Tako, kot imamo pravila povsod v življenju, obstajajo tudi pravila pri investiranju. Nekateri se kakršnihkoli pravil sicer izogibajo, a pravila investiranja niso napisana zaradi pravil samih, temveč zato, ker je z upoštevanjem teh verjetnost doseganja donosov bistveno višja, kot bi bila sicer. Mitja Vezovišek nam tokrat razkriva 5 osnovnih pravil investiranja.

Prvo pravilo: Izogibaj se naložbam, ki jih ne razumeš

Če torej ne razumete principa delovanja vzajemnih skladov, se o tem, pred investicijo, poučite. To vam bo vzelo nekaj dni ali pa posvet ali dva pri neodvisnem svetovalcu. Najbolj enostaven način je, da obiščete kakšno izobraževalno delavnico in to kombinirate s prebiranjem strokovne literature na to temo.

“Značilnosti bolj kompleksnih naložbenih produktov žal ne morete osvojiti v nekaj dneh. Ker je za to potreben študij in praksa, se tovrstnih naložb izogibajte, če pri investiranju nimate opore v obliki izkušenih strokovnjakov. S tem ne mislimo na prvega svetovalca, ki vam prekriža pot, temveč na osebo (še bolje ekipo), ki ima dokazljive reference ter s katero podpišete mandatno pogodbo o strokovni podpori. Ta naj vsebuje tudi stavek “svetovalec se zavezuje stranki svetovati pošteno in etično, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka,” opozarja Mitja Vezovišek, wealth manager.

Drugo pravilo: Večji ko je pričakovan donos, bolj tvegana je naložba

Izogibajte se naložbam, ki obljubljajo previsoke donose. Donose, ki presegajo 12 % letno, je, za povprečnega vlagatelja, na dolgi rok nemogoče ustvarjati. Če vam kdo obljublja več kot 1 % mesečno ali 12 % letno se raje obrnite stran.

“Drži, da se svet razvija in da se občasno pojavijo izjemne priložnosti za visoke donose ob sprejemljivem tveganju. Takšne priložnosti se npr. pojavijo po obdobjih depresije, nezaupanja in črnogledih napovedi, ki nimajo opore v dejanskih podatkih ali pa v primeru razvojnega preboja, odkritja nove tehnologije, kot je bil npr. parni stroj, internet ali kot je danes “verjetno” blockchain,” dodaja strokovnjak.  

Tretje pravilo: Razpršitev premoženja med različne vrste naložb in različne upravljavce

Kot primer tokrat Mitja Vezovišek navaja odločitev investirati svoje prihranke v vzajemne sklade. “Pri tem je smiselno sredstva razpršiti tako med delniške kot obvezniške sklade, na razvite kot tudi razvijajoče se trge in tudi med več upravljavcev. A to še ni dovolj. V našem naložbenem portfelju je prostor še za kakšne druge finančne produkte, ne samo vzajemne sklade. Katere produkte bomo izbrali, je odvisno predvsem od naše finančne pismenosti, ponudbe in višine sredstev, ki jih imamo na voljo.”

Četrto pravilo: Pazite na stroške!

Stroški pomembno vplivajo na donosnost vsake naložbe. Zato je smiselno med množico podobnih naložb izbirati tiste, ki imajo najnižje stroške. “Ko govorimo o investiranju, se običajno soočimo z različnimi vrstami stroškov, ki različno vplivajo na donosnost. Nekateri so enkratni, druge pa plačujemo stalno, ne da bi se tega zavedali. Prav takšni stroški pa najbolj vplivajo na končni izplen.”

Pri investicijah se običajno srečamo s tremi glavnimi stroški:
– vstopni stroški, ki jih plačamo ob vstopu v naložbo in se gibljejo v razponu od 0 do 6 %;
– izstopni stroški, ki jih plačamo ob izstopu in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %;
– upravljavski stroški, ki jih plačujemo stalno in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %, pri čemur velja, da ti, na dolgi rok, najbolj zmanjšujejo vrednost premoženja.

