi v Sloveniji je moč opaziti prva poročila o padcih cen fizičnih nepremičnin, a transakcij je premalo, da bi lahko z gotovostjo potrdili  obrat trenda. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v avgustu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 6% vrednosti (USD).

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Trenutno je možnih več scenarijev.

Za vlagatelje najbolj ugoden scenarij bi bil, da bi se inflacija dejansko začela umirjati, centralne banke bi opustile načrtovano agresivno politiko dvigovanja obrestnih mer, gospodarska aktivnost bi se zopet povečala. Na trgih bi zavladal optimizem in tečaji delnic in obveznic bi zopet nadaljevali pot navzgor. Ta scenarij je trenutno manj verjeten. Čaka nas jesen in zima, ki prinese s seboj povečano porabo energentov in najverjetneje tudi višje cene, ki bodo vplivale na višji inflacijo.

Najmanj ugoden scenarij bi bil, da bi inflacija še vedno naraščala, centralne banke bi nadaljevale agresivno dvigovanje obrestnih mer, gospodarska dejavnost bi močneje upadala. Ključni dejavniki recesije, ki smo jih že navedli, stopnja zaposlenosti, industrijska proizvodnja, prihodki prebivalstva in potrošnja bi začeli upadati. To bi se slej kot prej poznalo tudi na poslovanju podjetij, rezultati bi se poslabšali, sledila bi odpuščanja. Obstaja bojazen, da samo z dvigovanjem obrestnih mer inflacije v celoti ne bi odpravili, gre namreč poleg povišanega povpraševanja tudi za zmanjšano ponudbo, predvsem energentov, zaradi dobro poznanih razlogov. To lahko pomeni upadanje gospodarske aktivnosti ob povišani inflaciji oz. stagflacija, ki se jo vsi državni ekonomisti najbolj bojijo in lahko prinese globljo in dolgotrajnejšo recesijo. Najbrž nam ni potrebno posebej omenjati, da bi to imelo negativne posledice tudi za kapitalske trge, ki bi lahko utrpeli izgube.

Škarje in platno imajo torej (kot vedno, na to smo že navajeni) v rokah centralne banke, predvsem FED. Od njihove premišljene in uspešne monetarne politike je odvisno, kako trd pristanek bo doživelo globalno gospodarstvo in posledično tudi kako se bodo gibali kapitalski trgi. Negativni scenarij je najverjetneje delno že vračunan v trenutne cene delnic in obveznic, naj vas spomnimo, trgi so časovno vedno pred realnim dogajanjem.

Res je, da so trgi po prvih opozorilih bližajoče se recesije, ki jo je sprožila finančna kriza 2008/2009 še kar nekaj časa delovali dobro, vrednosti delnic so rastle. Res je tudi, da za vsakim dežjem vedno posije sonce. Kapitalski trgi so v zgodovini VEDNO pokazali svojo trdoživost in tudi tokrat jo bodo, o tem ne dvomimo. So pa izjemno nepredvidljivi, mnogokrat se zgodi ravno nasprotno, kot pričakujemo. Najbolje je, da se držimo svoje naložbene strategije, to dolgoročno vedno prinese uspeh.

Vezovišek & Partnerji

Pred tremi leti, ko smo praznovali 5. obletnico odkar smo stopili na samostojno pot družbe Vezovišek & Partnerji, smo vam pogumno razkrili našo vizijo, vrednote in vse tisto, kar nas vodi pri našem delu. Takrat niti slutili nismo, kaj nas čaka in da bomo morali iz nam znanega načina delovanja praktično čez noč stopiti v druge čevlje, sprejeti v svoj vsakdan nova orodja in seveda začeti krepiti ekipo na čisto drugačen način.

Zlagali bi se, če bi rekli, da se v trenutku, ko so nam zaradi covid-a »ukazali«, da moramo ostati doma, nismo ustrašili, kako naprej. A dejstvo je, da je strah pogosto generator uspeha in nam je zagotovo pomagal, da smo še hitreje stopili na novo pot, ki nam je danes tako zelo domača. In te poti ne obžalujemo, saj nam je prinesla nova spoznanja, nova znanja in številne nove stranke, ki nam zaupajo svoje izzive, svoje premoženje in svojo prihodnost. 

Pri našem delu je namreč izredno pomembno zavedanje, da stranke niso le številke, ampak so ljudje, ki kakovost svojega življenja zaupajo nam. Je pa nekaj, kar nikakor ne želimo spremeniti. To je dejstvo, da nas pri ustvarjanju novega, varnejšega finančnega sveta vodijo in motivirajo vrednote, kot so: strast, strokovnost in odgovornost.

In kot radi poudarimo, nismo veliki, a tudi nismo mali. Verjamemo v svetlo finančno prihodnost, ki pa jo je treba načrtovati in prilagajati. Na vsakem koraku svoje poslovne poti se trudimo uresničevati naše poslanstvo, čeprav to pomeni, da moramo včasih preko sebe. A zato smo tukaj kot ekipa in ekipni duh je tisti, ki nas bogati in katerega bogatimo tudi mi! 

In tudi zato smo si na začetku naše poti zadali cilj, da bomo obletnico praznovali vsako leto in to kot ekipa. Seveda je tudi to prineslo svojevrstne izzive, saj želimo vsako leto praznovati drugače, doživeti nekaj novega, se povezati, spoznavati in premikati meje. Takšne in drugačne. 😊

#mojtim + #naštim = zmaga!

Naše letošnje druženje smo začeli z ogledom ene najbolj timsko povezanih ekip, ki ime Slovenije ponaša daleč po svetu. Vsi skupaj smo navijali za slovensko košarkarsko reprezentanco, ki je v kvalifikacijah za svetovno košarkarsko prvenstvo ugnala Estonijo. Vzdušje je bilo res nepozabno, moramo pa vam priznati, da smo imeli v naši ekipi tudi nekaj takih članov, ki so si košarkarsko tekmo prvič ogledali v živo … in vsi do zadnjega smo uživali! 

Naše druženje smo nato nadaljevali na Celjski koči, kjer so nas drugi dan čakali adrenalinski izzivi … Adrenalinski park, številne bobcart vožnje in nepozabni zipline spusti so nam pognali kri po žilah … Kako smo se imeli, lahko preverite v spodnjem videu. 

Po čudovitem druženju pa smo se polni novih vtisov, skupnih zgodb in še večjega zagona podali novim izzivom naproti. 

In kakšni so ti izzivi? Slediti naši viziji, ki smo si jo zastavili! 

Seveda pa naša vizija zahteva tudi več sodelavcev, kot smo jih želeli sprejeti v svoje vrste na začetku naše poti in moramo priznati, da smo pri tem iz leta v leto uspešnejši. Naši ekipi so se namreč v zadnjem obdobju pridružili člani, za katere z veseljem rečemo, da so prinesli ne samo novo energijo, ampak tudi nova znanja in izkušnje, s katerimi še dodatno pomagamo vam, našim strankam, na poti do vaših ciljev. A tukaj se ne bomo ustavili, saj so se pokazale zahteve po novih okrepitvah. Koga tokrat iščemo, lahko preverite TUKAJ

Da se vrnemo nazaj, k članom ekipe, ki že dihajo z našim podjetjem, bi nekaj misli, ki so nam jih zaupali nekateri, deliti tudi z vami. Vsak je odgovoril na kar nekaj vprašanj, a tokrat vam razkrivamo le eno. Povedali so, kaj jih je prepričalo, da se pridružijo ekipi Vezovišek & Partnerji. 

