Konec šolskega leta je praktično tu. Naš otrok se je izvrstno odrezal, pri čemer nas je lahko prijetno presenetil ali pa zgolj izpolnil naša pričakovanja — naj ga za to nagradimo ali ne?

Šola je otrokova temeljna odgovornost, ki kot taka naj ne bi bila nagrajena. Še več, izobrazba je otrokova pravica, ki zahteva resen odnos do dela, in je obenem tudi privilegij, za katerega so njegovi vrstniki mnogokje po svetu prikrajšani.

Pa saj je navsezadnje nagrajen že z uspehom, plačan pa z ocenami. Ali pa bomo potem otroka, če njegovi dosežki niso najbolj briljantni, kaznovali?

Potrditev od zunaj ali od znotraj?

Starši si želimo, da bi otrok v šoli dobival čim višje ocene. Visoke ocene odpirajo vrata dobrih fakultet in na koncu dobrih služb.

Dejstvo pa je, da vsi pač ne morejo biti odličnjaki in če bomo otroka nagrajevali zgolj za njegove visoke ocene, bomo nanj vršili pritisk in mu vtisnili občutek, da je tudi njegova vrednost kot posameznika neposredno vezana na njegove dosežke in da si mora z njimi zaslužiti ljubezen. To se bo kasneje, ko bo odrasel, nedvomno manifestiralo tudi na drugih področjih, v službi, družbi, družini …

Nenehno potrjevanje in občutek, da ni nikdar dovolj dober, lahko posameznika vodi samo še do razočaranja, izgorelosti pa tudi do depresije in drugih duševnih motenj.

Seveda pa starši otroku v upanju, da bo imel čim večje možnosti za dobro življenje, nalagajo tudi cel kup izvenšolskih dejavnosti, od raznovrstnih športnih aktivnosti do tečajev tujih jezikov in glasbeno izobraževanje.

Na žalost tako početje na koncu velikokrat izpade kot disciplina za tekmovanje z drugimi starši, češ naš otrok je uspešnejši kot drugi, ima boljše ocene od njih, dobiva priznanja in pohvale na tekmovanjih in podobno, s čimer pa je otrok bolj kot za svoje poskrbel za naše zadovoljstvo. In to je skregano tako s poslanstvom izobraževanja kot s samim sociološkim bistvom človeka.  Človek naj bi se razvil v samostojnega posameznika, ki je sposoben poskrbeti zase in čim prej zapustiti gnezdo, istočasno pa se mora znati vključevati v skupnost in po svojih močeh prispevati vanjo.

Predvsem pa mora lastno vrednost spoznati sam, ne pa biti večno odvisen od tujih pohval in potrditev. Ta odvisnost lahko sicer vodi v precejšnje stiske, ko se mora prvič soočiti s kruto realnostjo, kritika (čeprav dobronamerna), pa mu lahko v hipu sesuje krhko samopodobo.

Psihološke študije so že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pokazale, da različni programi nagrajevanja pri učencih dosežejo nižjo stopnjo zavzetosti in da tisti učenci, ki so prejemali nagrade, v učenje običajno vložijo minimalen trud in to zgolj za to, da nagrado dobijo, ne razvijejo pa ljubezni do učenja, s katero bi lahko v odraslosti dosegli akademske ali poslovne uspehe.

Ampak otrok se je vse leto trudil, dosegel je nek uspeh, zato se ne moremo delati, kot da to ni nič, ne?

Nekaj si vendarle zasluži …

Strokovnjaki so si bolj kot ne edini, da naj otroka ob koncu šolskega leta ne bi nagrajevali za uspeh, zlasti pa ne materialno ali celo z denarjem. Učinek “plačevanja” za uspeh ni nikoli dolgotrajen, otrok pa v šolo (in kasneje v službo) tudi ne hodi, da bi na koncu dobil na primer igralno konzolo.

V mnogih primerih se tovrstno nagrajevanje tudi otrokom samim ne zdi okej. Vseeno pa si moramo priznati, da smo tudi starši samo ljudje in da se veselimo otrokovih uspehov in žalostimo njegovih neuspehov, zato ravnamo v skladu z njimi in včasih tudi zasluge (ali krivdo) zanje pripisujemo sebi.

In kaj lahko potem naredimo v primeru, da imamo dva otroka, enega nadarjenega, ki izdeluje vse z lahkoto, in drugega, ki se težje uči?

Višja nagrada pa povzroči tudi večjo škodo — otrok je osredotočen na nagrado namesto na učenje in pogosteje kot je nagrajen, manj je motiviran za učenje. Nagrada pa odgovornost za učenje z otroka prenese na starše, ki si morajo izmišljati vedno nove in vedno večje nagrade, da bi vzdrževali nivo otrokovih dosežkov. In potem se lahko zgodi, da otroka materialne nagrade nehajo zanimati — kaj lahko naredimo takrat?

Zato je veliko primerneje, da proslavimo konec šolskega leta kot dogodek in ne kot dosežek — skupaj, na primer z odhodom na kosilo, si privoščimo piknik ali izlet. Predvsem pa si za otroka vzemimo čas, saj nam za iskreno in prisrčno druženje med šolskim letom morda včasih zmanjka časa. Doživetje ima za razliko od materialnega nagrajevanja neskončen rok trajanja in nihče ga otroku nikdar ne more vzeti.

Konec šolskega leta pomeni tudi predvsem konec številnih obveznosti, brezglavega tekanja od šole do obšolskih dejavnosti, priganjanja k učenju … in s tem več možnosti, da se otrok sprosti in da skupaj z njim preživimo številne lepe in sproščene trenutke.

Enako kot konec šolskega leta pa je pomemben tudi njegov začetek, zato poskusimo proslaviti oba pomembna mejnika in ju na ta način posebej zaznamovati, da se ju bo otrok enako veselil in upošteval, da označujeta čas, ki mu mora posvetiti trud.

Začetek in konec že, kaj pa vmes?

Vedno več študij v svetu je pokazalo, da je fokus na trudu namesto na rezultatu neposredno povezan z večjo vztrajnostjo in samozavestjo posameznika. Konec koncev je dobra ocena oziroma dober uspeh (in nagrada zanju) zgolj končna posledica dobrih delovnih navad in pomena učenja.

Ko sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ameriška psihologa Ryan in Deci preučevala fenomen notranje motivacije, sta izvedla zanimiv poskus z dvema skupinama študentov. Obema sta zadala časovno omejeno nalogo, da morata sestaviti kocko soma v različnih kombinacijah, pri čemer sta eni skupini obljubila plačilo, drugi pa ne. Ko je čas potekel, so tisti, ki jim je bilo obljubljeno plačilo izgubili notranjo motivacijo za sestavljanje in so začeli listati revije, ki so jih imeli na voljo, medtem ko so tisti v drugi skupini še naprej sestavljali nove kombinacije.

Namesto končne nagrade se torej za otrokovo delo zavzemimo že med šolskim letom, pohvalimo ga za trud, ki ga je vložil v učenje, in mu stojmo ob strani, četudi mu kdaj ni uspelo doseči, kar je nameraval.

Če se nam zdi, da bi lahko morda naredil več, da ima pri svojem delu še nekaj manevrskega prostora, mu to povejmo, ga vzpodbudimo in prevzemimo vlogo nekakšnega mentorja.

In če že, potem ga skromno in simbolično nagradimo večkrat med šolskim letom — ne za dosežke, ampak za resno delo in trud. Potem ne gre za nagrado (ali celo podkupnino), ampak za priznanje njegovega dela, rezultat na koncu — torej ocena — je namreč včasih odvisen tudi od različnih nepredvidljivih okoliščin, vrednost dela pa ostane.

Večkrat med šolskim letom pa naj ne pomeni nonstop, da otrok ne bo dobil občutka, da je nenehno pod našim nadzorom in da mu morda ne zaupamo v celoti.

Če otrok ne dobiva dobrih ocen, pa se pogovorimo z njim in poskusimo ugotoviti, kakšne cilje si zastavlja in kaj ga na poti do njih ovira:

  • Je opravil vse domače naloge?
  • Se je dovolj potrudil pri učenju?
  • Ima težave z razumevanjem šolske snovi?
  • Si zastavlja prenizke cilje?

Morda pa ima navado, da z učenjem odlaša do zadnjega trenutka in potem enostavno ni sposoben predelati snovi v celoti?

Materialne nagrade lahko dejansko pri odpravljanju tovrstnih težav hitro dobijo značaj podkupnine, pomoč otroku pri delu pa ne.

  1. Poskrbimo, da otrok naredi domačo nalogo, preden ga spustimo pred računalnik ali telefon — čeprav je tudi to neki način nagrada, lahko otroku pomaga pri spoznavanju pomena prioritet, najprej resno delo, potem zabava.
  2. Poudarjajmo pomen konsistentnega učenja, ne pa zgolj ocen — trud in vztrajnost bosta na koncu vedno poplačana, da nam človeku določena aktivnost preide v navado, pa je menda potrebnih samo 21 dni.
  3. Otroku naložimo več odgovornosti (ne aktivnosti, ampak odgovornega odnosa do njih) — če poskrbimo, da bo s šolskim delom upravljal sam, se bo naučil soočati z vzponi in padci ter bo na koncu postal tisto, kar si želi biti.