Peto pravilo: Nikar ne pozabite na spremljanje naložb in prilagajanje naložbenega portfelja razmeram na trgu

Če želimo dosegati stabilnejše in višje donose, kot večina, potem moramo spremljati in revidirati naš naložbeni portfelj. Kako pogosto je to smiselno početi, da učinek ne bo nasproten?

stock-market-2616931_640“Najprej je treba poznati naložbeno strategijo. S tem mislimo na cilj revidiranja oziroma menjave naložbenih produktov oziroma razredov. Če se odzivamo na dogodke na trgu in lovimo vrhove v času rasti tečajev in najnižje točke v času padanja tečajev, je verjetnost, da bomo pri tem uspešni, izredno majhna. Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh ali tednih je namreč praktično nemogoče napovedati.

Pri revidiranju naložbenega portfelja je tako smiselno zasledovati svetovne trende in naložbeni portfelj usmerjati v nasprotno smer, kot to počne večina. To pomeni, da v času največje panike na delniških trgih, ko mnogi obupajo, kupujemo delnice, namesto, da bi jih prodajali in obratno. To ne pomeni, da se na spremembe na trgih odzivamo dnevno in aktivno trgujemo, temveč so menjave učinkovite le, če jih opravljamo periodično.

Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna. S tem ne mislimo na popolno pasivnost, temveč na ohranjanje enake naložbene sestave (razporeditev po naložbenih razredih) portfelja, kot jo določimo v investicijskem načrtu. Zato pa najprej potrebujemo načrt!” še dodaja wealth manager.

Članek je bil objavljen v reviji ADMA. 

Pokojnina je nekaj na kar mlad človek ne pomisli. O njej začnemo razmišljati v poznih srednjih letih, nekateri šele tik pred tem, ko naj bi jo dočakali. Takrat pa je zagotovo že prepozno, če prej niste usmerili vsaj nekaj pozornosti in denarja v to področje.

Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec je za portal Mojaleta.si pripravil nekaj konkretnih odgovorov, ki vam bodo lahko pomagali do spoznanja in verjamemo, da tudi odločitve, da za svojo pokojnino poskrbite sami in danes.

Seveda je ključno vprašanje, zakaj sploh moramo poskrbeti za svojo pokojnino, če delamo, tako kot so naši starši, stari starši in podobno. No, situacija je danes precej drugačna, kot je bila takrat. “Pokojninske blagajne so praktično povsod po Evropi dolgoročno vreča brez dna. Gre za strukturni problem, saj obstoječi sistem lahko zagotavlja izplačilo človeku dostojne pokojnine le v razmerah, ko je razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci stabilno. Temu pa v starajoči se Evropi ni tako, saj se življenjska doba nenehno povečuje, medtem ko potrebna delovna doba za upokojitev temu ne sledi. Dejstvo je, da moramo za dostojno pokojnino poskrbeti sami, kar pomeni, da moramo del prihodkov nameniti varčevanju za pokojnino,” pravi osebni finančni svetovalec.

Ena od možnosti so pokojninski skladi, niso pa edina

Izraz pokojninski skladi je v Sloveniji že nekaj časa poznan, gre za namenske sklade, ki zbirajo presežna sredstva posameznikov in jih investirajo v delnice, obveznice, denarne inštrumente in alternativne naložbe s ciljem ustvarjanja donosa.

“Večina pozna pokojninske sklade t.i. drugega stebra, kamor pretežno vplačujejo delodajalci v imenu zaposlenih, medtem ko pokojninskih skladov t.i. tretjega stebra praktično ne poznamo. Pokojninski skladi so ene izmed možnosti za varčevanje, nikakor pa niso edina. V zadnjih letih smo tudi v Sloveniji spoznali, da varčevanje za pokojnino na banki oziroma v garantiranih pokojninskih skladih, za večino ni primerno. Z začetkom leta 2016 je tako večina ponudnikov pokojninskih skladov uvedla t.i. sklade življenjskega cikla, ki omogočajo izbiro od manj do bolj tveganih naložbenih politik. Bolj tvegana praviloma pomeni višji donos na dolgi rok, a hkrati višja nihanja vrednosti v času varčevanja,” dodaja Mitja Vezovišek.

Varčevanje v pokojninskih skladih seveda ima svoje prednosti, a kot pravi strokovnjak, so te predvsem davčne. “Glavna prednost varčevanja v sklopu drugega pokojninskega stebra, v pokojninskih skladih torej, je odlog plačila dohodnine. Če imamo npr. 1.000 evrov neto plače, lahko z vplačilom 1.000 evrov letno, ene plače torej, prihranimo 270 evrov dohodnine. Ob upokojitvi bodo višja izplačila sicer obdavčena, vendar bo obdavčitev zaradi olajšav bistveno nižja, kot je danes.”

