Kotirajoči oziroma ETF skladi postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Poleg kriptovalut in nepremičnin, so za resne investitorje najbolj vroča roba ta hip. Tudi Janez je prebral nasvete Buffeta, knjigo od Robbinsa, bil na delavnici Vem, da ne vem in poslušal webinar Roliha. Pa Janez sploh lahko varčuje v ETF skladih ali so ti primerni le za tiste z več denarja in znanja?

Zanimanje za ETF sklade narašča iz leta v leto. Celo tako, da njihova rast sredstev v upravljanju prehiteva večini bolj poznane vzajemne sklade. Pri nas so trenutno resda bolj vroče nepremičnine in kriptovalute, a te so morda bolj primerne za dopolnitev portfelja, medtem ko lahko z ETF skladi zgradimo odlično osnovo portfelja.

Obstaja precejšnja verjetnost, da povprečen slovenski Janez že vlaga v ETF sklade, pa tega sploh ne ve. Te namreč najdemo v portfeljih tako vzajemnih, kot tudi pokojninskih skladov. In tu se skriva prva past, saj vlagatelji v vzajemne in pokojninske sklade plačujejo dvojne stroške upravljanja, ki so pri večini že tako precej visoki. Prav upravljavski stroški, ki so običajno našim očem skriti pa so glavni uničevalec donosov povprečnega Janeza.

Ta je namreč, v zadnjih 5, 10, 20 ali 30-ih letih (merjeno na dan 31. 12. 2015), z investicijo v delniške sklade izgubil povprečno kar 3,5 odstotne točke donosa letno, kot je razvidno iz spodnje tabele. To pomeni, da je na dolgi rok komaj premagal inflacijo, pri tem pa neizmerno več tvegal, kot če bi denar vezal na banki.

Vir: DALBAR’s 22nd Annual Quantitative Analysis of Investor Behavior

Poleg stroškov so za to “kriva” tudi čustva, ki so druga past v katero se ujame večina Janezov. Čustva se v finančnem svetu kažejo kot samovoljno, neracionalno vedenje posameznikov. Po domače to pomeni, da večina izbira produkte z visokimi stroški, za povrh tega pa še prodaja naložbe, ko te padejo in kupuje, ko zrastejo. In to je ravno nasprotno temu, kar pravi eden izmed največjih investitorjev vseh časov, Warren Buffet – kupuj, ko je druge strah in prodajaj, ko so drugi pohlepni.

Kaj pa to konkretno pomeni za Janeza?

Da pri investiranju izgubi več kot 2.000 evrov letno! Da, prav ste prebrali, povprečen Slovenec izgubi dobrih 2.000 evrov letno, ker vseskozi dela iste napake. Če mislite, da to ne drži za vas, se pošteno motite. No, verjetno izgubljate še več, saj s povprečnim Slovencem mislimo na tistega, ki ima finančno premoženje v višini 19.044 evrov, kot je pokazala zadnja raziskava Allianz Global wealth report.

In zdaj seštejte vrednost vaših delnic, obveznic, vzajemnih, pokojninskih in drugih skladov, naložbenih polic, zlata, bančnih varčevanj ipd. Ja, hitro dobimo seštevek, ki je višji od 19.044 evrov.

Da to drži dnevno opažamo tudi pri naših novih strankah, ko prvič sestavimo njihov naložbeni portfelj ali pa podamo drugo mnenje na že obstoječ portfelj, za katerega je do sedaj »skrbel« drug »svetovalec«. Običajno je bil v podobi tržnika skladov, zlata ali pa zavarovalni zastopnik oziroma osebni bančnik. In če jih uspemo prepričati, da se izognejo osnovnim napakam, smo že več kot upravičili strošek svetovanja, saj na leto v povprečju v njihov žep preusmerimo več kot 2.000 evrov oz. dodatne 3,5 odstotne točke donosa. Pri portfelju v višini 300 tisoč evrov to pomeni že več kot 10.000 evrov vsako leto!