Tako mu bomo pomagali razviti notranjo motivacijo za učenje in delo, ki je v življenju pomembnejša od vseh zunanjih vzgibov. In v življenju vsak dosežek enostavno ne more biti nagrajen, je pa nagrada že dejstvo, da nekaj dosežeš.

Tisti, bi se želeli nekoliko več izobraziti na področju finančne vzgoje otrok, si lahko preberete knjigo Na pomoč! Kako naj otroka naučim ravnati z denarjem? Pa ne samo to, svojim otrokom lahko pomagate privzgojiti zdrave finančne navade, pri čemer vam bo v pomoč tudi prav posebna Skrinjica želja

In zdaj velja še posebna akcija, ki se jo res splača izkoristiti! Ob naročilu paketka knjige in skrinjice do vključno 24. 6. 2022, vam brezplačno dodamo še karte – Anine finančne recepte, ki jih obdržite zase ali pa komu podarite. 😊

Paketke lahko preverite in naročite TUKAJ.

Čudovit zaključek šolskega leta vam želimo!

Nedolgo nazaj sem dopolnil 37 let. Sem še dokaj mlad, vendar se zavedam, da je treba čim prej poskrbeti za svojo varnost v življenju. Odločil sem se, da analiziram slovenski trg zavarovanj in zase izberem najbolj ustrezne produkte. 

Po več kot petih letih dela kot zavarovalni zastopnik in več kot treh let dela v bančništvu sem bil mnenja, da bo to zelo lahka naloga. Prepričan sem bil, da bom po pridobitvi vseh ponudb in kratkem primerjanju imel odgovor na dlani. Ah, kako sem se motil! Raziskovanje je trajalo 3 tedne, po več ur na dan. Rezultati mojega dela pa so taki, da še vedno ne morem z gotovostjo trditi, katera zavarovalnica nudi najboljšo izbiro za posamezne produkte.

V zadnjih treh tednih sem tako naredil temeljit pregled in analizo zdravstvenih, naložbenih, življenjskih in nezgodnih zavarovanj pri nas. Začel sem z najlažjim. Znotraj zdravstvenega zavarovanja je bil prvi korak izbira najugodnejšega dopolnilnega zavarovanja. Ker ga ponujajo samo 3 zavarovalnice pri nas in ker nudijo ista kritja, je bil odgovor na dlani. Generali ponuja najnižjo premijo, torej je najboljša opcija. Toda ta ugotovitev in prepričanje je bilo kratkotrajno. Dokler nisem izvedel, da Vzajemna ob koncu leta včasih ponudi popust svojim strankam in je premija lahko bistveno nižja. Tako že pri najlažjem vprašanju nisem bil prepričan, da je moja izbira najboljša. In tu se je slaba volja šele začela.

Videl sem, da je primerjava praktično nemogoča … 

Nadaljeval sem s pregledom dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Že pri pregledu osnovnih kritij sem videl, da je primerjava praktično nemogoča. Sicer ponujajo zelo podobna kritja, vendar so vsebovana v najrazličnejših paketih, vsaka zavarovalnica pa ima svoje posebnosti. Velik problem so bile tudi različne zavarovalne vsote, zaradi katerih je primerjava še toliko bolj otežena. 

Močno sem bil presenečen, da mi je nekaj tako preprostega, kot je izbira ustreznega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, povzročala take izzive. Po večdnevnem primerjanju in analiziranju sem skušal narediti “optimalen” paket z odstranjevanjem določenih kritij v paketih, dodajanju novih iz drugih paketov, tako da sem za povprečnega človeka skušal izbrati najboljše, kar potrebuje. To mi je sicer uspelo, vendar je ob drugačnih osebnih okoliščinah izbira lahko tudi drugačna.

Analiza naložbenih življenjskih zavarovanj

Ko je bil prvi teden za mano, je na vrsto prišla analiza naložbenih življenjskih zavarovanj. Po prvem tednu sem mislil, da stvari že kar dobro poznam, da bom lahko podobno primerjal produkte kot pri zdravstvenih zavarovanjih in da bom hitreje prišel do zaključka. Ob podrobnejši analizi in prebiranju splošnih pogojev pa sem spoznal, kako malo vem o tem in kako smo nasploh Slovenci slabo izobraženi na tem področju. 

To, da sem pridobil ponudbe od desetih različnih zavarovalnic je bil zgolj začetek. Nekatere zavarovalnice ponujajo celo več različnih vrst naložbenih življenjskih zavarovanj. Znotraj njih pa se glavobol in slaba volja šele pričneta. Treba je pregledati različne naložbene možnosti, izbrati naložbeno strategijo, ki je glede na lastnosti posameznika najbolj primerna ali celo izbrati posamezne sklade. Tudi po analizi donosnosti za pretekla leta (kar seveda ni noben pokazatelj, kako se bodo stvari odvijale v prihodnosti), je izbira zavarovalnice in optimalnega produkta praktično nemogoča.

Ogromen del donosa namreč poberejo stroški. Dobiti podatke o tem, kakšni so, kako se obračunavajo in primerjanje med produkti je bil pravzaprav najtežji del raziskave. Zavarovalnice stroške in ostale ključne informacije sicer morajo objaviti v posebnih dokumentih o produktu, ki je namenjen strankam, vendar pogosto v splošne pogoje skrijejo še kakšne druge stroške in dajatve, tako da je popolna analiza praktično nemogoča. 

Stroški so sicer pomemben del odločitve, vendar še zdaleč ne edini. Poleg njih sem primerjal še odkupe, zavarovalne dobe, premije in druge posebnosti. Dobil sem sicer veliko pomoči in nasvetov od agentov posameznih zavarovalnic, vendar vsi vemo, da oni vedno priporočajo svoje produkte, znotraj njih pa tiste, ki jim prinašajo največji zaslužek. Vse omenjene težave so mi povzročile kar nekaj sivih las. Do enostavne odločitve, ko bi lahko jasno rekel, katero naložbeno življenjsko zavarovanje je najboljše, žal nisem prišel. Se pa osebno nagibam k temu, da sam ne bi izbral nobenega izmed njih in bom še naprej iskal alternativne rešitve na trgu.

Življenjska in nezgodna zavarovanja 

Tretji teden pa sem svojo raziskavo razširil še na življenjska in nezgodna zavarovanja. Tu je bilo samo raziskovanje sicer bolj preprosto, še vedno pa sem se srečal s številnimi nejasnostmi. Že pri izdelavi ponudb za življenjsko zavarovanje sem za zavarovalno vsoto vzel 100.000 EUR. Ljudje marsikdaj zmotno mislijo, da potrebujejo življenjsko zavarovanje, ko ga v resnici ne in obratno. Pri zavarovalni vsoti pa je problem še večji, saj prevečkrat vzamemo neke pavšalne, okrogle zneske, brez da bi sploh točno vedeli, kakšen je pravi znesek, ki ga bodo v primeru smrti potrebovali naši bližnji. Izbira najcenejšega ponudnika na trgu je tukaj lahka, ker gre za enako kritje pri vseh zavarovalnicah. Premije so sicer nizke, tako da tudi če izberemo dražje zavarovalnice, to ne bo imelo večjega vpliva na naš finančni položaj. Lahko pa pride do manjše katastrofe v primeru smrti, če bomo izbrali neustrezno zavarovalno vsoto.

Pri nezgodnih zavarovanjih pa sem dal poudarek zgolj na invalidnost. Zavarovalnice ustvarjajo najrazličnejše nezgodne pakete, z raznimi marketinškimi prijemi pa mojstrsko ustvarjajo zmotno prepričanje, da so to stvari, ki jih potrebujemo. Toda edina stvar, ki jo res potrebujemo v primeru najhujšega, je zavarovanje za primer invalidnosti. Zavarovalnice to omogočajo na številne načine, od samostojnega zavarovanja za invalidnost, do priključka na življenjsko zavarovanje in ureditve znotraj nezgodnih paketov. Premije pa se med temi možnostmi seveda močno razlikujejo. Tu sem poskušal poiskati le najnujnejše kritje, ki bo najcenejše, obenem pa tudi zadosti visoko v primeru najhujšega. Sicer tudi tukaj prihaja do manjših odstopanj med zavarovalnicami, kritji in izključitvami, vendar pa sta za razliko od naložbenih življenjskih zavarovanj primerjava in izbira tukaj lažji.

Raziskava in analiza sta kljub dobremu predznanju vzeli ogromno truda in energije. Močno sem bil presenečen nad kompleksnostjo zadeve. Človek z redno službo in družinskimi obveznostmi bo za to potreboval ogromno časa. Poleg tega največkrat ne bo vedel, na kaj sploh mora biti pozoren. Zavarovalni zastopniki sicer lahko pomagajo do neke mere, vendar kot sem že dejal, jim manjka neodvisnosti, včasih tudi strokovnosti, predvsem pa celotnega pregleda nad finančnim trgom ter finančno sliko stranke. Izbira za stranko v večini primerov tako ne bo optimalna. 