Dragana Tomaševič: »Kaj veliko prepričevanja pravzaprav sploh nisem rabila oz. sploh ni bilo potrebno. Del te ekipe sem ves ta čas predvsem zato, ker verjamem v to kar počnemo, ker v svojem delu neverjetno uživam in nenehno napredujem. Skozi čas ugotoviš, da to ni le delo/služba, ampak del tvojega življenja.«

Miha Gumilar: »Način in vsebina dela, ki sta zares unikatna v našem prostoru, ekipa in način razmišljanja, ki je zelo napredno in sveže, hitrost sprememb in prava ter celovita usmerjenost k stranki, ki sta na zares visokem nivoju.«

Mateja A. Kegel: »Energija ekipe, odprtost za drugačne ideje ter pripravljenost na nove izzive in projekte. Nenazadnje pa tudi takrat zame novo področje delovanja – osebne finance.«

Mojca Prešeren: »Strokovnost, etičnost, učinkovitost in predvsem način dela. Le ta je unikaten, pravzaprav edinstven.  Odprtost za nove ideje, ki vedno znova vodijo do boljših rešitev za stranke in svetovalce.«

Nina Novak: »Podjetje sem najprej spoznala kot stranka. Že takrat me je svetovalka prepričala s svojo strokovnostjo in znanjem. Ko sem zasledila, da imajo razpisano prosto delovno mesto, odločitev res ni bila težka.«

Žan Frangeš: »Opis podjetja cilji in filozofija so me prepričali, da oddam prijavo. Po vseh opravljenih razgovorih, se je moje mnenje pretvorilo v željo, da delam v tem podjetju. Z veseljem povem, da 100 % stojim za filozofijo, ki jo vodi podjetje.«

Rok Štrukelj: »Področje dela, odlična ekipa in super delovno okolje.«

Ekipo krepimo z namenom, da bomo lahko v našo skupnost MojSkrbnik sprejeli tudi tiste, ki še niso del nje. Vsi tisti, ki pa naše delo že dobro poznate pa se vam ob tej priliki zahvaljujemo za zaupanje in vam zagotavljamo, da bomo tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh delovali v prvi vrsti v vašem interesu. 

Kamorkoli pogledamo, se pogovarjamo, povsod slišimo, kako se hrana draži, kako bo jeseni še huje, kako bomo morali zategniti pas, če bomo hoteli preživeti.

Bomo res morali jesti manj kakovostno ali se bomo morali čemu odpovedati? Bo nakup mesa ali olivnega olja res postal luksuz?

Najnovejši podatki kažejo, da je letna inflacija, ki označuje rast ravni cen življenjskih potrebščin, že 11-odstotna, medtem ko smo lani beležili 4,9-odstotno inflacijo, še leto prej pa komaj 1,1-odstotno. In trenutno letna inflacija še narašča. Samo za primerjavo – letna stopnja inflacije v državah članicah EU je 9,6-odstotna. Najmanj so se cene dvignile na Malti (tam je inflacija 6,1-odstotna), največje podražitve pa imajo v Estoniji s kar 22-ostotno inflacijo (vir: SURS).

Po podatkih SURS-a so se življenjske potrebščine torej v enem letu podražile za 11 %. Največ so k letni inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov, takoj zatem pa višje cene hrane (za 13,5 %).

Očitno smo slovenski potrošniki tudi vse bolj pesimistični glede finančnega stanja v gospodinjstvu, tako je vsaj pokazala SURS-ova raziskava. Kazalnik, kjer gospodinjstva napovedujejo pričakovanja svojega finančnega stanja v prihodnjih 12 mesecih, je dosegel najnižjo raven po aprilu 2020.

Koliko porabimo za hrano?

 Polovico izdatkov za življenjske potrebščine namenimo za transport, hrano in brezalkoholne pijače ter stanovanje.

Kot kaže zadnja raziskava SURS-a za leto 2018, smo za vse izdatke gospodinjstva v Sloveniji porabila povprečno 21.360 EUR. Od tega smo za nakupe življenjskih potrebščin porabili 19.560 EUR ali 1.630 EUR na mesec. Največji del teh sredstev smo porabili za transport (4.184 EUR ali 21,4 %), sledili so izdatki za hrano in brezalkoholne pijače (2.817 EUR ali 14,4 %). Kar pomeni, da kar precejšen delež našega proračuna pustimo v trgovinah s hrano, zato moramo nakupe dobro načrtovati.

vezovišek in partnerji nakupovanje

Pametni triki za pametne nakupe

 Da, morali bomo nakupovati pametneje, bolj premišljeno. Če bomo nakupe bolje načrtovali in se nanje pripravili, se nam ne bo treba odpovedati najljubši hrani.

Za vas smo pripravili pametne trike, ki jih lahko uporabimo pri nakupih, da podražitve ne bodo preveč vplivale na naš proračun.

Ker, če smo čisto iskreni, smo že večkrat dokazali, da ima prav kategorija prehrane največ rezerve. Imamo prav?

In zakaj je temu tako? Ker v trgovini kupujemo glede na to ali smo lačni/nismo lačni, smo dobre/manj dobre volje, smo sami/z otroki … To vse kaj hitro poveča račun za 20, 30 % ali več … Ja, kdo bi si mislil.

No, pa začnimo s čisto enostavnimi triki ali kar prvimi koraki, ki jih morate še danes vpeljati med svoje življenjske navade, da boste plačevali manj:

  1. Vedno z listkom v trgovino

Ta recept je res zimzelen in je recept naših prababic, babic. Seznam je seveda lahko tudi digitalen, a kaj, ko ga pozabimo napisati, ga enostavno nismo vajeni, imamo vse v glavi (no, tako mislimo), gremo v trgovino takrat, ko gremo mimo nje, nam kaj zmanjka … In tako kupimo hitro preveč, nepotrebno, »kaj če bomo potrebovali«, »to bi bilo zanimivo poskusiti« in tako naprej.

In tako lahko kmalu ugotovimo, zakaj gre v trgovini ne samo za velike prihranke denarja (teh je na letnem nivoju kaj hitro tisoč evrov in več), gre tudi za velike prihranke časa.

Nakupovalni seznam naj vsebuje stvari, ki jih potrebujete za pripravo zdravih obrokov, kosil, prigrizkov. Naredite si tedenski jedilnik, da boste res kupili to, kar boste potrebovali.

  1. V trgovino največ 1x tedensko

Nekaterim uspe celo manj pogosto. In še takrat pripravljeni – s seznamom. Boste videli, kako mirni in zadovoljni boste, saj kot prvo ne boste zapravili toliko kot ste bili do danes vajeni in kot drugo, boste videli, da se imate lahko pod nadzorom.