Kdaj? Zdaj!

Marsikdo meni, da je še premlad, da bi začel dajati “na stran” za pokojnino, a v resnici je matematika na strani mladosti. Idealno bi bilo, da bi že s prvo plačo začeli dajati na stran za pokojnino. Zakaj? Če takoj pričnemo dajati na stran del prihodkov, npr. 100 evrov mesečno in to počnemo prvih 10 let, lahko naslednjih 30 let ne varčujemo ničesar več pa bomo še vedno imeli več kot sosed, ki prvih 10 let ne varčuje nič, nato pa naslednjih 30 let po 100 evrov na mesec. Kljub temu, da bo vplačal trikrat več, bo po 40-ih letih imel manj denarja na računu. Vse to zaradi najmočnejše sile v vesolju – obrestno obrestnega računa.

Seveda pa smo Slovenci še vedno skeptični do pokojninskih skladov, kar je v prvi vrsti posledica nizke stopnje finančne pismenosti, omejene izbire ter prodajalcev finančnih produktov, ki promovirajo druge rešitve, kot so npr. naložbena življenjska zavarovanja, saj jim prinašajo mnogo višji zaslužek na račun visokih stroškov, ki jih nevede plača stranka, še opozarja Mitja Vezovišek.

Spet je ta čas v letu. Ulice, trgi in nakupovalni centri so že okrašeni, mi pa počasi razmišljamo o dosežkih preteklega leta in načrtujemo novo. “Ob prehodu v novo leto se radi poigramo z načrti za prihajajoče in največkrat sklenemo tudi, da bomo bolj preudarno ravnali z denarjem. Finančne zaobljube so po javnomnenjskih raziskavah skoraj vedno med top 5 novoletnimi zaobljubami – “shujšati, izboljšati svoje finančno stanje, vaditi, poiskati (novo) službo in zdravo jesti”,” pravi wealth manager Mitja Vezovišek. 

modern-technologies-1263422_640Se tudi vam vsako leto utrnejo podobne želje, ki sčasoma zbledijo v divjem ritmu vsakdana? Tisti, ki se zavedajo neuspešnosti takšnih novoletnih zaobljub, so naredili prvi korak k uresničenju le teh. Zavedanje, da nečesa ne znamo oziroma vemo je namreč prav tako pomembno kot znanje, ki ga moramo pridobiti.

“Vse več Slovencem uspe prehod iz prve faze zavedanja, ki jo opisujemo z ne vem, da ne vem, v drugo fazo zavedanja, ki jo opisujemo z vem, da ne vem. Če ste uspeli prestopiti v drugo fazo zavedanja potem veste, da finančno načrtovanje ni samo za bogate, kot je pogosto mišljenje tistih, ki še nimajo izdelanega osebnega finančnega načrta,” dodaja Mitja Vezovišek. 

Študije kažejo, da lahko načrtovanje koristi vsem, ne glede na njihovo premoženje ali višino prihodkov. Tisti, ki načrtujejo, varčujejo več in so bolj samozavestni glede njihove finančne prihodnosti.

Preglejte naložbe, preverite cilje in odnos do tveganja

V času, ko se globalna gospodarska rast preveša v zadnjo fazo, pogosto pozabimo na potrebo po pregledu naših naložb. Vsi varčujemo, nekateri smo dobra leta na finančnih trgih izkoristili tudi za prenos (dela) prihrankov iz bank v vzajemne, pokojninske ali kotirajoče sklade, posamezne delnice ali alternativne naložbe. Redko kateri pa se tega loti načrtno z definicijo ciljev in odnosa do tveganja.

Le peščica Slovencev ima izdelan investicijski načrt razpršitve premoženja, zato je zdaj zadnji čas za takšen načrt, preden bomo spet krivili druge za 50-odstotni padec vrednosti naših naložb.