Ker gre za dolgoročne zavarovalne police, tudi ob nižjih premijah lahko pride do ogromnih razlik. Pri življenjskem zavarovanju bi ob neustrezni izbiri tako v 25-ih letih polico preplačali za “le” nekaj 100 EUR, medtem ko se razlike pri naložbenem zavarovanju lahko merijo v več 10.000 EUR. Polega tega ne smem pozabiti še na splošne pogoje, s katerimi se stranke premalokrat podrobno seznanijo. Kljub temu, da so “splošni” in enaki za vse, se med zavarovalnicami močno razlikujejo. Potrebno je torej mnenje izkušenega neodvisnega svetovalca, ki ni omejen s produkti le ene zavarovalnice, temveč pozna v celoti tako trg kot stranko ter nam lahko najbolje svetuje. Le takrat bomo lahko rekli, da smo izbrali najbolj ustrezne produkte in optimalno poskrbeli zase.

Rok Štrukelj

Negotovost in posledično velika nihajnost tečajev tako na tradicionalnih, kot tudi na kripto trgih, ki se je začela že v zadnjih dneh meseca aprila, se je prenesla tudi v maj. Vojna v Ukrajini, korona zaprtje na Kitajskem, dvigovanje obrestnih mer ter spodletel poskus kreacije novega finančnega sistema na podlagi algoritemskih stabilnih kovancev, je zadal močan udarec vlagateljem, ki so finančne trge dojemali kot kazino, kjer zmaga vsak, ki si upa staviti.

Poleg vojne v Ukrajini, kjer očitno (še) ni pravega napredka, težave Kitajske z novimi primeri obolelih s korona virusom, kjer smo zaradi ničelne tolerance priča zaprtju celotnih območij in že vpliva na nižjo gospodarsko rast, so optimizem vlagateljev načele še jasne izjave predstavnikov centralnih bank, predvsem ameriške (FED), da jim bo v teh razmerah prioriteta zajezitev inflacije, ne pa gospodarska rast. Te izjave so vlagatelji razumeli kot zeleno luč za agresivnejše dvigovanje obrestnih mer, kar pa ni dobra podlaga za rast delniških tečajev. Do jeseni lahko tako pričakujemo še dva dviga po 0.5 odstotne točke v ZDA, temu pa se bo priključila tudi evropska centralna banka (ECB), ki bo obrestne mere po dolgem času spet dvignila nad nič. Od jeseni naprej pa je vse odvisno od mesečnih podatkov o stopnji inflacije, kot menijo analitiki.

Najbolj dramatično dogajanje v maju pa tokrat ni bilo na tradicionalnih finančnih trgih, ampak je pretreslo svet kriptovalut. Popularen kripto kovanec Luna, ki se je v zadnjem letu prebil med top 10 kriptovalut, je v nekaj dneh izgubili praktično vso svojo vrednost. Njegova vrednost je upadla za kar 99 %! Kako je to mogoče, so se spraševali vlagatelji?

Kolaps kriptovalut na čelu z LUNA in UST kovancem

Gre za dogajanje okrog povezanih stabilnih kovancev TerraUSD (UST) in omenjene sestrske kriptovalute Luna. Stabilni kovanec UST, ki bi moral imeti svojo vrednost ves čas fiksirano na en dolar, od tu tudi ideja “stabilnih kovancev”, je začel izgubljati svojo stabilnost in povzročil pravo paniko na trgu. Nekateri poznavalci razmer so mnenja, da je nestabilnost povzročil organiziran napad akterjev na trgu na algoritemski protokol, ki zagotavlja stabilnost kovanca UST in ga tudi uspel izigrati.

Kako je delovala naveza UST/Luna?

Kot omenjeno, je bil UST zasnovan kot stabilni kovanec. Svojo eksponentno rast imetja v obtoku je dosegel predvsem z nerealno 20 % zagotovljeno obrestno mero. Večina, ki si je upala staviti, da bo UST vedno lahko zamenjala za 1 USD, je vanj prenesla ogromne količine svojih prihrankov. Kaj pa je boljšega kot 20 % donos brez tveganja? Nič takšnega ne obstaja, to zdaj tudi ti vlagatelji vedo, le da se tveganje ni skrivalo v obrestni meri, temveč v vrednosti glavnice!
Stabilni kovanci naj bi namreč ves čas vzdrževali konstantno razmerje do klasične fiat valute, v tem primeru USD. So tako imenovane konvertibilne kriptovalute in naj bi bili v vsakem času zamenljivi v fiat denar. A kot vidimo, je vprašanje, kdo jamči za to …

Nekoč zlati in srebrni kovanci …

Ideja stabilne valute sicer v zgodovini ni nova. Naj vas spomnimo na ameriško valuto dolar in njegovo zlato podlago. Za trgovanje so nekoč uporabljali zlate in srebrne kovance, katerih vrednost je določala količina oz. teža v kovancu uporabljenih kovin. Ko so države (najprej britanske kolonije) zaradi praktičnosti uporabe in pomanjkanje zlata prešle na tiskan denar, so bile zaradi nezaupanja ljudi prisiljene hraniti protivrednost natisnjenega denarja najprej v zlatu in srebru, kasneje samo v zlatu.

Ta neposredna vezava dolarja na zlato se je potem preko let začela rahljati, rezerve v zlatu že dolgo ne pokrivajo količine natisnjenega denarja v obtoku. So pa l. 1900 sprejeli t.i. zlati standard, kot mera uradnega denarja je zlati kovanec, ki vsebuje 25.8 zrn zlata. Tako je bila unča zlata vredna 20.67 dolarjev. Ta standard je trajal do leta 1971, ko je ameriški predsednik Nixon uradno ukinil zlati standard, ameriška valuta pa je postala plavajoča. Dolar pa je tudi brez zlate vezave še danes glavna rezervna valuta, v kateri ima veliko držav shranjene svoje finančne rezerve.

Tako je tudi za zagotavljanje stabilnosti “stabilnih” kovancev v kriptosvetu potrebno neko varovalo oz. sistem. V nekaterih primerih je to varovalo bogato fizično premoženje izdajateljev, bodisi v denarju ali finančnih in kripto naložbah, v primeru UST pa naj bi to varovalo zagotavljal algoritemski protokol, ki je deloval na podlagi arbitraže. Kako?

Varovalo naj bi zagotavljal algoritemski protokol …

Algoritem naj bi prek prodaj in nakupov sestrske valute Luna skrbel za to, da je cena UST vedno natančno en dolar. Če zaradi povpraševanja po UST cena narašča, algoritem izda nov UST in z njim kupi Luno, tako zmanjša količino Lune v obtoku in ohranja njeno vrednost, znižuje pa vrednost UST. Če pa se začne cena UST zaradi prodaj zniževati, protokol ustvarja nove Lune, z njimi odkupuje UST in tako ohranja njegovo vrednost.

Protokol je deloval učinkovito, dokler je cena UST zaradi povpraševanja naraščala, ko pa je zaradi destabilizacije vezave na USD prišlo do panike in velikih razprodaj na trgu, protokol ni uspel zagotoviti stabilnosti z ustvarjanjem nove Lune in odkupovanjem UST. S tem prekomernim ustvarjanjem nove Lune jo je popolnoma razvrednotil in rezultat je popoln kolaps. Tako je v kolapsu UST in Lune izpuhtelo več kot 35 milijard USD. Marsikateri vlagatelj, ki je “zaupal” sistemu stabilnih kovancev, je izgubil vse svoje premoženje. Ustvarjalci Lune sicer poskušajo rešiti celoten ekosistem z oddelitvijo, kar pomeni, da so ustvarili novo Luno, staro pa poimenovali luna classic, a je uspešnost povrnitve večjega dela premoženja vlagateljem pod močnim vprašanjem.

Ima pa dogodek jasno sporočilo. To pomeni, da samoregulacija na kriptotrgih očitno ne deluje in smo vse bližje regulaciji, ki zaradi takih dogodkov postaja ne samo potrebna, temveč kar nujna. Tako so nekateri vplivni analitiki in ekonomisti mnenja, da je najverjetneje obdobje popolne liberalizacije kriptotrgov za nami in vstopamo v neko novo obdobje, kjer bo regulacija zagotavljala vsaj neko minimalno varnost, da do podobnih dogodkov ne bi več prihajalo.

Maj je bil slab za finančne trge

Makroekonomski podatki, objavljeni v maju, žal niso bili v podporo rasti delniških trgov. Objava stopnje inflacije v ZDA je sicer pokazala, da se je rast nekoliko umirila, na letni ravni se je inflacija znižala z 8.5 % na še vedno zelo visokih 8.3 %. Analitiki sicer previdno napovedujejo, da je kljub vsemu inflacija v ZDA dosegla vrh in da lahko v naslednjih mesecih pričakujemo nadaljnje umirjanje. Temu umirjanju bi se ameriška centralna banka prilagodila s svojo politiko obrestnih mer. Inflacija EU področja, objavljena v mesecu maju za april pa je glede na marec ostala stabilna, znaša 7.4 %.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu maju upadel je za -1.4 %. Rezultat bi bil še slabši, če se v zadnjih trgovalnih dneh meseca maja ne bi nenadoma pojavili kupci, ki so ocenili, da so trgi že dovolj padli in so delnice vredne nakupa. Težko rečemo, da je to sprememba trenda, to se bo pokazalo v naslednjih trgovalnih dneh.

Tako so ameriške delnice izgubile -1.7 %. Evropske delnice tokrat nekoliko bolje, njihov primerjalni indeks je upadel za -0.8 %. Trgi v razvoju tudi negativno, v povprečju je njihov globalni indeks izgubil zgolj -1.1 %.