A vrnimo se nazaj k osnovnemu vprašanju. Kaj naj Janez stori potem, ko je prebral članek na internetu, najbolj prodajano knjigo, bil na delavnici oziroma pogledal webinar, vsepovsod pa govorijo o tem, da naj pozabi na drage vzajemne in varčuje v poceni ETF skladih? Pojdimo lepo po vrsti in začnimo z osnovami.

Za nadaljevanje članka vpišite podatke, na e-naslov boste prejeli povezavo, kjer si preberite, kako …
Na koncu članka najdete tudi namig, kako lahko v ETF skladih varčujete že z enim evrom na dan, brez, da bi vas “obrali” borzni posredniki.

Časi, ko smo samo hodili v službo in je naša pokojnina prišla sama od sebe v obliki, ki nam je še naprej omogočala solidno življenje so mimo. Danes moramo veliko več narediti sami, da bomo prišli do spodobnega življenja v čas, ko bo naše delovne aktivnosti konec. Za našo pokojnino smo preprosto odgovorni sami.

“Za svojo prihodnost lahko varčuješ v prvem, drugem ali tretjem stebru. Res je, da se do zdaj o tem sploh nismo pogovarjali. Naši starši in stari starši so iz prvega stebra prejemali dovolj visoke pokojnine. Zato se danes večina mladih še ne zaveda sprememb in posledic, ki jih čakajo,” opozarja osebna finančna svetovalka Nataša Kozlevčar.

In kaj predstavljajo posamezni stebri, ter kdo v resnici plačuje za našo pokojnino?

Prvi steber

Ta predstavlja prispevke, ki jih delodajalci, pa tudi delojemalci plačujemo v pokojninsko blagajno. Vidni so tudi na plačilnem izpisku. “Upravičenec do teh sredstev je tisti, za kogar se prispevki plačujejo. V kolikor oseba premine, pa partner lahko zaprosi za vdovsko pokojnino, ki se odmeri v višini 70 % osnove, če so izpolnjeni nekateri pogoji. V nasprotnem primeru sredstva ostanejo v pokojninski blagajni in ne pripadajo dedičem,” opozarja Nataša Kozlevčar.

Drugi steber

Drugi steber pomeni dodatno pokojninsko varčevanje, v katero lahko vplačuje vaš delodajalec ali pa sami. “Ne glede na to, kdo plačuje, so vplačila vedno last zavarovanca, davčno olajšavo pa koristi tisti, ki vplačuje. Posebnost je, da država spodbuja dodatno pokojninsko varčevanje z davčno olajšavo v višini 5,844 odstotka letne bruto plače (24 odstotkov vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). To preprosto pomeni, da namesto da plačaš državi, lahko do nekega zneska plačaš sebi.”

Tretji steber

Ne, dva stebra res nista več dovolj, potreben je še tretji steber. Ta predstavlja vse druge načine varčevanja, kot je varčevanje v vzajemnih skladih, plemenitih kovinah, delnicah, nepremičnina in tudi skladih zasebnega kapitala ali drugih oblikah alternativnih naložb. “Ključna razlika v primerjavi s prvima dvema stebroma pa je, da so ta sredstva običajno likvidna in nimajo zveze z odločbo ZPIZ-a glede tvoje upokojitve, lahko pa so seveda namenjena varčevanju za pokojnino,” dodaja Nataša Kozlevčar.

Več o tem, kaj kateri od stebrov predstavlja, si lahko preberete tudi v knjigi Neodvisna ženska z bičem, ki jo lahko naročite TUKAJ

Pred nami je topel, sončen konec tedna in veliko število ljudi se bo odpravilo na lepše, morda že kar na dopust. Super! Če ste ga pravočasno in pravilno načrtovali, boste v naslednjih dneh zagotovo maksimalno uživali. Večina ljudi dopusta še nima pred vrati, se bo pa najverjetneje zgodil v naslednjih tednih.
Vsako leto komaj čakamo dopust in ko ga dočakamo, ta mine kot bi mignil. Pogosto se potem zgrozimo, kakšen finančni minus smo si zaradi njega pridelali, saj nismo vseh stroškov ustrezno načrtovali. Še več, na dopustu smo pač živeli drugače, kot živimo doma (ali pa tudi ne). Da letošnji dopust ne bo takšen … se zaščitimo pred možnostjo počitniškega bankrota, tako kot se zaščitimo pred sončnimi žarki.