  1. Ceneje ne pomeni tudi manj kakovostno

Zveza potrošnikov Slovenije na svoji strani večkrat objavlja primerjalne teste različnih prehrambnih izdelkov. Kupijo različne proizvajalce enega izdelka, od najcenejšega, do najdražjega. Ugotoviti namreč želijo, kateri izdelek je najboljši po sestavi in kako na sestavine vpliva cena. Izdelke nesejo v laboratorij, pregledajo njihovo senzorično vrednost, hranilno vrednost in druge sestavine izdelka. In že večkrat se je na vrh seznam najboljših izdelkov uvrstil tudi recimo najcenejši. Med zadnjimi takšnimi primeri sta bila mocarela in pa navadni jogurt. Velikokrat so se za dobro izbiro izkazale tudi trgovske znamke. Če boste sledili tem izdelkov, ne boste jedli popolnoma nič slabše, velikokrat so hranilne vrednosti še boljše, pa še prihranili boste.

  1. Kupovanje s kuponi za popuste

Za nekoga hobi in način preživljanja prostega časa, za druge nuja – zbiranje in izrezovanje kuponov, čakanje na dan s posebnimi popusti za upokojence, za družine … Pa se to res splača?

Če imate veliko časa, da recimo uživate v zasluženem pokoju, potem ni nič narobe, da nekoliko dlje časa namenite pregledovanju ponudb, primerjavi cen, in da se potem tudi vozite od trgovine do trgovine in kupite najcenejši izdelek (najbolje je seveda, da to počnete s kolesom – hkrati se gibljete in še prihranite).

Če pa ste zaposleni in imate še otroke, vam verjetno za kaj takega zmanjka časa in energije. Velja pa, da se družine vedno odpravijo po večjih nakupih ob koncu tedna. Takrat poglejte, kateri prodajalci ponujajo popuste na celotni nakup. Če načrtujete nakup kakšnega dražjega izdelka, sledite kuponu za 25-odstotni popust na izdelek. 25 % popust na določen izdelek lahko uporabite pri večjih količinah mleka (ko imajo 12 litrov zapakiranih skupaj in zavednih pod en izdelek), enako velja za belo olje ali večje količine mesa – če na primer kupite meso v vrednosti 30 evrov in uporabite kupon za 25 % popust, je ta znesek kar naenkrat 22,5 evrov. Precej bolje, mar ne? (Ampak ta kupon uporabite samo za tisto, kar ste imeli na seznamu.)


  1. Na telefonu vklopite kalkulator in sproti računajte

Če boste sproti računali, medtem ko boste zlagali izdelke v košarico,  vam bo to pomagalo ostati v okviru proračuna. Če boste dodajali nepotrebne stvari v košaro (ki so običajno nezdravi prigrizki), vas bo vmesni znesek zelo presenetil. Hitro boste takšne izdelke vrnili nazaj.

  1. Spoznajte cene svojih izdelkov

Spremljajte cene izdelkov, ki jih vedno kupujete, zapišite si jih in jih preko letakov ali spletne ponudbe spremljajte po različnih trgovcih in ugotovite, kdaj je vaš izdelek kje v akciji. In ko boste dlje časa zapisovali cene, boste lahko videli, če je akcijska cena res akcijska.

  1. Ne kupujte, ko ste lačni

Nikoli, ampak res nikoli ne greste v trgovino, ko ste lačni. Ko kupujete »na prazen želodec«, izgleda nenadoma vsa hrana tako okusna. Kupili boste več nezdrave hrane in hrane, ki je običajno ne kupujete in je ne potrebujete.

  1. Kupujte v istih trgovinah

Ne samo, da vas večji trgovci za vsak nakup pri njih celo nagradijo z dodatnimi popusti, pač pa boste trgovino do potankosti spoznali in točno vedeli, kje je zdrava hrana, kot so meso, jajca, polnozrnata moka itn. Brez težav se boste izognili policam s hitrimi in sladkimi prigrizki.

  1. Lahko kupite tudi zelo zrelo sadje ali zelenjavo, ki je cenejševezovišek in partnerji nakupovanje

Takšna zelenjava je idealna za juhe in enolončnice, zrele banane so idealne za muffine in bananin kruh, en dan staran kruh je idealen za popečene kruhke ali kruhove cmoke, preveč zrelo melono lahko zamrznemo ali uporabimo za smootie.

  1. Primerjajte cene na enoto

Vedno primerjajte cene med seboj tako, da pogledate, koliko stane liter ali kilogram ali kos nekega izdelka. Manjša zapakirana količina je cenejša le na prvi pogled, v resnici pa je skupni imenovalec lahko cena na liter in pogosto vidimo, da je ta cenejši, če kupimo večjo količino.

Primer – cena paradižnika v paradižnikovem soku. 400 gramska konzerva stane 0,59 evra. 800 gramska konzerva stane 0,99 evra. A če pogledamo pri obeh izdelkih ceno za kilogram (ki mora biti zapisana pod vsako ceno, je pa običajno precej manjši in bolj droben napis), je v prvem primeru cena za kilogram 1,48 evra, v drugem primeru pa 1,24 evra za kilogram. 800-gramska konzerva je torej cenejša!

Kar dajte, izračunajte si prihranke za vaše priljubljene izdelke, če boste kupovali večjo zapakirano količino. In zdaj te znesek preračunajte na leto.

  1. Zavrzite čim manj hrane

Skušajte nakupovati in hraniti živila tako, da bo čim manj odpadkov in da vas ne bodo prehiteli roki trajanja.

  1. Kuhajte svoje obroke

So precej cenejši kot tisti že pripravljeni obroki, ki jih samo pogrejemo, pa še naši obroki so precej bolj sveži in zdravi.

  1. Če se le da, pridelajte svojo hrano

Zelenjava in zelišča skušajmo pridelati doma, vsaj poleti – ne potrebujete veliko, za takšne podvige je dovolj sončni balkon. Posadimo kakšen paradižnik, solato ali baziliko. Pa še zabavno bo, ko boste kuhali in stopili samo do svojega balkona ter uporabili sveže sestavine.

No, katerega od nasvetov boste preizkusili? Ali kar vse?

Zagotavljamo vas, da delujejo prav vsi. Pa veliko zadovoljstva ob prihrankih, ki jih boste dosegli!

vezovišek gibanje trgov

Rezultati Appla, Amazona in Microsofta v drugem kvartalu nad pričakovanji analitikov.

Ob zaključku vsakega kvartala analitiki in vlagatelji z napetostjo pričakujejo redne objave rezultatov poslovanja svetovnih podjetij in korporacij za pretekli kvartal. Ti rezultati nam povedo, če poslabšanje ali izboljšanje gospodarskih razmer že vpliva na poslovanje podjetij. To je razumljivo, delničarje seveda najbolj zanima, če podjetje, katerega delnice imajo v lasti, posluje stabilno in dobro. Za dolgoročen donos imetnikov delnic je to ob sicer večjih ali manjših nihanjih, ki so bolj prehodne narave in običajno posledica trenutnih razmer na trgih, mnogokrat tudi pretiranih čustev, najpomembnejše.

Pomembno je, da so rezultati v skladu s pričakovanji in napovedmi analitikov in so večinoma že vračunani v cene delnic pred samo objavo. Vsako odstopanje od napovedi pa trgi hitro kaznujejo ali nagradijo.

