Vezovisek, Author at Vezovišek & Partnerji

Kotirajoči oziroma ETF skladi postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Poleg kriptovalut in nepremičnin, so za resne investitorje najbolj vroča roba ta hip. Tudi Janez je prebral nasvete Buffeta, knjigo od Robbinsa, bil na delavnici Vem, da ne vem in poslušal webinar Roliha. Pa Janez sploh lahko varčuje v ETF skladih ali so ti primerni le za tiste z več denarja in znanja?

Zanimanje za ETF sklade narašča iz leta v leto. Celo tako, da njihova rast sredstev v upravljanju prehiteva večini bolj poznane vzajemne sklade. Pri nas so trenutno resda bolj vroče nepremičnine in kriptovalute, a te so morda bolj primerne za dopolnitev portfelja, medtem ko lahko z ETF skladi zgradimo odlično osnovo portfelja.

Obstaja precejšnja verjetnost, da povprečen slovenski Janez že vlaga v ETF sklade, pa tega sploh ne ve. Te namreč najdemo v portfeljih tako vzajemnih, kot tudi pokojninskih skladov. In tu se skriva prva past, saj vlagatelji v vzajemne in pokojninske sklade plačujejo dvojne stroške upravljanja, ki so pri večini že tako precej visoki. Prav upravljavski stroški, ki so običajno našim očem skriti pa so glavni uničevalec donosov povprečnega Janeza.

Ta je namreč, v zadnjih 5, 10, 20 ali 30-ih letih (merjeno na dan 31. 12. 2015), z investicijo v delniške sklade izgubil povprečno kar 3,5 odstotne točke donosa letno, kot je razvidno iz spodnje tabele. To pomeni, da je na dolgi rok komaj premagal inflacijo, pri tem pa neizmerno več tvegal, kot če bi denar vezal na banki.

Vir: DALBAR’s 22nd Annual Quantitative Analysis of Investor Behavior

Poleg stroškov so za to “kriva” tudi čustva, ki so druga past v katero se ujame večina Janezov. Čustva se v finančnem svetu kažejo kot samovoljno, neracionalno vedenje posameznikov. Po domače to pomeni, da večina izbira produkte z visokimi stroški, za povrh tega pa še prodaja naložbe, ko te padejo in kupuje, ko zrastejo. In to je ravno nasprotno temu, kar pravi eden izmed največjih investitorjev vseh časov, Warren Buffet – kupuj, ko je druge strah in prodajaj, ko so drugi pohlepni.

Kaj pa to konkretno pomeni za Janeza?

Da pri investiranju izgubi več kot 2.000 evrov letno! Da, prav ste prebrali, povprečen Slovenec izgubi dobrih 2.000 evrov letno, ker vseskozi dela iste napake. Če mislite, da to ne drži za vas, se pošteno motite. No, verjetno izgubljate še več, saj s povprečnim Slovencem mislimo na tistega, ki ima finančno premoženje v višini 19.044 evrov, kot je pokazala zadnja raziskava Allianz Global wealth report.

In zdaj seštejte vrednost vaših delnic, obveznic, vzajemnih, pokojninskih in drugih skladov, naložbenih polic, zlata, bančnih varčevanj ipd. Ja, hitro dobimo seštevek, ki je višji od 19.044 evrov.

Da to drži dnevno opažamo tudi pri naših novih strankah, ko prvič sestavimo njihov naložbeni portfelj ali pa podamo drugo mnenje na že obstoječ portfelj, za katerega je do sedaj »skrbel« drug »svetovalec«. Običajno je bil v podobi tržnika skladov, zlata ali pa zavarovalni zastopnik oziroma osebni bančnik. In če jih uspemo prepričati, da se izognejo osnovnim napakam, smo že več kot upravičili strošek svetovanja, saj na leto v povprečju v njihov žep preusmerimo več kot 2.000 evrov oz. dodatne 3,5 odstotne točke donosa. Pri portfelju v višini 300 tisoč evrov to pomeni že več kot 10.000 evrov vsako leto!

A vrnimo se nazaj k osnovnemu vprašanju. Kaj naj Janez stori potem, ko je prebral članek na internetu, najbolj prodajano knjigo, bil na delavnici oziroma pogledal webinar, vsepovsod pa govorijo o tem, da naj pozabi na drage vzajemne in varčuje v poceni ETF skladih? Pojdimo lepo po vrsti in začnimo z osnovami.

Kako vlagati v ETF sklade?

ETF ali exchange traded fund je investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi. Sestavljen je podobno kot vzajemni sklad, kar pomeni, da ima v lasti vrednostne papirje skladno z določeno naložbeno strategijo. Tri glavne razlike med ETF in vzajemnimi skladi so:

v ETF lahko neposredno vlagamo izključno prek trgovalnega računa, ta pa ni potreben pri vlaganju v vzajemne sklade;
ETF so običajno namenjeni sledenju določenega indeksa in so upravljani pasivno, vzajemni skladi so običajno upravljani aktivno, kar pomeni, da upravljavec izbira vrednostne papirje sklada;
ETF so namenjeni vlaganju in ne ponujajo varčevalnih načrtov, medtem ko vzajemni skladi ponujajo tako enkratne pologe kot mesečna varčevanja.