Kako se tega lotiti?

Poletni oddih načrtujmo: določimo višino budgeta, ki ga bomo namenili za poletni dopust in pravočasno priskrbimo sredstva. Finančni cilj nastavimo tako, da bomo takoj začeli z varčevanjem – najbolje že danes za prihodnje leto. In verjeli ali ne – potem vam na dopustu ne bo potrebno voditi vseh izdatkov! Kaj ni to super? Res pravi dopust. : )

Nikar ne kupujmo vsega povprek! Naj nas želje otrok ali nas samih ne premamijo. Raje kakšen dan samo skupaj poležavajmo na plaži, uživajmo v šumenju morja, prebiranju knjig ali pogovoru. Oddih naj bo za sproščanje in ne nakupovanje.

Izogibajmo se plačevanju s kreditnimi karticami, s tem namreč le odlagamo finančne obveznosti. Kreditne kartice nam sicer v nekem trenutku pridejo zelo prav, a nas hitro lahko boli glava zaradi njih, saj nam bodo v naslednjih mesecih povzročale skrbi, ko ne bomo imeli na voljo dovolj finančnih sredstev.

Ne prehranjujmo se samo v restavracijah. Preštejte koliko obrokov boste imeli v enem tednu in hitro vam bo jasno, da je to najmanj 21 in ta znesek pomnožimo s povprečno ceno obroka in hitro dobimo … številko, ki je niti pod razno ne želimo plačati.

Ne tekmujmo z znanci in prijatelji – socialna omrežja nas hitro popeljejo v skušnjavo, zato zjutraj ob zajtrku ali posedanju na terasi namesto Facebooka in ostalih rajši preglejmo sveže novice, vreme in kakšno drugo zanimivost. Seveda se vsak želi pohvaliti in ob tem malce “napihne” svojo zgodbo, ki nas hitro lahko zavede, želimo doživeti podobne stvari in začnemo nenačrtovano zapravljati. Ne, tega si res ne želimo.

Torej, dopust naj bo brezskrben, prav tako pa čas po dopustu. 

Ko potrebujemo denar, se ponj najpogosteje odpravimo v banko, pa najsi gre za naš denar, ki ga imamo tam shranjenega na računu ali pa denar, ki ni naš, a bi si ga želeli izposoditi. V banki pričakujemo, da nam bodo znali svetovati, kako ravnati z našim denarjem, kako ga plemenititi, kako ga upravljati in na drugi strani, kako se varno zadolžiti, kaj je najbolje za nas itn. Takšno razmišljanje je zmotno in to končno priznavajo tudi nekatere banke.

Tako ima ena od bank v svojih predhodnih informacijah za kredit zapisano: »Banka ne zagotavlja osebnega svetovanja. Ne priporočamo vam nobenega posebnega kredita za nepremičnino, vendar vam glede na vaše odgovore na nekatera vprašanja ponujamo informacije o tem kreditu, da se lahko odločite sami.« Hmmmm. In kaj zdaj to pomeni? Katera pa so tista vprašanja, ki so nam jih postavili in naj bi po njihove mnenju igrala ključno vlogo pri ponudbi? So bila usmerjena na način, da bomo na koncu res dobili pravo ponudbo in se varno zadolžili?

Vsekakor je prav in pohvalno, da so banke začele svoje stranke obveščati o tem, da so stranke same tiste, ki sprejmejo končno odločitev in da nasvet s strani banke pravzaprav ni nasvet. Je »le« ponudba na podlagi informacij, ki so jih prejeli. Tak napis bi po našem mnenju morale imeti vse banke, saj roko na srce, njihovi kadri v veliki večini niso usposobljeni za osebno finančno svetovanje. Še vedno namreč zelo pogosto vidimo napis »osebni finančni svetovalec«, »finančni svetovalec« in podobno v tovrstnih inštitucijah, brez da bi se zavedali, da to v resnici niso. Preprosto so le prodajalci produktov svoje banke.