Več kot 70 % podjetij bolje od pričakovanj

Tako smo rezultate svetovnih podjetij in korporacij za drugi kvartal letošnjega leta, objavljenih v mesecu juliju, pričakovali s strahom in nelagodjem. Visoka inflacija, dvigovanje obrestnih mer centralnih bank in grozeče napovedi recesije bi lahko že poslabšala poslovanje podjetij in negativno vplivala na naše naložbe.

Na srečo pa se to zaenkrat še ni zgodilo. Več kot 70 % podjetij, ki sestavljajo ameriški borzni indeks S&P 500, torej 500 največjih in najpomembnejših ameriških podjetij, je objavilo rezultate za drugi kvartal boljše od pričakovanj. Ta borzni indeks, ki je tudi sektorsko dobro razpršen, nam kaže kar dobro primerjavo in referenco dogajanja na svetovnih delniških trgih.

Na psihologijo in optimizem vlagateljev pa ima običajno največji vpliv poslovanje t.i. skupine FAAMG (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft in Google), skupine tehnoloških velikanov, ki mnogokrat najbolj vpliva na razmere na trgih. Amazon, Apple in Microsoft so v drugem kvartalu pozitivno presenetili z rezultati, tako da smo v zadnjih dneh julija, predvsem po njihovi zaslugi, na trgih doživeli pravo veselico. Rezultati Alphabeta (Google) so bili sicer nekoliko slabši, rasti poslovanja v drugem kvartalu ni bilo, tega pa trg nekoliko presenetljivo ni kaznoval in so delnice kljub temu pridobile na vrednosti. V tej skupini mega podjetij gre sicer trenutno najslabše podjetju Meta (Facebook), katerega prihodki so upadli. Tako podjetje izgublja naročnike, vrednost delnice pa je letos močno upadla.

Vpliv tehnološkega sektorja na kriptovalute

Optimizem tehnološkega sektorja ima vidno pozitiven učinek tudi na vrednosti kriptovalut, ki so se v zadnjem mesecu lepo popravile. V letošnjem letu namreč analitiki ugotavljajo močno korelacijo med gibanjem vrednosti kriptovalut in delnicami tehnoloških podjetij, o tem smo že večkrat pisali.

Makroekonomski podatki pa nam žal tudi v mesecu juliju niso prinesli olajšanja. Stopnja inflacije v največji in najpomembnejši svetovni ekonomiji, ZDA, objavljena v juliju, je zopet poskočila in znaša na letni ravni trenutno že rekordnih 9.1 %. Prejšnji mesec je bila še 8.6 %. Ameriška centralna banka je pričakovano hitro reagirala in dvignila obrestno mero za dodatnih 0.75 odstotne točke. To sicer ni povzročilo novih pretresov na trgih, dvig je bil pričakovan in že vračunan v cene delnic.

ECB dvignila obrestno mero

V mesecu juliju je v boju z naraščajočo inflacijo po dolgih letih obrestno mero dvignila tudi Evropska centralna banka (ECB), stopnja inflacije je namreč tudi v EU dosegla visokih 8.6 %. Dvig je znašal 0.5 odstotne točke.

Ob akcijah centralnih bank trgi vedno bolj upoštevajo tudi spremljajoče komentarje njihovih visokih predstavnikov, ki nam povedo, kakšno je trenutno razmišljanje in strategija obrestnih mer za prihodnost. Predsednik FED Jerome Powell je znova poudaril, da je zajezitev inflacije trenutno prva prioriteta in napovedal možne nove dvige obrestne mere, v kolikor bo to potrebno.

Tako je na krilih dobrih kvartalnih rezultatov in posledično prave evforije na trgih primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juliju pridobil izjemnih 10.7 %, kar je najboljši mesec po letu 202O.

Ameriške delnice so tako pridobile več kot 12 %, evropske delnice pa tokrat 8 %. Trgi v razvoju zaradi rasti USD bistveno slabše, v povprečju je njihov globalni primerjalni indeks pridobil zgolj 2.4 %.

Vrednosti obveznic pa so se v juliju lepo popravile in nadoknadile del izgube zadnjega leta. Vlagatelji očitno pričakujejo recesijo, obveznice pa so se v recesijah pokazale kot dobra naložba. Evropski obvezniški primerjalni indeks je tako v juliju pridobil več kot 4 %, kar je za obvezniški naložbeni razred odličen rezultat. Tudi obvezniški vzajemni skladi slovenskih DZU so v juliju zabeležili rast več kot 4 %. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je v juliju ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 2.6 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2022

Kriptovalute v juliju lepo navzgor

Za imetnike kriptovalut je bil julij dober mesec. Vrednosti so se krepko popravile. Tako je Bitcoin v juliju pridobil več kot 22 % in se obdržal znatno nad mejo 20.000 EUR. Korelacija med gibanjem vrednosti delniških naložb, predvsem tehnoloških delnic, in vrednostjo kriptovalut, se je tako znova potrdila kot delujoča.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Globalni nepremičninski sektor tudi odlično

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v juliju pridobile na vrednosti in tako sledile trendu na delniških trgih. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v juliju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 7 % vrednosti (USD), v EUR pa skoraj 10 %.

Vir: Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Kljub dobrim kvartalnim rezultatom podjetij in močnemu odboju trgov navzgor v zadnjem delu julija, je treba ostati realen.

Vojna v Ukrajini ne pojenja, inflacija še vedno raste, pozimi se bo najverjetneje energetska kriza, zaradi višje porabe elektrike in plina, še poglobila. Poleg tega se je ameriška ekonomija že drugi kvartal zapored skrčila, ameriški BDP upada. To močno povečuje možnost recesije v naslednjem letu, čeprav visoki predstavniki ameriške centralne banke FED zatrjujejo, da je še ni na vidiku.

Če temu dodamo še možne nove vale pandemije jeseni, kot napoveduje zdravstvena stroka, to prav gotovo ni stabilno in vzpodbudno okolje za delniške trge.

Posebno poglavje je še Kitajska, kjer v zadnjem času prihaja do ostrejše medsebojne komunikacije in povišanih tonov med kitajskim in ameriškim predsednikom predvsem kar se tiče statusa Tajwana. Ob neugodnem razvoju dogodkov bi to lahko postalo novo svetovno politično žarišče.

Stvari se lahko hitro obrnejo, zato uživajmo v trenutni rasti na kapitalskih trgih. Kaj kmalu nas lahko čakajo nova presenečenja.

Bo po vlagateljih po rekordni inflaciji udarila še recesija? V takih razmerah seveda vlagatelji iščejo tudi nakupne priložnosti, ki bi lahko omilile njihove izgube.

Vedno več analitikov meni, da bi lahko bile delnice kitajskih tehnoloških velikanov nakupna priložnost letošnjega leta. Poleg ugodnih vrednotenj k temu mnenju prispeva predvsem spremenjena in bolj spravljiva retorika in izjave kitajskih regulatorjev. Ti v zadnjem obdobju namreč izjavljajo, da podpirajo razvoj in rast svojih velikih tehnoloških korporacij in njihovo kotizacijo na ameriških kapitalskih trgih. Zato so pripravljeni dovoliti ameriškim borznim regulatorjem (SEC) globlji vpogled v njihovo finančno poslovanje.