Zakaj so ETF tako priljubljeni

Vlagatelji in upravljavci premoženja naštevajo štiri glavne razloge, zakaj raje izberejo ETF namesto vzajemni sklad:

1.Nižji stroški: Upravljavska provizija za pasivno upravljane ETF sklade se giblje od 0,03 do 0,3 odstotka in je v povprečju 10-krat nižja od upravljavske provizije vzajemnih skladov. Poleg tega imajo pasivno upravljani ETF skladi tudi nižje interne stroške nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, saj s papirji ne trgujejo.

2. Hitrost izvedbe sprememb: Recimo, da se zgodi nekaj, kar močno vpliva na kapitalske trge. Če imamo sredstva v ETF skladu se lahko odzovemo takoj, ko za dogodek izvemo. Pri vzajemnih skladih pa običajno traja do pet delovnih dni, v primeru prenosa znotraj krovnega sklada pa dva dni. ETF lahko takoj prodamo ali kupimo po znani ceni. Pri vzajemnem skladu pa prodajno ali nakupno naročilo oddajamo po vnaprej neznani ceni, izvede pa se šele po vrednosti, ki velja konec naslednjega delovnega dne od oddaje naročila. Izvedba sprememb je v primeru ETF hitrejša kot pri vzajemnih skladih. To je sicer pomembno le v primeru višjih nihanj na kapitalskih trgih in večinoma za profesionalne vlagatelje oziroma njihove svetovalce. Vsaka sprememba prinaša tudi stroške, kar znižuje donosnost, zato naj bo vsaka poteza premišljena.

3. Široka ponudba: Ponudba različnih naložbenih razredov in podrazredov je pri ETF skladih večja in bolj specializirana. Recimo, da želimo investirati v delnice manjše države, kot je Vietnam ali pa v nafto. Tega z nakupi točk vzajemnega sklada ne moremo storiti, saj praktično noben ne ponuja 100-odstotne izpostavljenosti manjšim državam ali eni surovini. ETF oziroma njim podobni instrumenti (ETFS, ETI itd.) pa pokrivajo praktično vsak segment trga posamezno. Preko ETF skladov lahko investiramo v vse plemenite kovine in surovine, nepremičnine tako poslovne, kot stanovanjske pa tudi hotele, skladišča ipd., denarne instrumente in seveda vse vrste obveznic in delnic. Seveda, je tu treba poudariti, da je z izpostavljanjem nišnim naložbam, večje tudi tveganje.

4. Cenejše do zlata in nepremičnin: Plemenite kovine ali nepremičnine, ki so tako priljubljene med Slovenci, lahko kupimo v fizični obliki ali preko ETF skladov. Nakup in prodaja fizičnega zlata, srebra ali nepremičnine je povezana s stroški od vsaj štiri do 30 odstotkov, medtem ko lahko v iste naložbene razrede preko ETF skladov vložimo že s stroški okoli odstotka.

Zakaj in za koga ni pametno, da izberemo izključno ETF sklade?

ETF niso primerni za vse vlagatelje. Zaradi svojih značilnosti so najbolj primerni za vlagatelje, ki imajo na voljo zneske večje od 15 tisoč evrov in izberejo pasivni pristop vlaganja. Takšen pristop ima vse več zagovornikov, saj velika večina aktivno upravljanih skladov na srednji in dolgi rok ne uspe preseči donosnosti indeksa. Seveda, popolna pasivnost tudi ni dobra.

Najbolje je portfelj prilagajati oziroma prevetriti, če je to potrebno, dvakrat letno. Toda, zavedati se morate tudi, da z vsako prodajo ETF plačate 25-odstotni davek na dobiček ter stroške borzni hiši. Medtem, ko pri prehajanju med podskladi krovnega vzajemnega sklada ohranimo davčni ščit dolgoročnega varčevanja.

Poleg tega veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da so praktično vsi najboljši (to pomeni najcenejši in najbolj likvidni) ETF skladi v ZDA. To pomeni, da so nominirani v dolarjih (naša valuta pa je evro; če ne veste zakaj je to problem se spomnite kreditov v švicarskih frankih) in izplačujejo dividende. Ja, dividende niso plus, temveč minus, če si davčni rezident Slovenije. Te so namreč obdavčene z enotno 25-odstotno davčno stopnjo, ki je dokončna.

Zato je odločitev za ETF sklade bolj kompleksa in odvisna od cilja, zneska, načina investiranja in še česa. Kaj to pomeni za stroške pod črto pa prikazujemo na primeru delniških skladov v spodnji tabeli.