Ne samo banke …

A niso le banke in bančniki tisti, med katerimi ljudje iščejo osebne finančne svetovalce. Te poskušajo najti tudi na zavarovalnicah in pri zavarovalnih zastopnikih ter posrednikih, prav tako v borzno-posredniških hišah, v družbah za upravljanje in tržnikih vzajemnih skladov ter na številnih drugih, pogosto napačnih naslovih. Običajno gre za ljudi, ki so specializirani za eno od področij, to pa še zdaleč ne pomeni, da so pravi odgovor za celoten pregled na našimi osebnimi financami.

Osebno finančno svetovanje je vse prej kot preprosto, predvsem pa je odgovorno in zahteva veliko več znanja, kot ga danes pridobimo npr. v šoli ali pa od svojih prijateljev ekonomistov. Zahteva paleto znanj in celosten pregled. Seveda tudi vsak osebni finančni svetovalec ni dober za vsakogar, izbira je zato odvisna od naših potreb, zmožnosti in znanja. Ključno pa je, da od svetovalca prejmemo tisto, kar smo pričakovali in predvsem moramo dobiti.

A odločitev je na koncu vaša …

Bodimo iskreni … Kdaj začnemo na glas izražati naše nezadovoljstvo in iskati prave rešitve? Takrat, ko se že pošteno opečemo ali pa se je (morda imamo to srečo) opekel naš sodelavec, sosed itn. Odločitev je torej vaša – boste tvegali in čakali, da boste prepozni ali pa si boste vzeli malce več časa in začeli sprejemati prave odločitve na področju osebnih financ … 

Veliko ljudi se v življenju pogosto znajde v napačni tekmi. Recimo, takšni, kjer ste slišali ali morda tudi izrekli: »Poglej, kakšno hišo so si zgradili! Poglejte, kakšen avto vozita, in to oba! Joj, poglej, spet so na potovanju.« Nato pa ste v drugi sapi hitro pomislili: »Tudi jaz bi imel takšno življenje, bi toliko potoval, zakaj si ne privoščim tega?« Vse to in še več je tekma, ki je v življenju ne potrebujemo.

»Vse to je namreč tekmovanje v katerem je nemogoče zmagati. Zakaj? Ker si tekmeci že v osnovi niso enakovredni. Ker je finančni položaj enih in drugih tako zelo drugačen. A kaj, ko ne pomislimo na to, preden se spustimo v tekmovanje. Tisti trenutek nam je najpomembnejši cilj – zmagati, ne glede na to, koliko nas bo to stalo. Ampak posledice so lahko hude,« opozarja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. Zavist ni nikoli tista, ki bi nam lahko olepšala življenje, ravno obratno, poslabša nam ga.

Zakaj ne bo prodal predragega avta, ki ga težko odplačuje?

»Pred časom je k meni prišel gospod, ki se je znašel v resnično veliki finančni stiski. Poleg kreditov in obveznosti do dobaviteljev je imel tudi lizing za avto, vreden kar 50 tisoč evrov,« pripoveduje Ana Vezovišek. Ko ga je vprašala zakaj ga ne bi prodal in se znebil vsaj enega od velikih obrokov je bil njegov odgovor da to ne pride v poštev. Njegov odgovor je bil tudi, da je avto že izgubil velik del vrednosti in ga zato ne bi prodajal.

»A to ni bil glavni razlog, temveč je bil glavni razlog v tem, kaj bodo drugi rekli. Rekli bodo, kar bodo želeli. Govorijo tako ali tako. In to tisti, ki jim kaj dolgujete. Vam je res tako zelo pomemben videz? Morate res tekmovati z drugimi?« Tudi gospod je bil nemočen ob številnih Aninih vprašanjih, saj ni bil pripravljen na spremembo, ki bi ga spravila iz začaranega kroga.

»Marsikdo še danes bije to bitko, ki je ne more dobiti, saj se primerja z ljudmi, za katere običajno niti ne ve, ali je njihovo življenje v resnici tako lepo in brezskrbno ali pa so morda tudi oni v podobnem brezizhodnem položaju, le da drugi tega ne vidimo.«

Prenehajmo se torej primerjati z drugimi in bodimo preprosto to, kar smo. Morda pa nas osreči nekaj drugega.