Vrednosti obveznic pa je verjetno dosegla dno, kot so mnenja analitiki. Upamo, da res. Evropski primerjalni indeks je tako v maju upadel za dodatnih -1.5 %.
Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe pa v maju ameriška valuta USD ni pomagala, napram EUR je izgubila cca. 1.5 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2022

Kriptovalute v maju krepko navzdol

Vrednosti kriptovalut so se v mesecu maju krepko znižale tudi po zaslugi na začetku opisanih dogajanj. Panika na trgu je očitno vplivala tudi na vrednosti drugih kriptovalut, kar je seveda pričakovano. Tako je Bitcoin izgubil v maju skoraj 17 % vrednosti in zaključil mesec pod vrednostjo 30.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Lahko rečemo, da se je korelacija med kriptovalutami in tehnološkimi delnicami tudi v maju nadaljevala. Posebno močna korelacija je ugotovljena med Bitcoinom in ameriškim tehnološkim indeksom Nasdaq, kot so pokazale analize.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Tudi globalni nepremičninski sektor negativno

Tudi delnice globalnega nepremičninskega sektorja se v maju niso izognile padcem. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v maju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil cca. -2 % vrednosti (USD). V EUR pa je zaradi padca USD vrednost upadla za cca. -3.5 %.

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Očitno je vse odvisno od razvoja stopnje inflacije v naslednjih mesecih. Temu bodo svojo politiko dvigovanja obrestnih mer prilagajale tudi centralne banke.
Dva napovedana dviga ameriške centralne banke v poletnih mesecih po 0.5 % sta najverjetneje že dejstvo in vračunana v trenutne cene delnic, za jesen pa so stvari še odprte. V primeru umirjanja inflacije bodo tudi finančni trgi hitro reagirali in lahko pričakujemo rast delniških tečajev. V primeru poglabljanja inflacije pa bodo dvigi tudi jeseni agresivni, razmere na finančnih trgih tako ne bodo ugodne za rast. Možnost recesije se bo s tem močno povečala.

Na srečo se tudi epidemiološka slika na Kitajskem po zadnjih informacijah nekoliko umirja, oblasti so začele z rahljanjem zaščitnih ukrepov, tako se nekatera področja že odpirajo. Zaradi velikosti in pomembnosti ima kitajska ekonomija vpliv na celotno JV Azijo, da ne rečemo kar na vso globalno ekonomijo. Šanghaj, največje kontejnersko pristanišče na svetu je za naše razmere nepojmljivih razsežnosti, meri cca. 4.000 kvadratnih metrov.

Vsaka motnja v delovanju oz. zaprtje pomeni težave v oskrbovalnih verigah številnih globalnih podjetij, preko tega pristanišče namreč poteka dobava velikega dela sestavnih delov in izdelkov, s katerimi ta regija zalaga cel svet oz. svetovno proizvodnjo. To pa posledično pomeni težave v proizvodnji in manjšo ponudbo ob že tako presežnem povpraševanju, kar dodatno priliva ogenj na rastočo inflacijo.

Kar se tiče vojne v Ukrajini, za katero vsi upamo, da se bo čimprej končala, lahko rečemo, da trenutno ni prioriteta na radarjih svetovnih vlagateljev. Kot da so se sprijaznili z razmerami in ekonomskimi posledicami vojne, ki se kaže predvsem v energetski krizi. Vsako poslabšanje vojaško-političnih razmer oz. širitev spopadov pa bi seveda imelo vpliv na finančne trge.

Vsekakor nas vlagatelje čaka negotovo in vroče poletje.

Naši južni sosedje so se znašli na točki, ki smo jo mi že izkusili. Naj spomnimo, 1. maja 2004 smo se pridružili Evropski uniji, 11. julija 2006 pa nam je Svet Evropske unije odobril prošnjo za vstop v evrsko območje. Evro je v Sloveniji tako namesto SIT postal zakonito plačilno sredstvo 1. januarja 2007.

S 1. januarjem prihodnje leto bo tudi Hrvaška, ki je članica EU postala že 1. julija 2013, svojo kuno zamenjala z evrom. Že septembra letos pa vse do konca leta 2023 bodo vse cene označevali z obema valutama. S tem želijo kupcem omogočiti lažje preračunavanje vrednosti izdelkov v novo denarno enoto in da se bodo nanjo hitreje navadili — hkrati pa želijo tudi trgovcem preprečiti skušnjavo, da bi izkoristili prehod na evro za zaokroževanje vrednosti svojih izdelkov navzgor.

Številna hrvaška podjetja imajo sicer že nekaj časa posojila v evrih, mnogi prebivalci Hrvaške v evrih varčujejo, pogosto pa v evrih označujejo tudi cene nepremičnin in vozil v kupoprodajnih pogodbah in neuradnih transakcijah.

Seveda sprejem evra pri Hrvatih podpiramo, saj se bomo s tem tudi mi končno izognili menjavam valut in preračunavanju cen v evre.

In kakšni bodo videti hrvaški evri?

Natečaj za motive evra in zapleti zaradi kune

Pri izvedbi oblikovalskega natečaja, s katerim so želeli pridobiti kreativne rešitve za motive na evrskih kovancih, se je pri južnih sosedih nekolikanj zapletlo. Avtor nagrajene rešitve kovanca za en evro, predstavljene v začetku februarja letos, je namreč za svoj predlog (zanj je prejel 70.000 kun nagrade) nepooblaščeno uporabil fotografijo kuni podobnega glodalca na veji škotskega naravoslovnega fotografa Iaina H. Leacha, za katero ni niti plačal niti avtorja prosil za dovoljenje za uporabo.

O tem, da oblikuje neke kovance in da bi rad uporabil svetlobne učinke na izrezani fotografiji, s pomočjo katerih bo dobil kovinski videz, pa je pisal in za nasvete spraševal v skupini Bring Your Own Laptop Online na Facebooku.

Da dizajn kovanca spominja na obstoječo fotografijo, je nekdo odkril po naključju in o tem obvestil omenjenega fotografa, ki mu je med drugim fotografije objavil tudi National Geographic. V objavi mu je napisal, da upa, da je avtor oblikovne rešitve kovanca vsaj vzpostavil stik z njim in mu za uporabljeno fotografijo plačal.

Foto: www.vecernji.hr

Leach, ki je fotografijo naredil že pred sedemnajstimi leti, je z značilnim škotskim humorjem objavil na Twitterju, da ne ve točno, kaj lahko naredi, da pa mu bodo morda poslali vsaj brezplačen kovanec. Incident je kmalu dobil mednarodne razsežnosti.
Leach je kasneje povedal, da hrvaškemu oblikovalcu ne zameri in da ga ne namerava tožiti, da pa bi bilo lepo, če bi ga kdo vsaj kaj vprašal.

Oblikovalec je na koncu svojo rešitev umaknil in se odrekel denarni nagradi, zato je Hrvaška narodna banka čez nekaj časa razpis ponovila in prišla do novih končnih motivov, med katerimi je zmagal Jagor Šunde, znova z motivom kune (na šahovnici v ozadju). Kuna, čeprav na evrskem kovancu, tako torej ostaja.

Sicer pa je kuna v hrvaških transakcijah imela pomembno vlogo že v srednjem veku, takrat so namreč plačevali s kunjim krznom. Od prve polovice 13. do konca 14. stoletja pa je kuna krasila tudi že takratni hrvaški kovanec, ki so ga imenovali banovac.

  • Na kovancu za dva evra bo zemljevid Hrvaške.
  • Na kovancih za 50, 20 in 10 centov bo upodobljen Nikola Tesla, izumitelj in vizionar srbskih korenin, ki se je rodil v vasici Smiljan.
  • Na najmanjših kovancih za pet, dva in en cent pa bosta v najstarejši slovanski pisavi glagolici izpisani črki H in R.
  • Kot nosilni motiv pa bo seveda prisotna tudi obvezna šahovnica, ki je eden pomembnejših hrvaških motivov že od konca 15. stoletja (takrat je imela še 8 x 8, danes pa ima 5 x 5 polj).

Vir: Twitter — Andrej Plenković

Kako smo do svojih evrov prišli Slovenci

Zgodovinske datume prevzema nove skupne valute pri nas smo navedli že v uvodu, pri pridobivanju podobe nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev pa je vse skupaj teklo veliko bolj gladko kot pri sosedih.

Vse skupaj se je začelo z obširnimi razpravami z numizmatiki, oblikovalci in drugo strokovno javnostjo v aprilu 2004. V medijih so kasneje k zbiranju predlogov za motive povabili še širšo javnost in skupaj prišli do skoraj sedemsto predlaganih motivov.

Med zbranimi motivi je pristojna komisija Banke Slovenije in Ministrstva za finance pripravila ožji nabor predlogov in jih posredovala v obravnavo takratni Vladi Republike Slovenije.

Po sprejetju odločitve so pet pomembnih slovenskih oblikovalcev (Jani Bavčer, Edi Berk, dr. Petra Černe Oven, Miljenko Licul in Matjaž Učakar) povabili k pripravi idejnih osnutkov, ki jih je potem temeljito pregledala strokovna žirija, imenovana s strani uglednih slovenskih umetnikov, oblikovalcev in različnih poznavalcev slovenske kulturne dediščine.