Delnice teh podjetij in korporacij so bile namreč od začetka preteklega leta pri vlagateljih v veliki nemilosti. Zakaj je do tega prišlo? Kitajske oblasti in njihovi  regulatorji so v teh tehnoloških velikanih kot so Alibaba, Tencent in Baidu, če omenimo samo najbolj znane predstavnike, videli preveliko koncentracijo podatkov o kupcih in uporabnikih, pridobljenih preko njihovih spletnih uporabniških in trgovalnih platform in s tem nevarno moč, ki bi jo lahko zlorabili v škodo kitajskega prebivalstva in oblasti. Zato so se odločili odločno ukrepati. Naj vas spomnimo, izdali so kar nekaj ostrih protimonopolnih zakonov in priporočil, s katerimi so drastično omejili nadaljnjo rast in možnost širitve teh podjetij. Podjetju Alibaba so v začetku februarja 2021 celo naložili največjo protimonopolno kazen v zgodovini v vrednosti kar 2.8 Mrd USD.

Udarec ameriške vladne agencije kitajskim podjetjem

Nadaljnji udarec pa je tem podjetjem zadala še ameriška vladna agencija (The Securities and Exchange Commission – SEC), pristojna za regulativo ameriških borz. Z namenom zaščite investitorjev je izjavila, da kitajska podjetja, ki kotirajo na ameriških borzah in ne bodo dovolila globljega vpogleda v njihovo finančno poslovanje, lahko pričakujejo prepoved njihovega kotiranja (delisting). Ta zahteva pa je trčila v kitajsko zakonodajo, ki takega vpogleda posebno tujcem nikakor ne dovoli.

Tu je treba vedeti, da vsa velika svetovna podjetja, ki načrtujejo globalno rast in prodor, za to potrebujejo dostop do svetovnega kapitala in je tako kotizacija na ameriških borzah preprosto nujna, v nasprotnem primeru so njihove možnosti za razvoj okrnjene.

V takih razmerah so se seveda svetovni vlagatelji sicer uspešnim kitajskim podjetjem začeli izogibati, tveganje je (bilo) preveliko. To je povzročilo izjemen upad vrednosti njihovih delnic. Vrednosti so se od vrhov konec leta 2020 več kot prepolovile.

Obljube kitajskih regulatorjev

Kor rečeno, pa so obljube kitajskih regulatorjev, da bodo svoje ukrepe kljub vsemu omilili, povzročile, da se je vrednost delnic večine teh podjetij v zadnjem mesecu začela lepo popravljati, kar lahko kaže na spremembo trenda in priložnost za nakup, kot ugotavljajo analitiki.

Žal je te napovedi analitikov treba jemati nekoliko z rezervo. Kitajski politični sistem, ki ga (še vedno) diktira kitajska komunistična partija, je izjemno nepredvidljiv in daleč od ekonomske demokracije in zaščite lastnine vlagateljev. Razmere se lahko hitro spremenijo, če se bo kitajska oblast počutila ogroženo. Prav tako kitajska ničelna toleranca do morebitnih novih primerov izbruha koronavirusa lahko v hipu pripelje do drastičnih ukrepov in ponovne zapore celotnih območij, kar pa ima vpliv na kitajsko ekonomijo in posledično tudi na uspešnost njihovih podjetij.

Dogajanje zopet krojila inflacija

Dogajanje na svetovnih borzah pa je tudi v mesecu juniju zopet krojila inflacija. Stopnja inflacije je v največji svetovni ekonomiji ZDA na nezadovoljstvo vlagateljev nekoliko nepričakovano zopet poskočila. Podatki za mesec maj, objavljeni v juniju, kažejo, da je mesečno stopnja inflacije porastla za 0.3 %, kar znaša na letnem nivoju visokih 8.6 %. Vlagatelji in analitiki so pričakovali umirjanje, kar pa se žal ni zgodilo.

Zakaj vedno omenjamo pomen stanja ekonomije in stopnje inflacije v ZDA, ko pa živimo v Evropi, se verjetno kdo sprašuje? Zato ker je to podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke FED, ta politika pa ima neposreden vpliv na ameriško gospodarstvo in ameriške kapitalske trge. Kot vemo pa se dogajanje na ameriških borzah praviloma prenese tudi na vse ostale trge.

Tako se je ameriška centralna banka hitro odzvala in v juniju zvišala obrestno mero za 0.75 odstotne točke namesto pričakovanih 0.5. Predsednik FED Powell pa je izjavil, da je trenutno prioriteta FED-a zajezitev inflacije in ne ekonomija ter da lahko pričakujemo kmalu nove dvige.

Hitro so se odzvali tudi vlagatelji in svetovni delniški trgi so utrpeli znaten padec. Ameriški indeks S&P 500 je tako hitro izgubil več kot 10 % vrednosti.

MSCI WORLD junija z -6.4 %

V zadnjem delu meseca junija pa nepričakovan preobrat. Tako delnice kot obveznice so se kar lepo odbile navzgor. Zaradi vse glasnejših govoric o možni globalni recesiji so vlagatelji ocenili, da FED le ne bo tako drastično dvigoval obrestno mero v prihodnje kot napoveduje in to bi lahko bil vzrok za rast, kot menijo analitiki. Očitno je vlagateljem za odločitve najbolj pomembna obrestna politika centralnih bank. Žal pa ta evforija ni dolgo trajala, prav v zadnjih junijskih trgovalnih dneh je zopet na trgih prevladal pesimizem in strah pred recesijo, delniški tečaji so zopet izgubili tla pod nogami.

V takih negotovih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juniju izgubil znatnih -6.4 %.

Tako so ameriške delnice izgubile -6 %. Evropske delnice tokrat še slabše, njihov primerjalni indeks je upadel za -8.1 %. Trgi v razvoju tudi negativno, v povprečju je njihov globalni indeks izgubil -4.3 %.

Vrednosti obveznic se je tudi v juniju znižala. Evropski primerjalni indeks je tako v juniju upadel za -2.3 %. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe pa je v juniju ameriška valuta USD  pomagala, napram EUR je pridobila cca. 2.4 %. Rezultati v USD so tako slabši.

Vir: JP Morgan Review of markets over June 2022

Kriptovalute v juniju zopet navzdol

Za imetnike kriptovalut je bil junij še en zelo slab mesec. Vrednosti so se krepko znižale. Tako je Bitcoin izgubil v juniju več kot tretjino vrednosti in se 30. junija spustil celo pod mejo 18.000 EUR, kar je najnižje po decembru 2020. Korelacija med delniškimi naložbami, predvsem tehnološkimi delnicami, in kriptovalutami je postala kar stalnica, kot ugotavljajo analitiki. Padec vrednosti tehnoloških delnic kar po pravilu za sabo potegne še kriptovalute.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Globalni nepremičninski sektor zopet negativno

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v juniju izgubile na vrednosti in se tako pridružile večini ostalih sektorjev. Višje obrestne mere pomenijo tudi podražitev vseh vrst financiranja. Ugodno financiranje in dostopnost kreditov pa je ključen element za prosperiteto tega sektorja. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v juniju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil skoraj -10 % vrednosti (USD).