Še več podobnih nasvetov si lahko preberete v naši najnovejši knjigi: Anini finančni finančni recepti. Naročite jo lahko TUKAJ

Marsikateri podjetnik si je v času nižje gospodarske odzivnosti, gospodarske krize, bi lahko rekli, nakopal težave, dolgove, zapadle obveznosti. Nekaterim se je uspelo izkopati iz začaranega kroga, marsikdo je na račun tega propadel.

Velike težave pa imata tudi zakonca, ki sta se na nas obrnila pred časom. Kot pravita, so finančne težave nastale zaradi podjetja, ki ga imata, upniki pa ju kličejo praktično vsak dan. Nabralo se je že za 25 tisoč evrov dolga, poplačala sta večji del, a kot pravita, se vsak dan najdejo novi dolgovi. Na srečo nimata kreditov in nista dolžna finančni upravi, kot številni drugi podjetniki. Kljub temu ne vesta, kako izplavati iz trenutnega stanja.

Vedeti morate, kam plujete

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun se je srečala s številnimi takšnimi in podobnimi zgodbami. Kot pravi se ob vsem ukvarjanju z delom in upniki, preprosto ne moreta osredotočiti na to, kje finančno dejansko sta. »A je prav to bistveno: vedeti morata, kam plujeta, si narediti načrt odplačevanja, spoznati vse »številke« podjetja, od prihodkov do obveznosti in predvsem narediti dober marketinški načrt, s katerim bosta poskrbela za povečanje prihodkov, ki jih je očitno premalo.«

Kot dodaja specialistka, morata preprosto priti iz začaranega kroga. »Vem, najtežje je narediti seznam dolgov, saj se bojite, kakšen bo rezultat. To je največji in hkrati najtežji korak. A ko bo to enkrat za vami, se boste lahko usmerili k brisanju upnikov s svojega seznama in ustvarjanju vse večjega prihodka. Nujno potrebujete preboj, ki bo zelo hitro viden in vam bo dal zagon za delo in odplačilo dolgov. Če vam je uspelo odplačati že del dolgov, ne vidim razloga, da ne bi še preostanek. Je pa bistveno, da odplačujemo dolgove in si ne nakopljemo novih.«

Svetuje jima tudi, da si naredita natančno evidenco vseh prihodkov in odhodkov, saj bosta le tako ugotovila, kje sploh sta ter ali mesečno ustvarita dovolj prihodkov ali ne. Ugotovila bosta, koliko potrebujeta, da bosta na t.i. pozitivni ničli. »Predvsem pa poglejta, kateri del posla vam prinaša največji zaslužek, in nato vse sile usmerita v to.«

Še več takšnih in podobnih nasvetov si lahko preberete v naši najnovejši knjigi Anini finančni recepti, kjer je avtorica med drugim pripravila nasvete za 33 resničnih zgodb. Več … 

Predstavljajte si frizerja brez škarij. Pa splošnega zdravnika brez stetoskopa. Morda učiteljico geografije brez zemljevidov. Bolj težko bi opravljali svoje delo, se strinjate? Tako kot vsi ti poklici, tudi mi potrebujemo ustrezno orodje za upravljanje osebnih ali družinskih financ. Bolj napredna, ko so ta orodja in pogosteje, ko jih uporabljamo, bolj nam lahko olajšajo delo in nam pomagajo do urejenih osebnih financ.

Prvi pripomoček

»Začeti moramo pri osnovah, torej pripomočkih, ki nam bodo pomagali skrbeti za optimalno porabo denarja in s katerimi bomo lahko porabo načrtovali in se držali primernih okvirov,« pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Predstavljajmo si, da na račun dobimo npr. 1000 evrov, in nam potem program avtomatično predlaga, kako naj jih razporedimo. Vse, kar moramo narediti je, da porabo spremljamo in se ustrezno odzovemo na morebitne prekoračitve. Takšnih aplikacij je že zelo veliko in zakaj je ne bi uporabljali tudi vi? Malo pobrskajte po spletu in našli boste pravo zase – brezplačno.