Glavne koristi izdelave investicijskega načrta, po nasvetu Mitje Vezoviška, lahko strnemo v pet točk, in sicer:

  1. Zavedali se boste tveganj na katere prej sploh pomislili niste; hkrati boste natančno vedeli, za koliko se lahko zniža vrednost vašega premoženja v primeru zloma na borzi.
  2. Z načrtom boste preverili, kako realni so vaši cilji in kaj morate storiti, da jih boste dosegli.
  3. Poznali boste strukturo vaših naložb, koliko imate delnic, obveznic in alternativnih naložb.
  4. Vedeli boste, koliko stroškov plačujete ponudnikom produktov in spoznali alternativne ponudnike z nižjimi stroški.
  5. Živeli boste bolj sproščeno, z manj stresa in imeli boste več časa zase in za tisto, kar vam je v življenju najpomembnejše.

“Sam načrt pa še ni dovolj. Investiranje namreč ni produkt, temveč proces. To pomeni, da moramo poznati osnovna pravila investiranja, še preden dejansko vplačamo prvi evro. Ena izmed novoletnih zaobljub naj bo vsekakor ta, da boste najprej investirali v svoje znanje, šele nato pa svoj denar.”

Članek je bil objavljen v reviji ADMA.  

Pri dostopu do naših prihrankov bi morali biti ljudje še posebej previdni. V praksi namreč pogosto slišimo, da je ljudem s strani zavarovalnih agentov obljubljeno in ustno zagotovljeno marsikaj, kar ni v skladu s pisno dokumentacijo, ki je v kasneje sklenjena. “Ali pa obljubljeno velja zgolj ob določenih strogih pogojih, za kar bi potem lahko praktično rekli, da ne velja,” opozarja Petra Bokal, osebna finančna svetovalka in soavtorica knjige Hudič je v drobnem tisku.

Dejstvo, da predčasen dostop do prihrankov ni vselej možen in ja, res ni poceni, je eno izmed sedmih zamolčanih, ki jih skoraj zagotovo srečamo pri izbiri naložbenega zavarovanja. Poglejmo si nekaj številk, konkretneje število pretečenih let od sklenitve police, ko lahko zahtevate odkup:  

tabela1_zavarovanja

*Strogi pogoji

Odkup pomeni, da dvignemo vso premoženje, ki se je do dneva odkupa oplemenitilo na naši zavarovalni polici, polico pa se razdre, torej zavarovalnica nima več obveznosti do zavarovanca.

Včasih odkup možen že po šestih mesecih, ampak …

“Pri določenih zavarovalnicah je odkup možen že po šestih mesecih, pri glavnini pa po dveh oziroma treh letih od sklenitve police,” pravi Petra Bokal in dodaja, da je temu tako zato, ker v prvih dveh letih poravnamo predvsem stroške sklepanja, zato se zgolj majhen del vplačanih sredstev plemeniti. “Zavarovalnica Triglav in Sava ob tem postavljata zelo stroge pogoje v kakšnih primerih lahko zavarovanec zahteva odkup (izselitev iz države, smrt upravičenca ali ožjega družinskega člana, 100 % trajna invalidnost ali izguba poslovne sposobnosti ali težje bolezni, nepretrgana brezposelnost daljša od treh mesecev).”

Večina ljudi se vsaj enkrat v življenju sreča z reševanjem stanovanjskega problema. Ta je vedno povezan z denarjem. Kakšni so ti stroški je v prvi vrsti odvisno od tega ali najamemo ali kupimo. Še bolj pomembna pa je kakovostna finančna konstrukcija, če gradimo sami. To je tudi največji izziv, ki se ga večina ljudi ne zaveda. Ana Vezovišek je pred nedavnim gostovala v oddaji na Radiu Slovenija, kjer je v Svetovalnem servisu poslušalcem dala nekaj nasvetov, kako se izogniti morebitnemu glavobolu zaradi slabega načrtovanja.

Povpraševanje po stanovanjskih kreditih je visoko

Euribor je danes še vedno nizek, zato je povpraševanje po stanovanjskih kreditih visoko. V prvi četrtini leta 2017 se je le-to povečalo za 50 %, pred tem smo bili Slovenci dokaj konzervativni oz. nismo najemali toliko stanovanjskih kreditov kot jih danes. Del teh je bilo namenjenih novogradnjam oziroma je še vedno, a od junija, ko je v veljavo stopil nov zakon o graditvi objektov, so se spremenile tudi zahteve banke. Odslej je pri večini potrebno še več dokumentacije.