Na koncu so bile izbrane rešitve znamenitega oblikovalca Miljenka Licula, ki jih je pripravil skupaj z Majo Licul in Janezom Boljko.

28. 7. 2005 je Vlada Republike Slovenije na 35. redni seji sprejela sklep, da se s predlogi videza nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev strinja in je o njihovi izbrani podobi obvestila Ekonomsko-finančni odbor ECOFIN (pododbor za kovance), ki je 5. 10. 2005 potrdil, da je slovenski predlog izdelan v skladu z evropsko zakonodajo.

Se še spomnimo, koliko so evrski kovanci in bankovci vredni?

Pri tečaju zamenjave 239,640 slovenskih tolarjev (SIT) za evro so vrednosti evrskih kovancev naslednje:
• kovanec za en cent je vreden 2,40 SIT,
• za dva centa 4,79 SIT,
• za pet centov 11,98 SIT,
• za 10 centov 23,96 SIT,
• za 20 centov 47,93 SIT,
• za 50 centov 119,82 SIT,
• za en evro 239,640 SIT in
• za dva evra 479,28 SIT.

Vrednosti evrskih bankovcev pa so:
• bankovec za 5 evrov je vreden 1.198,20 SIT,
• za 10 evrov 2.396,40 SIT,
• za 20 evrov 4.792,80 SIT,
• za 50 evrov 11.982 SIT,
• za 100 evrov 23.964 SIT,
• za 200 evrov 47.928 SIT in
• za 500 evrov 119.820 SIT.

Kako dobro pa poznamo motive na slovenskih evrih?

Za konec (in za kratek čas) smo vam pripravili zabaven mini kviz — vabimo vas, da ga rešite in preverite, kako dobro poznate motive na naših evrskih kovancih. Na koncu se vam bodo izpisali tudi pravilni odgovori.

Brez skrbi – rezultata ne bomo nikomur razkrili, kviz je namreč anonimen. 🙂

Če boste vsaj na polovico vprašanj odgovorili pravilno, vam čestitamo, saj evrski bankovci in kovanci v naše denarnice prihajajo z zares različnih koncev Evrope in na motive na njih že dolgo nismo več pozorni. Če pa že, smo pozorni na njihovo vrednost.

Nekateri analitiki so mnenja, da bi spričo izjemno visokih nihanj globalnih delniških tečajev v zadnjih dneh meseca aprila to bilo lahko verjetno. Res pa je, da smo v zadnjih letih dodobra občutili, kako nepredvidljivi so lahko trgi in kako nehvaležne so tovrstne napovedi.

Resnici na ljubo moramo priznati, da so delniški trgi še enkrat pokazali izjemno žilavost in odpornost. Kljub izjemno neugodnemu geopolitičnemu in ekonomskemu okolju ob poplavi negativnih informacij se vrednost globalnih delniških indeksov v letošnjem letu ni občutno znižala, kot bi morda lahko pričakovali. Tako so vodilni indeksni skladi (ETF), ki sledijo globalnim delniškim indeksom, v letošnjem letu izgubili komaj dobrih 6 % vrednosti (EUR), kar je glede na razmere relativno malo in celo manj od korekcije, ki pomeni izgubo 10 % ali več. Res pa je, da vsebujejo ti indeksni skladi pretežno naložbe v USD, ki pa je napram EUR v letošnjem letu pridobil skoraj 10 % vrednosti, zato je upad vrednosti v EUR tako nizek. V USD so rezultati slabši.

Grozeče napovedi centralnih bank

Ukrajinska vojna, katere ekonomske posledice že občutimo kot zviševanje cen energentov in hrane, rastočo inflacijo in vse bolj grozeče napovedi centralnih bank o agresivnejšem dvigovanju obrestnih mer zagotovo niso veter v hrbet delniškim tečajem. Če temu dodamo še ponoven pojav virusa COVID-19 na Kitajskem in posledično delne zapore posameznih področij, kar negativno vpliva na že tako okrnjeno dobavno verigo (supply chain) proizvodov in sestavnih delov iz daljnega vzhoda, težko pričakujemo evforijo na trgih.

Poslabšanje globalne ekonomske slike že vpliva na nižje napovedi o letošnji gospodarski rasti. Tako sta najprej Svetovna banka (World Bank), nato pa še Mednarodni denarni sklad (International Monetary Fund) močno znižala napovedi letošnje globalne gospodarske rasti. Če sta še v začetku leta v januarju napovedovala rast globalnega GDP-ja 4.4 %, sta ga v aprilu znižala za 0.8 %, tako da so trenutne napovedi 3.6 %.

Nižja globalna gospodarska rast in rastoča inflacija imata seveda negativen vpliv na finančne trge, o tem ni dvoma. Tako lahko rečemo, da optimizem med vlagatelji počasi izginja.

Kaj bi lahko v nadaljevanju leta znatno oklestilo dobičke?

Vlagatelji in analitiki so z nestrpnostjo pričakovali objavo rezultatov podjetij in korporacij za prvi kvartal letošnjega leta, ki naj bi pokazala, ali že in koliko poslabšanje ekonomskih razmer vpliva na poslovanje. Lahko ugotovimo, da je večina podjetij in korporacij, ki sestavljajo ameriški delniški indeks S&P 500, objavilo boljše rezultate od napovedi analitikov, kar je vsaj malo izboljšalo razpoloženje na trgih. Res pa je, da napovedi predstavnikov podjetij, ki jih podajajo ob objavi rezultatov, kaj pričakujejo v nadaljevanju leta, niso najbolj optimistični. Ukrajinska vojna, energetska kriza, rastoča inflacija, višje obresti in s tem povezana nižja gospodarska rast naj bi v nadaljevanju leta znatno oklestili dobičke podjetij.

Rezultati najpomembnejših svetovnih podjetij, med katere sodi predvsem skupina FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Google, Microsoft, Netflix), pa tudi Tesla, ki imajo na razpoloženje vlagateljev tudi največji psihološki vpliv, so bili tokrat bolj mešane narave. Predvsem Amazon in Netflix, ki sta v času pandemije najbolj cvetela, sta objavila rezultate bistveno slabše od napovedi analitikov, kar je trg takoj kaznoval s 15 % oz. 35 % padcem vrednosti njihovih delnic. Apple, Microsoft in Tesla so poslovala bolje od pričakovanj, kar je povzročilo rast njihovih delnic po objavi.

Inflacija tudi na račun okrnjene ponudbe

Inflacija v največji svetovni ekonomiji, ki ima tudi največji vpliv na dogajanje na finančnih trgih, še vedno raste. Tako je na letni ravni že dosegla 8.5 %, kot je objavil v aprilu ameriški zvezni urad za statistiko dela. Naj vas spomnimo, v prejšnjem mesecu je bila inflacija na letni ravni v ZDA 7.9 %. Sedanja inflacija v svetu je posledica ne samo povečanega povpraševanja, ampak tudi okrnjene ponudbe. Razlogi tičijo v težavah v preskrbovalnih verigah, ki so se v času pandemije močno povečale, na področju storitev pa v pomanjkanju ustrezne in kvalificirane delovne sile, kar ne zadošča povpraševanju. Tovrstno inflacijo je z znanimi ukrepi centralnih bank s politiko obrestnih mer tudi težje odpraviti.

Tako je glede na razmere težko pričakovati bleščeče rezultate na finančnih trgih. Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je v mesecu aprilu tako zabeležil enega najslabših rezultatov v zadnjem obdobju, upadel je za -3.2 %.  Evropske delnice tokrat nekoliko bolje, njihov primerjalni indeks je upadel za -1.1 %. Trgi v razvoju še bolje, v povprečju je njihov globalni indeks izgubil zgolj 0.4 %.

Vrednosti obveznic, zaradi rastoče inflacijske stopnje in strahu pred agresivnejšim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank, z višanjem zahtevane donosnosti še vedno močno upadajo. Evropski primerjalni indeks je tako v aprilu upadel več kot 3 %.

Vsi rezultati so podani v EUR.

Tudi v aprilu je evropskim vlagateljem v dolarske naložbe zelo pomagala ameriška valuta USD, ki je napram EUR pridobil več kot 5 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over April 2022

Kriptovalute v aprilu navzdol

Vrednosti kriptovalut so se v mesecu aprilu znižale in nekako sledile dogajanjem na delniških trgih. Tako je Bitcoin v aprilu izgubil več kot 14 % vrednosti in zaključil mesec pri slabih 36.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Tudi globalni nepremičninski sektor negativno

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v aprilu sledile večini ostalih sektorjev in nekoliko upadle. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v aprilu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil cca. 5 % vrednosti (USD). V EUR pa je zaradi rasti USD aprilska sprememba skoraj nevtralna.

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Trenutne razmere kažejo na to, da bi se upadanje delniških tečajev tudi v mesecu maju lahko nadaljevalo, to smo omenili že na začetku. Seveda pa bi vsaka dobra informacija, kot je npr. premirje v Ukrajini ali pa znižanje letne stopnje inflacije dalo trgom nov zagon. Trgi za rast obupno potrebujejo dobro informacijo.

V nadaljevanju letošnjega leta pa bo dogajanje na finančnih trgih nedvomno krojila predvsem politika obrestnih mer in pristop centralnih bank kot odgovor na naraščajočo inflacijo. Največjo težo bo imela tu kot vedno ameriška centralna banka (FED), evropska centralna banka je običajno manj agresivna in nima toliko vpliva na trge.