Drugi pripomoček

Drugi pripomoček, ki ga potrebujemo, pa nam pomaga spremljati naše investicije. »Takoj, ko se odločimo za varčevanje, ne glede na to, za kakšno varčevanje gre, moramo naložbo spremljati. Tako bomo vedeli, kdaj se moramo odzvati,« dodaja Ana Vezovišek.

Obstajajo aplikacije, ki nam omogočijo preprost, hiter pregled nad našim stanjem, pokažejo primerjavo z drugimi investicijami in nas opozorijo tudi na morebitna neskladja našega portfelja, če imamo več naložb. »Ljudje pogosto naredijo napako, ko na naložbo preprosto pozabijo in je ne usklajujejo s trendi, cilji, časom in podobno.«

Tretji »pripomoček«

Tretje, morda celo najpomembnejše orodje, pa je kar telefon in telefonska številka osebnega svetovalca. Pa ne tistega, na banki, ker ta ne pozna vseh rešitev, ki obstajajo na trgu, temveč neodvisnega, ki ga lahko pokličemo kadarkoli in ga tudi karkoli vprašamo. Moramo biti na tekočem, imeti možnost vprašati in predvsem imeti ob sebi osebo, ki nas bo znala ustrezno usmeriti.

In kaj se zgodi, ko imamo vsa ta orodja? Ubrali bomo najkrajšo pot do naših ciljev in jih najverjetneje tudi dosegli. Le pogumno! 

Pred dnevi smo dobili vprašanje 23-letne študentke, ki s fantom živi v najemniškem stanovanju in bi si čimprej želela kupiti lastno stanovanje in se seveda preseliti na svoje. Seveda razmišljata o kreditu. Vprašanje, s katerim se srečujejo številni mladi, pa tudi malo manj mladi in vedno znova jim lahko odgovorimo isto – načrtujte!

»Načrtovanje pomeni precejšnjo spremembo v življenju,« pravi Ana Vezovišek, finančna coachinja, ki poudarja, da razume, da si pri današnjem tempu življenja in tako napornih službah ter družinskih obveznostih, težko najdemo še čas za skrbno načrtovanje. »Ampak saj veste – čas se vedno najde, če si to resnično želimo.« Pa poglejmo, kako to lahko pomaga pri nakupu stanovanja.

Ključno je načrtovanje

Načrtovanje je pri nakupu stanovanja ključno, še prej pa testiranje lastne sposobnosti odplačevanja stanovanjskega kredita. »Najmanj šest mesecev pred najemom kredita dajajte na stran znesek, ki ga boste pozneje plačevali za stanovanjski kredit (upoštevajoč najbolj črne scenarije, če razmišljate o kreditu s spremenljivo obrestno mero). Na ta način boste občutili, kaj vam dejansko predstavlja mesečni obrok in koliko si boste potem lahko še privoščili. Z najemom kredita se namreč ne boste odpovedali dopustu, otrokom, menjavi avtomobila in podobno, kajne?« dodaja Ana Vezovišek.

Ob tem opozarja, da nikakor ne pretiravajmo in razmišljajmo ali celo realiziramo najem maksimalnega zneska kredita, za katerega menimo, da smo ga danes sposobni odplačevati. Ugotoviti moramo svoje resnične zmožnosti in šele nato vidimo, ali je izbran kredit in višina le-tega primerna za nas. Večina ljudi namreč (prepozno) ugotovi, da je kredit zanje prevelik zalogaj, predvsem mladi pa, da preprosto še niso pripravljeni nanj.

»Toplo priporočam, da pred odločitvijo za dolgoročno naložbo preverite, kaj vam bo dejansko prinesla. Vsak mesec si naredite trajnik v višini mesečnega obroka in občutili boste tisto, kar boste še prihodnjih mnogo let. Kaj pomeni nižja plača v primeru bolniške ali dopusta, kaj pomeni poleg kredita plačevati še vse druge stanovanjske stroške, kaj se zgodi, ko se vam nepričakovano pokvari avto itd.«

Dejstvo je, da ko enkrat naredimo napako in se v naložbo podamo nepripravljeni, je to izjemno težko popraviti. Če vas zanima več o tem, kako pametno do kredita, pa več informacij lahko dobite TUKAJ