“Banke so zdaj bolj pozorne na to, kakšna nepremičnina je in ali je vse skladno z zakonom, ne gre več le za gradbeno dovoljenje, ampak je treba imeti tudi uporabno dovoljenje. Seveda pa obstajajo razlike med bankami, nekatere so strožje, kot druge in zahtevajo vse mogoče. Presenečeni so tudi tisti, ki uporabnega dovoljenja v preteklosti niso pridobili in bi danes želeli prodati nepremičnino, pa imajo zdaj težavo s tem. Potrebno bo še kar nekaj prakse, da bo vse skupaj poenostavljeno in predvsem lažje razumljivo za vse,” pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. Zaradi takšnih zahtev se lahko zgodi, da kredit ni pravočasno realiziran, tega pa zna biti v prihodnje še več, saj tudi nepremičninski strokovnjaki poudarjajo, da je v Sloveniji zelo veliko nepremičnin brez uporabnega dovoljenja.

Finančna konstrukcija pri gradnji je pomembna!

Razlika med financiranjem nakupa ali gradnje je velika. “Največja je v finančni konstrukciji. Ko kupujemo obstoječo nepremičnino je cena jasna, vemo, kakšna bo kupnina, kakšen je kriterij banke in koliko lastnih sredstev potrebujemo. Ko gre za gradnjo, pa so izzivi precej večji. Pa ne toliko s strani banke, kot nevarnosti napačne postavitve finančne slike. Stranka pogosto misli, da bo recimo 150 tisoč evrov dovolj za vse stroške in bo hiša pod streho. Dolgoletna praksa pa je pokazala, da se v povprečju uštejemo za najmanj 30 %,” opozarja Ana Vezovišek.

Kako je to videti v praksi? Pridemo na banko z zemljiščem, ta ga ovrednoti, običajno gre za rastočo hipoteko, imamo finančni plan, banka ga odobri, nato pa se lahko zalomi, ko ugotovimo, da smo pozabili na nekatere stroške, skrite napake o katerih nismo razmišljali in podobno. In na koncu nam zmanjka denarja. “Na srce polagam vsem, da ko se odločite za gradnjo, pri stroških obvezno dodajte 30 % nepredvidenih stroškov. Še vedno lahko na koncu vrnete posojilo, ki ga ne porabite. A iskreno, v 99 % vam ne bo ostalo nič,” dodaja.

Seveda pa se pri črpanju kreditnih sredstev za namen gradnje lahko tudi zalomi, a kot dodaja strokovnjakinja, se ljudje vse več poslužujejo montažnih hiš. “Niti v interesu tistega, ki gradi, niti banke ni, da projekt ne bi bil izveden do konca. Situacije se rešujejo s podaljšanjem, zamikom črpanja, a banka si v resnici želi, da se projekt čim prej zaključi, saj se zavedajo, da bolj ko se bo odlašalo, manj je možnosti, da bo izpeljan do konca.” 

Osebni finančni svetovalci se pri svojem delu pogosto srečujejo z naložbenimi življenjskimi zavarovanji v naložbenih portfeljih. Slovenci radi varčujejo v tem finančnem produktu, četudi ni utemeljenega razloga za to.

“Glavni razlog, ki ga navajajo, ko jih vprašamo zakaj so se odločili ravno za to obliko varčevanja (in ne za bančno varčevanje, varčevanje v pokojninskih, investicijskih skladih ali drugo rešitev), je davčni ščit – ko po desetih letih od sklenitve ni potrebno plačati nobenega davka pri izplačilu,” pravita osebna finančna svetovalca Mitja Vezovišek in Petra Bokal.

Pomemben razlog, zakaj je temu tako, je tudi to, da so ti prihranki varni pred daljnosežnim očesom Centra za socialno delo, ko se presoja o višini socialnih transferjev pri vrtcu, štipendijah in drugih pravicah.

Visoki stroški, omejitve …

VP_knjiga_FINA“Na drugi strani svetovalci vseskozi ugotavljamo kako visoke stroške ima večina naložbenih zavarovanj in kakšne omejitve postavljajo zavarovalnice v splošnih pogojih, ki jih ne prebere nihče,” opozarjata avtorja najnovejše e-knjige Hudič je v drobnem tisku.