Tu pa se mnenja vodilnih svetovnih analitikov nekoliko razlikujejo. Del analitikov in trenutno tudi trgi z nedavnimi razprodajami stavijo na bolj agresivno dvigovanje obrestnih mer. Naslednje zvišanje bo najverjetneje že v mesecu maju, pričakujemo lahko dvig za 0.5 odstotne točke. Največji pesimisti pa pričakujejo celo 0.75 odstotne točke. Taka politika bi seveda vplivala na povišano brezposelnost in nižjo gospodarsko rast. Višina obrestnih mer in stopnja brezposelnosti sta namreč v močni korelaciji, to so pokazale analize in nas uči tudi zgodovina.

Prilagoditev na življenje s povišano inflacijo?

Del analitikov, med katere spadajo tudi vodilni analitiki največje svetovne družbe za upravljanje finančnih sredstev BlackRock pa so mnenja, da bo FED pri dvigovanju ubral bolj zmerno pot in dopustil nekoliko povišano inflacijo med 2.5 in 3 %, kar je več kot je želena stopnja 2 %. Tako bi FED izbral manjše zlo. Zadušitev gospodarstva tako ne bi bila tako drastična, gospodarstvo bi jo lažje preneslo. Potrebno pa se bo prilagoditi na življenje z nekoliko povišano inflacijo. Tak scenarij je seveda za finančne trge mnogo bolj ugoden, poslovanje podjetij bi bilo boljše, s tem pa tudi vrednost njihovih delnic.

Trenutno so v pričakovanju agresivnega dvigovanja obrestnih mer najbolj na udaru vlagateljev podjetja, ki potrebujejo močan razvoj, ki je drag, nimajo pa dovolj lastnih sredstev za financiranje in se morajo zadolževati. Ob višjih obrestnih merah to pomeni v marsikaterem primeru zelo okrnjen razvoj in posledično slabšo perspektivo in pozicijo na trgu. Sem lahko uvrstimo visokotehnološka podjetja s področja biomedicine in biotehnologije, ki so v zadnjem obdobju doživele močne padce vrednosti delnic.

Seveda nikakor ne moremo odpisati vpliva vojne v Ukrajini, vsako poslabšanje razmer bo vsekakor imelo negativne posledice tudi za finančne trge.

finančni trgi vojna v ukrajini

Dogajanje na globalnih finančnih trgih je tudi v mesecu marcu pričakovano krojila vojna v Ukrajini, katere intenzivnost zaenkrat še ne popušča. Taki vojni v Evropi po svoji silovitosti in razdejanju nismo bili priča od druge svetovne vojne dalje.

Tudi tokrat se bomo vzdržali političnih komentarjev, za katere nismo pristojni. Samo upamo lahko, da bo vojne in trpljenja ljudi čim prej konec. Bolj se bomo osredotočili na finančne trge.

Verjetno je veliko vlagateljev pričakovalo, da bo imela vojna praktično v Evropi pogubne posledice in velik negativen vpliv na finančne trge, vendar (vsaj zaenkrat) temu nikakor ni tako. V zadnjem prispevku smo ugotavljali, da nas zgodovina uči, da geopolitični konflikti in lokalne vojne, med katere še vedno prištevamo tudi vojno v Ukrajini, večjega in dolgoročnega vpliva na finančne trge nimajo. Po začetnem šoku se trgi dokaj hitro poberejo in povečini celo zrastejo. Zgodovina je imela tokrat prav, takemu scenariju smo priča tudi sedaj, svetovni razviti trgi na čelu z ameriškimi so v marcu celo pridobili na vrednosti.

Kitajska je razočarala …

Nekoliko nas je zopet razočarala Kitajska. Zaradi njene geopolitične lege ima evropski konflikt kljub vsemu manj vpliva. Žal se je rast delnic na kitajskih in hongkonških delniških trgih, ki so se jim vrednosti začele lepo popravljati, zopet zaustavila. Nekaj novih primerov koronavirusa, napovedi o nižji gospodarski rasti in nepredvidljivost kitajskih finančnih oblasti so vlagatelje očitno odvrnili od nadaljnjih nakupov. Nenazadnje pa tudi ugibanja o možni povezavi na ekonomskem področju Kitajske in Rusije investiranju na Kitajskem ne govorijo ravno v prid. Velik udarec kitajskim velikim tehnološkim podjetjem, ki kotirajo na ameriških borzah, pa so zadale tudi nove govorice o možni prepovedi kotiranja oz. umiku z ameriških borz (delisting). Na srečo so se v prvih dneh aprila kitajske oblasti le omehčale in izrazile pripravljenost, da Kitajska dovoli vpogled ameriškim borznim regulatorjem v podrobnejše poslovanje kitajskih podjetij, ki kotirajo na ameriških borzah. To pa je pogoj, da do prepovedi kotiranja ne pride.

Tako v zadnjih dneh vedno bolj v ospredje zanimanja vlagateljev zopet prihajajo ekonomski podatki, predvsem rastoča inflacija. Ta se nikakor ne umirja, prej nasprotno. V mesecu marcu objavljeni podatki o februarski stopnji inflacije v najmočnejšem svetovnem gospodarstvu to potrjujejo. Na mesečni ravni je tako stopnja inflacije zrasla za 0.8 %, kar na letni ravni pomeni že kar 7.9 %, kot je objavil ameriški zvezni urad za statistiko dela.

Ameriška centralna banka (FED) je tako marca pričakovano reagirala in obrestno mero zadolževanja dvignila za 0.25 odstotne točke. Nekateri analitiki in ekonomisti so napovedovali dvig obrestne mere celo za 0.5 odstotne točke, do katerega pa na srečo finančnih trgov ni prišlo. Tudi komentarji predsednika FED Jeroma Powella o dobrem stanju ameriške ekonomije so dali delniškim trgom nov zalet.

Razveseljiva novica za finančne trge je tudi, da se je v marcu indeks razpoloženja ameriških potrošnikov (consumer sentiment index), ki meri zadovoljstvo Američanov s svojim finančnim stanjem in zaupanjem v ameriško ekonomijo po več mesecih zopet zvišal.

Vpliv energetske krize

Na drugi strani pa dolžniški vrednostni papirji, kot so obveznice, še vedno tonejo. Na to seveda najbolj vpliva naraščajoča inflacija, ki jo bo dodatno še poslabšala energetska kriza in visoke cene energentov, ki jih že občutimo. Kaj si vlagatelji mislijo o inflaciji nam lepo pokaže naraščajoča zahtevana donosnost ameriških 10-letnih državnih obveznic, ki je zopet poskočila in presegla vrednost 2.4 %. Naj pa omenimo, da te vrednosti še zdaleč niso rekordne, v ne tako daljni preteklosti smo bili priča precej višjim vrednostim.

Vir: CNBC

Slika zgoraj tako prikazuje gibanje zahtevane donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic (10 years treasury yields) od leta 1980 dalje. Lahko ugotovimo, da so sedanje vrednosti še daleč od povprečnih.

V sedanjih cenah evropskih državnih obveznic, katerih vrednost je v letošnjem letu močno upadla, so po mnenju analitikov že upoštevani štirje možni dvigi obrestne mere evropske centralne banke. Predstavniki evropske centralne banke, ki v svoji obrestni politiki ni tako agresivna kot ameriška, pa v svojih izjavah napoveduje v letošnjem letu zaenkrat dva dviga po 0.25 odstotne točke. Tako lahko rečemo, da so padci cen evropskih obveznic kljub vsemu pretirani in da bi se moralo drsenje vrednosti ustaviti.

Se obeta nova svetovna recesija?

Nekateri najbolj pesimistični analitiki pa že opozarjajo, da trenutne razmere v svetu, kot so vojna v Ukrajini, ekonomski ukrepi zoper Rusijo, energetska kriza in visoka inflacija lahko vodijo v novo svetovno recesijo.

Pri tem se opirajo na krivuljo donosnosti ameriških državnih obveznic, ki je po dolgem času zopet inverzna. Kaj to pomeni?

To pomeni, da vlagatelji trenutno zahtevajo za ameriške kratkoročne državne obveznice višjo donosnost kot za dolgoročne obveznice, kar je seveda v nasprotju z ekonomskim ciklom gospodarske rasti, ko velja obratno. V ciklu gospodarske rasti namreč vlagatelji za dolgoročne obveznice, ki so zaradi bolj oddaljene zapadlosti tudi bolj tvegane, za nakup zahtevajo višjo donosnost. Ta obrat krivulje je bil v zgodovini mnogokrat prvi znak prihajajoče recesije.

Zaenkrat so te najave še preuranjene, tudi predsednik FED-a Powell jih je v svojem nagovoru odločno zavrnil. Čisto prezreti pa jih ne moremo. Taki inverziji krivulje smo bili priča l. 2016, recesija pa je nastopila šele nekaj let kasneje.

Trenutno se zdi recesija v ZDA sicer nemogoča. Stopnja nezaposlenosti še vedno upada, poraba prebivalstva je kljub inflaciji še vedno stabilna. Še zadnje veje gospodarstva se po korona krizi odpirajo.