Vir: Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

V pričakovanjih pa je prišlo do sprememb. Če so se v zadnjem obdobju vlagatelji in analitiki ukvarjali predvsem z inflacijo in ugibanjem, kakšno obrestno politiko bodo ubrale centralne banke, pa prihaja sedaj v ospredje zanimanja ocenjevanje možnosti svetovne recesije. Vojna v Ukrajini z energetsko in prehransko krizo, visoka inflacija in agresivna obrestna mera centralnih bank je seveda idealen uvod v recesijo. Vprašanje je samo, kako močna in dolgotrajna bo, kot menijo analitiki. Ameriški ekonomisti so izračunali, da je trenutna verjetnost recesije v naslednjih dveh letih v ZDA blizu 50 %. Zadnje recesije, ki smo jo doživeli po veliki finančni krizi 2008/2009, se verjetno večina še dobro spomni.

Za vlagatelje pa recesija prinaša nove izzive.

Tu bi omenili predvsem obvezniške naložbe. V obdobju visoke inflacije in agresivnih dvigov obrestnih mer se obveznice kot naložba ne obnesejo najbolje. To smo doživeli v zadnjem letu, ko je vrednost obveznic upadla za več kot 10 %. Finančni trgi so, kot vemo, vedno pred realnostjo in so nekakšen indikator bodočih dogajanj.

Rast obveznic v zadnjem obdobju gre tako pripisati povečani možnosti recesije in upanju, da FED le ne bo tako agresiven pri dvigovanju obrestnih mer. Obveznice, predvsem državne, so v recesiji ena najbolj varnih in stabilnih naložb za ohranjanje vrednosti, vsaj v zadnji recesiji je bilo temu tako. Za delnice pa velja, da se v recesiji bolje obnesejo defenzivni sektorji kot so farmacija, potrošnja osnovnih dobrin in preskrba prebivalstva. Zanimivo je, da tudi mnogi sektorji proizvodnje in prodaje luksuznih dobrin, kot je npr. industrija parfumov, recesijo dobro prenašajo. Najbogatejšega sloja prebivalstva se recesija večinoma ne dotakne. Pa seveda proizvodnja alkoholnih pijač, ki je na recesijo dobro odporna.

Te napovedi so seveda še močno preuranjene. V teh časih smo se kar nekako navadili, da so spremembe postale naša stalnica in se stvari hitro lahko postavijo na glavo.

Bo pa najverjetneje ocenjevanje možnosti recesije tista tema, ki bo najbolj zaposlovala vlagatelje in analitike v naslednjih mesecih in krojila dogajanje na finančnih trgih.

Konec šolskega leta je praktično tu. Naš otrok se je izvrstno odrezal, pri čemer nas je lahko prijetno presenetil ali pa zgolj izpolnil naša pričakovanja — naj ga za to nagradimo ali ne?

Šola je otrokova temeljna odgovornost, ki kot taka naj ne bi bila nagrajena. Še več, izobrazba je otrokova pravica, ki zahteva resen odnos do dela, in je obenem tudi privilegij, za katerega so njegovi vrstniki mnogokje po svetu prikrajšani.

Pa saj je navsezadnje nagrajen že z uspehom, plačan pa z ocenami. Ali pa bomo potem otroka, če njegovi dosežki niso najbolj briljantni, kaznovali?

Potrditev od zunaj ali od znotraj?

Starši si želimo, da bi otrok v šoli dobival čim višje ocene. Visoke ocene odpirajo vrata dobrih fakultet in na koncu dobrih služb.

Dejstvo pa je, da vsi pač ne morejo biti odličnjaki in če bomo otroka nagrajevali zgolj za njegove visoke ocene, bomo nanj vršili pritisk in mu vtisnili občutek, da je tudi njegova vrednost kot posameznika neposredno vezana na njegove dosežke in da si mora z njimi zaslužiti ljubezen. To se bo kasneje, ko bo odrasel, nedvomno manifestiralo tudi na drugih področjih, v službi, družbi, družini …

Nenehno potrjevanje in občutek, da ni nikdar dovolj dober, lahko posameznika vodi samo še do razočaranja, izgorelosti pa tudi do depresije in drugih duševnih motenj.

Seveda pa starši otroku v upanju, da bo imel čim večje možnosti za dobro življenje, nalagajo tudi cel kup izvenšolskih dejavnosti, od raznovrstnih športnih aktivnosti do tečajev tujih jezikov in glasbeno izobraževanje.

Na žalost tako početje na koncu velikokrat izpade kot disciplina za tekmovanje z drugimi starši, češ naš otrok je uspešnejši kot drugi, ima boljše ocene od njih, dobiva priznanja in pohvale na tekmovanjih in podobno, s čimer pa je otrok bolj kot za svoje poskrbel za naše zadovoljstvo. In to je skregano tako s poslanstvom izobraževanja kot s samim sociološkim bistvom človeka.  Človek naj bi se razvil v samostojnega posameznika, ki je sposoben poskrbeti zase in čim prej zapustiti gnezdo, istočasno pa se mora znati vključevati v skupnost in po svojih močeh prispevati vanjo.

Predvsem pa mora lastno vrednost spoznati sam, ne pa biti večno odvisen od tujih pohval in potrditev. Ta odvisnost lahko sicer vodi v precejšnje stiske, ko se mora prvič soočiti s kruto realnostjo, kritika (čeprav dobronamerna), pa mu lahko v hipu sesuje krhko samopodobo.

Psihološke študije so že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pokazale, da različni programi nagrajevanja pri učencih dosežejo nižjo stopnjo zavzetosti in da tisti učenci, ki so prejemali nagrade, v učenje običajno vložijo minimalen trud in to zgolj za to, da nagrado dobijo, ne razvijejo pa ljubezni do učenja, s katero bi lahko v odraslosti dosegli akademske ali poslovne uspehe.

Ampak otrok se je vse leto trudil, dosegel je nek uspeh, zato se ne moremo delati, kot da to ni nič, ne?

Nekaj si vendarle zasluži …

Strokovnjaki so si bolj kot ne edini, da naj otroka ob koncu šolskega leta ne bi nagrajevali za uspeh, zlasti pa ne materialno ali celo z denarjem. Učinek “plačevanja” za uspeh ni nikoli dolgotrajen, otrok pa v šolo (in kasneje v službo) tudi ne hodi, da bi na koncu dobil na primer igralno konzolo.

V mnogih primerih se tovrstno nagrajevanje tudi otrokom samim ne zdi okej. Vseeno pa si moramo priznati, da smo tudi starši samo ljudje in da se veselimo otrokovih uspehov in žalostimo njegovih neuspehov, zato ravnamo v skladu z njimi in včasih tudi zasluge (ali krivdo) zanje pripisujemo sebi.

In kaj lahko potem naredimo v primeru, da imamo dva otroka, enega nadarjenega, ki izdeluje vse z lahkoto, in drugega, ki se težje uči?

Višja nagrada pa povzroči tudi večjo škodo — otrok je osredotočen na nagrado namesto na učenje in pogosteje kot je nagrajen, manj je motiviran za učenje. Nagrada pa odgovornost za učenje z otroka prenese na starše, ki si morajo izmišljati vedno nove in vedno večje nagrade, da bi vzdrževali nivo otrokovih dosežkov. In potem se lahko zgodi, da otroka materialne nagrade nehajo zanimati — kaj lahko naredimo takrat?