Nova zakonodaja naj bi sicer uvedla dodatne, bolj kot ne enotne informativne liste za stranke z namenom večje transparentnosti stroškov in lažje primerjave med produkti, a v praksi se dogaja marsikaj.

Petra Bokal, osebna finančna svetovalka, sicer pa magistrica ekonomije se je tako odpravila na teren. Dobila je zanimiv izziv in pet delovnih dni kasneje nam je začela razkrivati sedem zamolčanih dejstev pri izbiri naložbenega zavarovanja. Vse to v letu 2018 in kljub novi zakonodaji!

Vsa ta dejstva in številne druge pasti smo zbrali v e-knjigi Hudič je v drobnem tisku

Ljudje nas pogosto vprašajo, kako uspešno privarčevati za pokojnino. Seveda je to odvisno od veliko dejavnikov, zagotovo je eden ključnih naša starost, kdaj torej pričnemo z varčevanjem. Ne glede na čas, pa je za uspešno varčevanje za pokojnino ključnega pomena načrtovanje, pravi Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec.

Kaj to pomeni v praksi? “To pomeni, da moramo izdelati pokojninski načrt, ki ni le izračun pokojninske vrzeli, temveč vsebuje analizo obstoječih in produktov, ki so na voljo, izračun pokojnine z zdravstveno oskrbo, ki nam pokaže, kaj moramo storiti danes, da se izognemo bistvenemu znižanju življenjskega standarda ob upokojitvi ter smernice za optimizacijo.”

people-791441_640

A preden se lotimo načrtovanja moramo odstraniti ovire v naših glavah, ki nam preprečujejo, da bi imeli super pokojnino. Oviram pravimo tudi miti. Trije najbolj pogosti mite o pokojninah so:
– začel bom varčevati kasneje, saj imam še dovolj časa,
– varčevati moram v varnih naložbah, saj si tveganja ne morem privoščiti,
– delodajalec nima vpliva, za vse moram poskrbeti sam.

Vključiti moramo “avtomatskega pilota”

Na vprašanje, kakšen način varčevanja predlaga, Mitja Vezovišek odgovarja: “Pri varčevanju za pokojnino je najbolje vključiti “avtomatskega pilota”. Kaj to pomeni? Ko izdelamo pokojninski načrt, izberemo tudi za nas najbolj primerne produkte in izračunamo potreben mesečni znesek za varčevanje. Nato pa je najbolje, da vsak mesec vplačujemo isti znesek v isto kombinacijo izbranih produktov. S tem se izognemo ugibanju, kdaj je pravi čas za vplačilo in izkoriščamo metodo povprečnega stroška, ki nam na koncu vedno prinese najboljši rezultat. Ko so trgi visoko in so npr. delnice drage, kupimo malo enot, ko so cene nizke pa veliko enot.”  

Pri izbiri produktov imamo na voljo različne sklade, od pokojninskih, vzajemnih in kotirajočih (ETF) skladov, kot dodaja osebni finančni svetovalec, naj bodo ti glavna sestavina. “Odvisno od mesečnega zneska, časa do upokojitve, znanja in izkušenj, ki jih imamo, pa lahko dodajamo še rentna varčevanja in varčevanja v alternativnih naložbah, kot so npr. plemenite kovine, skladi zasebnega kapitala in podobno. Naložbenim zavarovanjem se, razen izjem, izogibajmo, saj so običajno obremenjena z visokimi stroški in ne dovolj fleksibilna.”

Brez obrestno obrestnega učinka ne gre

Seveda pa obstajajo tudi številne slabe prakse, takšne, ki jih tudi Mitja Vezovišek odsvetuje. “Poleg omenjenih naložbenih zavarovanj in vseh “novih” in “vročih” zgodb na produktni strani, odsvetujem varčevanje za pokojnino ad hoc, torej po načelu, ko se bo nekaj nabralo bom takrat vložil na trge. Ta pristop se skoraj vedno izkaže kot slabša alternativa rednemu mesečnemu varčevanju z vključenim “avtomatskim pilotom”.”