Delnice držav v razvoju zopet v rdečem

Tako je navkljub zahtevnim geopolitičnim razmeram in grozeči inflaciji primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu marcu porasel za odličnih 3.8 % (EUR). Med razvitimi trgi zaradi navedenih dejavnikov pričakovano najbolje ameriške delnice, ki so pridobile v marcu kar 4.5 % (EUR). Slabše evropske delnice, pridobile so manj kot 1 % (EUR), kar je zaradi bližine vojnih razmer tudi pričakovano. Delnice držav v razvoju pa zopet v rdečem, na globalnem nivoju so upadle za -1.3 % (EUR). Največ po zaslugi Kitajske, razloge smo že navedli.

Obveznice kot rečeno zaradi višanja inflacijske stopnje in strahu pred agresivnejšim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank nadaljujejo z upadanjem, evrske so izgubile – 2.2 % (EUR). Tokrat je evropskim vlagateljem v dolarske naložbe zopet pomagala ameriška valuta USD, ki je napram EUR pridobil 0.9 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over March  2022

Kriptovalute v marcu bolje

Vrednosti kriptovalut so predvsem po zaslugi druge polovice meseca marca poskočile in se končno odlepile od vrednosti, okoli katerih so se gibale v zadnjem obdobju. Tako je Bitcoin pridobil v marcu več kot 7 % vrednosti in zaključil mesec pri dobrih 41.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Tudi globalni nepremičninski sektor odlično

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so se po sicer nevtralnem februarju v mesecu marcu lepo podražile in sledile globalnemu okrevanju trgov. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v marcu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 6 % vrednosti.

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Ukrajinska vojna se mora ustaviti, to si prizadeva ves svet. Ne moremo si niti predstavljati, da bi se intenzivnost spopadov še povečala in celo razširila na druge države. Zato te opcije niti ne bomo predvideli. Pogajanja med Rusijo in Ukrajino v zadnjih dneh marca sicer prinaša nekaj optimizma in upanja na dogovor o ustavitvi spopadov in premirju, ki si ga vsi tako želimo.

Inflacija je še vedno v zagonu, o tem ni dvoma. Energetska kriza in pomanjkanje surovin zaradi sprejetih protivojnih sankcij zahodnih držav proti agresorju Rusiji bo to stanje predvsem v Evropi še poslabšalo. To bi lahko vplivalo na nižjo gospodarsko rast od predvidene. Kombinacija visoke inflacije in nižje gospodarske rasti pa pomeni vsaj začasno možnost stagflacije. Stagflacija je ekonomski pojem, ki se ga vsi ekonomisti in vlade najbolj bojijo. Pomeni nižanje gospodarske rasti in kupne moči prebivalstva ob še vedno rastočih cenah življenjskih dobrin. Idealne razmere kot uvod v novo svetovno recesijo.

Slabši rezultati podjetij in posledično večanje nezaposlenosti vodi v dodatno padanje kupne moči prebivalstva. Na srečo imajo svetovne centralne banke in vlade s svojimi finančnimi in fiskalnimi mehanizmi veliko izkušenj in sposobnosti, da se bodo takemu neugodnemu scenariju odločno zoperstavile.

Tu jo bodo verjetno zopet najbolje odnesle ZDA, ki s svojo gospodarsko močjo, izjemno učinkovito centralno banko (FED) in svojo lastno močno valuto dolarjem takšnim razmeram najlažje kljubujejo. Prav tako tudi ameriška geopolitična lega in položaj v svetu prinaša najmanj tveganja. V razdeljeni Evropi in predvsem državah v razvoju je tveganje znatno višje.

To lahko rečemo tudi za finančne trge, kjer se delnice ameriških korporacij v povezavi z močnim dolarjem držijo letos daleč najbolje. V zadnjih tednih se tako vlagatelji znova zatekajo h kapitalsko močnim in stabilnim korporacijam z uveljavljenimi blagovnimi znamkami, kot so tudi podjetja skupine FAANG, katerih velikost, kapitalska moč in zvesti uporabniki teh znamk dajejo vlagateljem upanje, da bodo težje razmere najlažje prestale. Delnice teh podjetij so tako po letošnjih padcih v drugi polovici marca porasle za od 5 do 10 %.

Vsekakor nas čaka tudi na finančnih trgih leto polno izzivov, kljub temu pa ostajamo zmerni optimisti.

Mesec februar nam je vlagateljem prinesel nove skrbi, tokrat na političnem področju. Govorimo seveda o rusko-ukrajinski krizi, kjer smo priča ruski invaziji na nevtralno in suvereno evropsko državo Ukrajino.

Kako se bo kriza razrešila, ne bi ugibali, saj nismo politični analitiki in nismo pristojni za tovrstne ocene. Bomo pa na osnovi zgodovinskih izkušenj poskusili oceniti, kakšen vpliv ta kriza že ima in bo še imela na globalno ekonomijo in finančne trge. Vpliv je seveda močno odvisen od globine in trajanja, zato je vsak geopolitičen spor nekaj posebnega in ima svoje zakonitosti. Pomembni so razlogi za krizo, število vpletenih držav, cilji vpletenih in podobno.

Kaj nas uči preteklost?

Če pogledamo v preteklost samo rožljanje z orožjem in napenjanje mišic oz. celo lokalne vojne manjšega obsega, večjega in dolgoročnega vpliva na gospodarstvo in finančne trge nimajo. Po začetnem šoku in kratkotrajni nestabilnosti se trgi hitro pomirijo v vrnejo na predhodne nivoje.

Regijski spopadi, v katerih je vpletenih več držav, med njimi celo svetovne velesile, pa so lahko nekaj povsem drugega. Lahko pride do večjega vpliva na svetovno ekonomijo in daljše nestabilnosti finančnih trgov. Na srečo takšnih izkušenj od druge svetovne vojne dalje nimamo, zato je vpliv v vsej svoji razsežnosti v tem trenutku težje oceniti.

Rusko-ukrajinski spor, v katerem je Rusija že izvaja agresijo na Ukrajino, ne moremo uvrstiti samo med napenjanje mišic, to mejo je Rusija že zdavnaj prestopila. Zato bo vpliv na globalno ekonomijo in finančne trge najverjetneje večji. Kljub vsemu pa politični analitiki zaenkrat ne pričakujejo, da bi spor lahko prerasel v globalno vojno med Rusijo in zahodnimi zavezniki v okviru zveze NATO, to so politični voditelji zahodnih držav že večkrat jasno povedali. Za to tudi nimajo zakonske podlage, Ukrajina namreč  (še) ni članica zveze NATO.

Kaj glede na trenutne razmere pričakujemo na ekonomskem področju in kakšen vpliv že ima kriza na finančne trge?

Kot vemo, so zahodni zavezniki na rusko agresijo odgovorili z obsežnimi gospodarskimi sankcijami, najverjetneje bo pri tem tudi ostalo. To pomeni, da bo Rusija predvsem odrezana od globalnih finančnih tokov in plačilnega prometa, njihove banke pa so izključene iz sistema SWIFT. Prepovedana je tudi dobava zahodne visoke tehnologije, ki jo Rusija potrebuje za svoje tehnološke izdelke.  Poslovanje ruskih podjetij s tujino bo tako onemogočeno ali vsaj močno oteženo. Cilj je povzročiti velike težave ruski ekonomiji in destabilizirati tečaj ruske valute, kar se sicer z rubljem že dogaja. Tako lahko pride do prekinitve trgovinske izmenjave in posledično pomanjkanja določenih proizvodov na ruskem trgu in povišane inflacije. Vendar nas zgodovina uči tudi, da takšne sankcije redko prinašajo želeni učinek, vedno so možni obvodi. Embargo, ki so ga zahodni zavezniki uvedli po ruski zasedbi polotoka Krim, nikakor ni imel želenega učinka.

Kakšen vpliv pa bo imela kriza na evropsko gospodarstvo?

Predvsem bo znala biti motena dobava energentov, nafte in zemeljskega plina, s katerimi Rusija, kot vemo, zalaga Evropo. To najverjetneje vodi v povišane cene energentov, kar pa dodatno negativno vpliva na že tako (pre)visoko inflacijo.

Pred rusko invazijo so finančni analitiki napovedovali možne padce delniških trgov do 20 %, če bi do agresije dejansko prišlo. Do takih padcev zaenkrat še ni prišlo, nasprotno, trgi so že začeli z okrevanjem. Seveda z gotovostjo ne moremo trditi, da je najhujše že za nami, še vedno lahko pride do poslabšanja razmer in negativnih presenečenj. Del možnih  padcev pa je vsekakor že vračunan v trenutno ceno delnic. Zgodovina nas uči tudi, da v primeru pričakovane eskalacije kriznih dogodkov trgi največje padce utrpijo v času negotovosti pred samim izbruhom, kasneje pa se trgi umirijo in začnejo pot okrevanja. Naj vas spomnimo, da trgi ne ljubijo negotovosti.

Povišanje inflacijske stopnje

V luči političnih dogodkov smo kar nekako pozabili na grozečo globalno inflacijo in začetek dvigovanja obrestnih mer s strani centralnih bank, predvsem ameriške (FED), ki se nezadržno bliža in je predviden že za mesec marec. Januarska stopnja inflacije v ZDA, objavljena v februarju, nikakor ne kaže na umirjanje, prej nasprotno.