Zato je veliko primerneje, da proslavimo konec šolskega leta kot dogodek in ne kot dosežek — skupaj, na primer z odhodom na kosilo, si privoščimo piknik ali izlet. Predvsem pa si za otroka vzemimo čas, saj nam za iskreno in prisrčno druženje med šolskim letom morda včasih zmanjka časa. Doživetje ima za razliko od materialnega nagrajevanja neskončen rok trajanja in nihče ga otroku nikdar ne more vzeti.

Konec šolskega leta pomeni tudi predvsem konec številnih obveznosti, brezglavega tekanja od šole do obšolskih dejavnosti, priganjanja k učenju … in s tem več možnosti, da se otrok sprosti in da skupaj z njim preživimo številne lepe in sproščene trenutke.

Enako kot konec šolskega leta pa je pomemben tudi njegov začetek, zato poskusimo proslaviti oba pomembna mejnika in ju na ta način posebej zaznamovati, da se ju bo otrok enako veselil in upošteval, da označujeta čas, ki mu mora posvetiti trud.

Začetek in konec že, kaj pa vmes?

Vedno več študij v svetu je pokazalo, da je fokus na trudu namesto na rezultatu neposredno povezan z večjo vztrajnostjo in samozavestjo posameznika. Konec koncev je dobra ocena oziroma dober uspeh (in nagrada zanju) zgolj končna posledica dobrih delovnih navad in pomena učenja.

Ko sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ameriška psihologa Ryan in Deci preučevala fenomen notranje motivacije, sta izvedla zanimiv poskus z dvema skupinama študentov. Obema sta zadala časovno omejeno nalogo, da morata sestaviti kocko soma v različnih kombinacijah, pri čemer sta eni skupini obljubila plačilo, drugi pa ne. Ko je čas potekel, so tisti, ki jim je bilo obljubljeno plačilo izgubili notranjo motivacijo za sestavljanje in so začeli listati revije, ki so jih imeli na voljo, medtem ko so tisti v drugi skupini še naprej sestavljali nove kombinacije.

Namesto končne nagrade se torej za otrokovo delo zavzemimo že med šolskim letom, pohvalimo ga za trud, ki ga je vložil v učenje, in mu stojmo ob strani, četudi mu kdaj ni uspelo doseči, kar je nameraval.

Če se nam zdi, da bi lahko morda naredil več, da ima pri svojem delu še nekaj manevrskega prostora, mu to povejmo, ga vzpodbudimo in prevzemimo vlogo nekakšnega mentorja.

In če že, potem ga skromno in simbolično nagradimo večkrat med šolskim letom — ne za dosežke, ampak za resno delo in trud. Potem ne gre za nagrado (ali celo podkupnino), ampak za priznanje njegovega dela, rezultat na koncu — torej ocena — je namreč včasih odvisen tudi od različnih nepredvidljivih okoliščin, vrednost dela pa ostane.

Večkrat med šolskim letom pa naj ne pomeni nonstop, da otrok ne bo dobil občutka, da je nenehno pod našim nadzorom in da mu morda ne zaupamo v celoti.

Če otrok ne dobiva dobrih ocen, pa se pogovorimo z njim in poskusimo ugotoviti, kakšne cilje si zastavlja in kaj ga na poti do njih ovira:

  • Je opravil vse domače naloge?
  • Se je dovolj potrudil pri učenju?
  • Ima težave z razumevanjem šolske snovi?
  • Si zastavlja prenizke cilje?

Morda pa ima navado, da z učenjem odlaša do zadnjega trenutka in potem enostavno ni sposoben predelati snovi v celoti?

Materialne nagrade lahko dejansko pri odpravljanju tovrstnih težav hitro dobijo značaj podkupnine, pomoč otroku pri delu pa ne.

  1. Poskrbimo, da otrok naredi domačo nalogo, preden ga spustimo pred računalnik ali telefon — čeprav je tudi to neki način nagrada, lahko otroku pomaga pri spoznavanju pomena prioritet, najprej resno delo, potem zabava.
  2. Poudarjajmo pomen konsistentnega učenja, ne pa zgolj ocen — trud in vztrajnost bosta na koncu vedno poplačana, da nam človeku določena aktivnost preide v navado, pa je menda potrebnih samo 21 dni.
  3. Otroku naložimo več odgovornosti (ne aktivnosti, ampak odgovornega odnosa do njih) — če poskrbimo, da bo s šolskim delom upravljal sam, se bo naučil soočati z vzponi in padci ter bo na koncu postal tisto, kar si želi biti.

Tako mu bomo pomagali razviti notranjo motivacijo za učenje in delo, ki je v življenju pomembnejša od vseh zunanjih vzgibov. In v življenju vsak dosežek enostavno ne more biti nagrajen, je pa nagrada že dejstvo, da nekaj dosežeš.

Tisti, bi se želeli nekoliko več izobraziti na področju finančne vzgoje otrok, si lahko preberete knjigo Na pomoč! Kako naj otroka naučim ravnati z denarjem? Pa ne samo to, svojim otrokom lahko pomagate privzgojiti zdrave finančne navade, pri čemer vam bo v pomoč tudi prav posebna Skrinjica želja

In zdaj velja še posebna akcija, ki se jo res splača izkoristiti! Ob naročilu paketka knjige in skrinjice do vključno 24. 6. 2022, vam brezplačno dodamo še karte – Anine finančne recepte, ki jih obdržite zase ali pa komu podarite. 😊

Paketke lahko preverite in naročite TUKAJ.

Čudovit zaključek šolskega leta vam želimo!

Nedolgo nazaj sem dopolnil 37 let. Sem še dokaj mlad, vendar se zavedam, da je treba čim prej poskrbeti za svojo varnost v življenju. Odločil sem se, da analiziram slovenski trg zavarovanj in zase izberem najbolj ustrezne produkte. 

Po več kot petih letih dela kot zavarovalni zastopnik in več kot treh let dela v bančništvu sem bil mnenja, da bo to zelo lahka naloga. Prepričan sem bil, da bom po pridobitvi vseh ponudb in kratkem primerjanju imel odgovor na dlani. Ah, kako sem se motil! Raziskovanje je trajalo 3 tedne, po več ur na dan. Rezultati mojega dela pa so taki, da še vedno ne morem z gotovostjo trditi, katera zavarovalnica nudi najboljšo izbiro za posamezne produkte.

V zadnjih treh tednih sem tako naredil temeljit pregled in analizo zdravstvenih, naložbenih, življenjskih in nezgodnih zavarovanj pri nas. Začel sem z najlažjim. Znotraj zdravstvenega zavarovanja je bil prvi korak izbira najugodnejšega dopolnilnega zavarovanja. Ker ga ponujajo samo 3 zavarovalnice pri nas in ker nudijo ista kritja, je bil odgovor na dlani. Generali ponuja najnižjo premijo, torej je najboljša opcija. Toda ta ugotovitev in prepričanje je bilo kratkotrajno. Dokler nisem izvedel, da Vzajemna ob koncu leta včasih ponudi popust svojim strankam in je premija lahko bistveno nižja. Tako že pri najlažjem vprašanju nisem bil prepričan, da je moja izbira najboljša. In tu se je slaba volja šele začela.