Star pregovor pravi, da mora kapital ohranjati vrednost. “To drži, a pri varčevanju za pokojnino se moramo zavedati, da brez obrestno obrestnega učinka ne bomo uspeli privarčevati dovolj. In ker je varčevanje za pokojnino izrazito dolgoročno, je največja napaka ta, da varčujemo v varnih naložbah (npr. varčevanje na banki, v skladih z zajamčenim donosom ipd.). Varnost in donos namreč ne gresta skupaj, kar pomeni, da se s tem odpovedujemo donosom in si tako zmanjšujemo pokojnino,” še dodaja osebni finančni svetovalec.  

Biti podjetnik je danes vse prej kot lahko. Ne le, da se srečujemo s številnimi izzivi, na naši podjetniški poti nas običajno čakajo številne odgovorne odločitve, tako glede samega posla, pa vse do ljudi, ki so odvisni od nas. A v prvi vrsti bi morali biti odgovorni do sebe in posledično tudi svojih financ – osebnih in poslovnih.

Med našimi strankami so številni podjetniki, ki so imeli na začetku različne izzive, eden večjih je gotovo kako ločiti osebne in poslovne finance. Ne, to res ni lahko, ampak z nekaj discipline in želje po urejenih financah se da. A o tem kdaj drugič. Naj vam tokrat predstavimo zgodbo, ki jo je Ana Vezovišek prejela pred časom. Takole ji je pisala stranka:

“Partner ima že šest let podjetje, v katerem sem zaposlena tudi sama. Podjetje je uspešno in vsak mesec nama ostane okoli 4.000 evrov, ko poplačava vse stroške podjetja in prispevkov. Razmišljava o nakupu parcele in kasneje gradnji hiše v skupni vrednosti okoli 200.000 evrov. Imava že kredit (še okoli 50.000 evrov), ki sva ga pred leti najela za nakup stanovanja, v katerem trenutno bivamo. Do danes nama je uspelo privarčevati 20.000 evrov. Zanima naju, kako se lotiti tega projekta, kakšen kredit najeti, glede na to, da enega že imava.”

Skupno podjetje – večje tveganje

Dejstvo, da imata partnerja skupno podjetje, ju zagotovo postavlja pred večje tveganje, kot bi bila, če bi bil eden od njiju zaposlen drugje, pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. “Kar zadeva obstoječi kredit, imamo žal premalo podatkov, da bi lahko komentirala, ali je ugoden in ga pustita takšnega kot je ali pa se pozanimata za izboljšanje pogojev. Sicer pa je zdaj najprej na vrsti nakup na parcele, sledi pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in nato pridobitev financiranja za gradnjo. Treba je opozoriti na finančni okvir in na to, da si bosta zagotovila dovolj sredstev, da hišo dokončata. V praksi se pogosto izkaže, da ljudje investicijo podcenijo za 20 do 30 odstotkov.”

bigstock--160973180
Ob tem jima svetuje, da privarčevana sredstva usmerita v varnostno rezervo, saj bi v primeru, da bi vse usmerila v investicijo, lahko ostala brez rezerve, kar predstavlja veliko nevarnost. “V takšnem primeru je potreben samo majhen finančni šok in se finančna situacija zelo zamaje. Začeti je torej treba postopno. Najmanj 20 odstotkov vrednosti projekta bi morala zagotoviti sama. Če znaša investicija 200 tisoč evrov, to pomeni 40 tisoč evrov, poleg varnostne rezerve. Glede na višino prihodkov menim, da lahko ta znesek privarčujeta zelo hitro. Treba je le imeti cilj in mu slediti,” dodaja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Seveda pa ob tem ne smeta pozabiti niti na obstoječi kredit, ki bo najbrž poplačan s prodajo stanovanja, kjer pa lahko verjetno pričakujeta, da bosta zaslužila. “Kakšna bo razlika med kupnino in odplačilom kredita, lahko izračunata sama na osnovi podatka o stanju kredita in tržne cene nepremičnin na njihovem območju. Že to jima bo zagotovilo del sredstev za investicijo,” še dodaja Ana Vezovišek.

Biti podjetnik, imeti družinsko podjetje od katerega sta odvisna oba partnerja, cela družina in najbrž tudi zaposleni, je izziv, a po drugi strani lahko prinaša tudi določeno svobodo. Če le znamo pravilno ravnati z osebnimi in poslovnimi financami.