Tako je ameriški zvezni urad za statistiko dela v februarju objavil, da se je januarska inflacijska stopnja povišala za 0.6 %, kar na letnem nivoju znese visokih 7.5 % in še dodatno povečuje verjetnost agresivne reakcije ameriške centralne banke. Zaskrbljujoč je tudi ponoven upad indeksa, ki meri razpoloženje potrošnikov (consumer sentiment) v ZDA, ki je na mesečnem nivoju upadel za 8.2 % in je na desetletnem dnu. Dobro pa se drži indeks potrošnje prebivalstva v ZDA (consumer spending), ki je v januarju porasel za 3.8 %.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu februarju upadel za – 2.7 % (EUR), kar glede na razmere sploh ni slabo. Najslabše v februarju zopet evropske delnice, izgubile so v povprečju – 4.1 % (EUR). To je zaradi bližine rusko-ukrajinske krize seveda pričakovano. Nekoliko bolje delnice globalnih trgov v razvoju, upadle so za – 3.2 % (EUR). Obveznice zaradi povečevanja inflacijske stopnje in strahu pred agresivnejšem dvigovanjem obrestnih centralnih bank nadaljujejo z upadanjem, evrske so izgubile  – 2.2 % (EUR). Tokrat evropskim vlagateljem ameriška valuta USD ni bila v pomoč, USD je napram EUR izgubil 0.2 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over February 2022

Kriptovalute v februarju nekoliko bolje

Kriptovalutam se nikakor ne uspe vrniti na vrednosti, ki so jih v preteklosti že imele in bi si jih imetniki tako želeli. Bitcoin je sicer v začetku februarja lepo okreval, 15. februarja se je celo približal vrednosti 40.000 EUR, nato pa zopet znatno upadel. Predvsem po zaslugi zadnjega februarskega dne, ko je doživel močan odboj navzgor, je februar zaključil v zelenem in pridobil  cca. 12 % vrednosti (EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja v februarju bolje

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja se po znatnem padcu v januarju v mesecu februarju glede na razmere držijo kar dobro. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v februarju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil manj kot 1 % vrednosti, kar je bolje od večine ostalih sektorjev.

Vir: Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Napovedovanje prihodnosti na finančnih trgih je vedno, tokrat pa zaradi geopolitičnega tveganja še posebno zahtevna naloga. Samo upamo lahko, da bo prevladal razum in se bodo zadeve umirile.

Kar se tiče finančnih trgov, kot zanimivost objavljamo tabelo, ki prikazuje reakcijo ameriškega delniškega indeksa S&P 500 na geopolitične dogodke, ki so tragično zaznamovali svetovno zgodovino. Ta tabela prikazuje enodnevne padce trgov ob sami eskalaciji dogodkov, celoten padec kot posledica dogodka, število dni, ki so ga trgi potrebovali, da so dosegli dno in število dni do polnega okrevanja delniških tečajev.

Vir: LPL Finance

Tabela nam pove, da delniški trgi kljub dramatičnim geopolitičnim dogodkom presenetljivo hitro okrevajo. Kot zanimivost naj navedemo še, da je ameriški delniški indeks Dow Jones od eskalacije druge svetove vojne l. 1939 pa do konca l. 1945 v nasprotju z pričakovanji celo pridobil 50 % vrednosti, kot so izračunali pri Ritholz Wealth Management.

Bistveno več škode in globlje padce trgov je povzročila finančna kriza 2008/2009, ko so nekateri delniški tečaji zanihali tudi od 40 do 50 % navzdol.

Tako bo po umiritvi napetosti, ki sicer v tem trenutku še ni na vidiku, v ospredje vlagateljev zopet stopila inflacija in centralne banke s svojo obrestno politiko, ki nam bo krojila naložbene odločitve v letošnjem letu.

V primeru pa, da se bo geopolitična kriza še poglobila, da sprte strani ne bodo našle skupnega jezika in bomo priča daljšim nestabilnim, da ne rečemo kar vojnim razmeram, pa je to lahko uvod v novo recesijo, kot napovedujejo najbolj pesimistični ekonomski analitiki. To seveda nikakor ne pomeni zlom svetovnih borz, tudi v recesiji so finančni trgi lahko donosni, bo pa prineslo padec globalnega BDP-ja in okrevanje svetovnega gospodarstva bo tako daljše in bolj zahtevno.

Te dni z navdušenjem in ponosom spremljamo naše športnike, ki na Olimpijskih igrah drug za drugim osvajajo odlične uvrstitve in seveda olimpijske medalje. A te ne prinašajo le vpisa v zgodovino in njihov portfelj uspehov, ampak prinašajo tudi finančne nagrade za te izjemne dosežke …

Pisalo se je leto 1913, ko je Pierre de Coubertin ustvaril olimpijski znak, osnovno moč olimpijskega gibanja, ki je danes poznan po celem svetu. Med seboj povezani olimpijski krogi predstavljajo zvezo petih celin in srečanje športnikov celega sveta. Pomenijo povezanost, sožitje, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov petih celin. Vsaka barva ima svoj pomen, modra predstavlja Evropo, črna Afriko, rdeča Ameriko, rumena Azijo in zelena Avstralijo z Oceanijo.

Glede na to, bi vsakdo pomislil, da se vsaj med temi športniki, ki vsi dosegajo uspehe na istem tekmovanju, ne dogajajo razlike, a se. In to precejšnje, v finančnem smislu (pa tudi drugih pogosto slišimo).

In ker so nas ta teden naši Olimpijci ponovno razveselili z novimi medaljami, smo preverili, koliko je ta in vse ostale letošnje kolajne, finančno ovrednotena ob »povratku v domovino«.

Koliko so torej slovenski Olimpijci vredni v primerjavi z Olimpijci drugih držav?

Večina športnikov v svoji karieri nikoli ne izsanja olimpijskih sanj. Tudi med tistimi, ki se na to veliko tekmovanje prebijejo, jih le peščica poseže po največjih uspehih. A pot do tja je trnova, skromne štipendije, ne prav pogosta sponzorstva, ki niti stroškov dolgoletnih treningov, opreme in zdravstvene oskrbe, kaj šele potnih stroškov ne pokrijejo, so njihova stalnica.

Ne glede na vse in ne glede na to, da se zavedajo, da morda ne bodo prejeli bonusa, morda tudi zato, ker pač »niso iz prave države«, dajejo vse od sebe. Za višje cilje. A preživeti morajo in nagrade so tiste, ki lahko vsaj delno odtehtajo tudi pretekle (ne)uspehe in borbe.

Več deset držav, ki si prislužijo eno od 327 medalj v 15 športih na letošnjih Olimpijskih igrah, je pripravilo bonuse za nosilce kolajn. Na tekmovanju se letos predstavljajo športniki iz 91 držav in pokrajin, med njimi pa jih bo zagotovo izplačalo nagrade za najboljše uvrstitve 32.

Od 624 tisoč dolarjev navzdol …

In za katero državo morajo nastopati športniki, če želijo dobiti najvišje nagrade?

Na prvem mestu je Hong Kong, ki nastopa neodvisno od Kitajske, svojim športnikom so obljubili kar 624 tisoč dolarjev nagrade. Na drugem mestu pa je Turčija, ki je za zlato medaljo pripravljena plačati približno 380 tisoč dolarjev. Na drugi strani pa recimo ZDA plačajo za zlato medaljo »samo« 37,5 tisoč dolarjev.

In kje je Slovenija?

Kot je razvidno iz slike spodaj (vir: Forbes), smo nekje v zlati sredini.

Do leta 2021 so bile slovenske olimpijske medalje vredne od dobrih 15 tisoč pa do nekaj več kot 31 tisoč evrov. A lani so vrednost medalj zvišali, tako naši Olimpijci zdaj dobijo za:

  • zlato medaljo nagrado v višini 55.000 evrov
  • srebrno medaljo nagrado v višini 45.000 evrov
  • bronasto medaljo nagrado v višini 38.000 evrov

Za medalje, ki jih osvojijo ekipe v individualnih športnih panogah (recimo mešana ekipa naših zlatih skakalcev) posamezen član ekipe prejme nagrado v višini 75 odstotkov nagrade, ki je predvidena za nosilce olimpijskih medalj v posamični konkurenci. Za zlato medaljo v tem primeru posamezen član ekipe dobi 41.250 evrov, in tako naprej.

Lahko bi šli še naprej, koliko dobijo športniki, ki tekmujejo v kolektivnih športih, pa trenerji in drugi člani ekipe, a bistveno ni, koliko dobijo, ampak kaj bodo z novimi zaslužki naredili.

Preverili smo tudi, kaj menijo naši bralci, ali je denarna nagrada, ki jo prejmejo slovenski nosilci olimpijskih medalj prenizka, ravno prav visoka ali previsoka. Rezultate si lahko ogledate v grafu.

Pomembno je sodelovati, ne zmagati …

… je sam slogan Olimpijskih iger, pa vendar kariera vrhunskih športnikov ne traja večno, zato je finančna stabilnost še kako pomembna. Načrtovanje prihodnosti in skrb za premoženje je ključno, v kolikor želijo po končani karieri živeti brez finančnih skrbi. In nič kaj dosti ni drugače za vse nas, ki smo delovno aktivni. S svojim premoženjem moramo ravnati tako, da bomo od njega lahko živeli.