Videl sem, da je primerjava praktično nemogoča … 

Nadaljeval sem s pregledom dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Že pri pregledu osnovnih kritij sem videl, da je primerjava praktično nemogoča. Sicer ponujajo zelo podobna kritja, vendar so vsebovana v najrazličnejših paketih, vsaka zavarovalnica pa ima svoje posebnosti. Velik problem so bile tudi različne zavarovalne vsote, zaradi katerih je primerjava še toliko bolj otežena. 

Močno sem bil presenečen, da mi je nekaj tako preprostega, kot je izbira ustreznega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, povzročala take izzive. Po večdnevnem primerjanju in analiziranju sem skušal narediti “optimalen” paket z odstranjevanjem določenih kritij v paketih, dodajanju novih iz drugih paketov, tako da sem za povprečnega človeka skušal izbrati najboljše, kar potrebuje. To mi je sicer uspelo, vendar je ob drugačnih osebnih okoliščinah izbira lahko tudi drugačna.

Analiza naložbenih življenjskih zavarovanj

Ko je bil prvi teden za mano, je na vrsto prišla analiza naložbenih življenjskih zavarovanj. Po prvem tednu sem mislil, da stvari že kar dobro poznam, da bom lahko podobno primerjal produkte kot pri zdravstvenih zavarovanjih in da bom hitreje prišel do zaključka. Ob podrobnejši analizi in prebiranju splošnih pogojev pa sem spoznal, kako malo vem o tem in kako smo nasploh Slovenci slabo izobraženi na tem področju. 

To, da sem pridobil ponudbe od desetih različnih zavarovalnic je bil zgolj začetek. Nekatere zavarovalnice ponujajo celo več različnih vrst naložbenih življenjskih zavarovanj. Znotraj njih pa se glavobol in slaba volja šele pričneta. Treba je pregledati različne naložbene možnosti, izbrati naložbeno strategijo, ki je glede na lastnosti posameznika najbolj primerna ali celo izbrati posamezne sklade. Tudi po analizi donosnosti za pretekla leta (kar seveda ni noben pokazatelj, kako se bodo stvari odvijale v prihodnosti), je izbira zavarovalnice in optimalnega produkta praktično nemogoča.

Ogromen del donosa namreč poberejo stroški. Dobiti podatke o tem, kakšni so, kako se obračunavajo in primerjanje med produkti je bil pravzaprav najtežji del raziskave. Zavarovalnice stroške in ostale ključne informacije sicer morajo objaviti v posebnih dokumentih o produktu, ki je namenjen strankam, vendar pogosto v splošne pogoje skrijejo še kakšne druge stroške in dajatve, tako da je popolna analiza praktično nemogoča. 

Stroški so sicer pomemben del odločitve, vendar še zdaleč ne edini. Poleg njih sem primerjal še odkupe, zavarovalne dobe, premije in druge posebnosti. Dobil sem sicer veliko pomoči in nasvetov od agentov posameznih zavarovalnic, vendar vsi vemo, da oni vedno priporočajo svoje produkte, znotraj njih pa tiste, ki jim prinašajo največji zaslužek. Vse omenjene težave so mi povzročile kar nekaj sivih las. Do enostavne odločitve, ko bi lahko jasno rekel, katero naložbeno življenjsko zavarovanje je najboljše, žal nisem prišel. Se pa osebno nagibam k temu, da sam ne bi izbral nobenega izmed njih in bom še naprej iskal alternativne rešitve na trgu.

Življenjska in nezgodna zavarovanja 

Tretji teden pa sem svojo raziskavo razširil še na življenjska in nezgodna zavarovanja. Tu je bilo samo raziskovanje sicer bolj preprosto, še vedno pa sem se srečal s številnimi nejasnostmi. Že pri izdelavi ponudb za življenjsko zavarovanje sem za zavarovalno vsoto vzel 100.000 EUR. Ljudje marsikdaj zmotno mislijo, da potrebujejo življenjsko zavarovanje, ko ga v resnici ne in obratno. Pri zavarovalni vsoti pa je problem še večji, saj prevečkrat vzamemo neke pavšalne, okrogle zneske, brez da bi sploh točno vedeli, kakšen je pravi znesek, ki ga bodo v primeru smrti potrebovali naši bližnji. Izbira najcenejšega ponudnika na trgu je tukaj lahka, ker gre za enako kritje pri vseh zavarovalnicah. Premije so sicer nizke, tako da tudi če izberemo dražje zavarovalnice, to ne bo imelo večjega vpliva na naš finančni položaj. Lahko pa pride do manjše katastrofe v primeru smrti, če bomo izbrali neustrezno zavarovalno vsoto.

Pri nezgodnih zavarovanjih pa sem dal poudarek zgolj na invalidnost. Zavarovalnice ustvarjajo najrazličnejše nezgodne pakete, z raznimi marketinškimi prijemi pa mojstrsko ustvarjajo zmotno prepričanje, da so to stvari, ki jih potrebujemo. Toda edina stvar, ki jo res potrebujemo v primeru najhujšega, je zavarovanje za primer invalidnosti. Zavarovalnice to omogočajo na številne načine, od samostojnega zavarovanja za invalidnost, do priključka na življenjsko zavarovanje in ureditve znotraj nezgodnih paketov. Premije pa se med temi možnostmi seveda močno razlikujejo. Tu sem poskušal poiskati le najnujnejše kritje, ki bo najcenejše, obenem pa tudi zadosti visoko v primeru najhujšega. Sicer tudi tukaj prihaja do manjših odstopanj med zavarovalnicami, kritji in izključitvami, vendar pa sta za razliko od naložbenih življenjskih zavarovanj primerjava in izbira tukaj lažji.

Raziskava in analiza sta kljub dobremu predznanju vzeli ogromno truda in energije. Močno sem bil presenečen nad kompleksnostjo zadeve. Človek z redno službo in družinskimi obveznostmi bo za to potreboval ogromno časa. Poleg tega največkrat ne bo vedel, na kaj sploh mora biti pozoren. Zavarovalni zastopniki sicer lahko pomagajo do neke mere, vendar kot sem že dejal, jim manjka neodvisnosti, včasih tudi strokovnosti, predvsem pa celotnega pregleda nad finančnim trgom ter finančno sliko stranke. Izbira za stranko v večini primerov tako ne bo optimalna. 

Ker gre za dolgoročne zavarovalne police, tudi ob nižjih premijah lahko pride do ogromnih razlik. Pri življenjskem zavarovanju bi ob neustrezni izbiri tako v 25-ih letih polico preplačali za “le” nekaj 100 EUR, medtem ko se razlike pri naložbenem zavarovanju lahko merijo v več 10.000 EUR. Polega tega ne smem pozabiti še na splošne pogoje, s katerimi se stranke premalokrat podrobno seznanijo. Kljub temu, da so “splošni” in enaki za vse, se med zavarovalnicami močno razlikujejo. Potrebno je torej mnenje izkušenega neodvisnega svetovalca, ki ni omejen s produkti le ene zavarovalnice, temveč pozna v celoti tako trg kot stranko ter nam lahko najbolje svetuje. Le takrat bomo lahko rekli, da smo izbrali najbolj ustrezne produkte in optimalno poskrbeli zase.

Rok Štrukelj