Primerjava vseh stroškov investiranja med delniškimi vzajemnimi in ETF indeksnimi skladi

Da, tudi mesečno lahko vlagamo

Kljub vrsti stroškov pa ni izključeno, da v ETF skladih ne moremo stroškovno učinkovito varčevati manjših zneskov. Sami ETF sicer ne ponujajo možnosti mesečnega varčevanja, a obstajajo posredne možnosti, med katerimi so nekatere tudi stroškovno učinkovite. To so:

Varčevanje preko zavarovalne police naložbenega življenjskega zavarovanja, saj pri nekaterih lahko izbiramo tudi ETF sklade. Žal je izbira zelo omejena, poleg tega pa ves prihranek pri stroških sklada običajno poberejo visoki stroški zavarovanja. Ker tovrstni produkti s seboj prinašajo tudi vrsto omejitev, se jim v večini na široko izogibajte, da ne boste dosegli ravno nasprotnega učinka (povišali stroške, zaklenili denarja).
Varčevanje preko pokojninskega zavarovanja, saj so njihovi naložbeni portfelji sestavljeni v veliki meri iz ETF skladov. Nekateri. Žal redki ponudniki ponujajo transparentne produkte z zelo nizkimi stroški zavarovanja, tako da ti največkrat predstavljajo tombolo! Da, to je prava izbira, le pri izbiri sami morate biti zelo pozorni na podrobnosti!
Varčevanje preko vzajemnega sklada skladov, kar združuje prednosti vzajemnih skladov in ETF, pri čemer pa moramo zopet paziti na dodatne stroške, hkrati pa je tovrstne ponudbe izjemno malo. A obstaja in je prav tako zelo dobra izbira.
Varčevanje preko upravljanega trgovalnega računa, kjer z borzno hišo podpišemo pogodbo o upravljanju ta pa zbere sredstva večjega števila vlagateljev in enkrat mesečno izvede skupinski nakup ETF sklada. Tudi tu moramo paziti na stroške borzne hiše, možnost sprememb in izbiro skladov, ki je običajno pičla.
Varčevanje preko robo svetovalcev oziroma platform, ki delujejo na podoben način kot borzne hiše, žal pa v Sloveniji še niso na voljo.

Možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!

Torej, zdaj veste, da je možno v ETF skladih varčevati tudi z majhnimi zneski. Prav tako veste, da včasih niti večji zneski niso dovolj, da bi bilo modro vse premoženje investirati preko ETF skladov. In veste tudi, da ne želite biti povprečni Janez, ki z investiranjem letno izgubi več kot 2.000 evrov.

Vse kar morate storiti je, da poiščete pomoč v obliki izkušenega, neodvisnega in k etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca. Res je, da nas ni veliko, veliko več je tistih drugih, a v naši ekipi nas je vseeno dovolj, da vsak izmed vas najde sebi primernega. Zato se že veselim, da se kmalu (spet) srečamo in v vaš portfelj oziroma mesečno varčevanje vključimo tudi ali še več ETF skladov.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja

V Sloveniji je velik delež tistih, ki so za obliko dela izbrali samozaposlitev – odprli so s.p.. A že nekaj let se tudi te delijo na klasične podjetnike in normirance. Slednjih je že več kot 30 tisoč in so pogosto »na tapeti« oz. njihov nadaljnji obstoj v zadnjem času ni bil najbolj jasen.

Še v začetku leta je bilo govora, da bi znali to obliko dela celo ukiniti, govorilo se je o zlorabi sistema in prevelikih stroških za državo. A po najnovejših informacijah naj bi ta oblika podjetništva ostala, seveda z nekaj spremembami.

Kakšne spremembe se nam obetajo?

Po poročanju Financ naj bi bile glavne spremembe naslednje:

meja za vstop v sistem obdavčenja po normiranih odhodkih bo še vedno sto oziroma 50 tisoč evrov, odvisno od tega, ali je vsaj ena oseba polno zaposlena;
spremembe lahko pričakujemo tudi pri višini normiranih odhodkov; zdaj je ta 80 odstotkov vseh prihodkov, v prihodnje bo lahko avtomatično manj priznanih odhodkov, torej se bo nekaterim bolj splačalo obdavčevanje po dejanskih odhodkih;
obdavčitev pri s. p. ne bo več štiriodstotna (zdaj se namreč obdavči 20 odstotkov prihodkov v višini 20 odstotkov davka, torej je dejanski davek štiri odstotke celotnih prihodkov), temveč bo normiranec plačal davek glede na dohodninsko lestvico. Torej, večji bodo prihodki, višja bo stopnja davka;
dodatne olajšave bodo lahko dobili tisti normiranci, ki imajo najmanj bruto prihodkov, verjetno sicer kakšnega tisočaka ali nekaj sto evrov na mesec. Tem bi se takšen sistem lahko celo bolj izplačal, kot se jim danes;
predvidoma naj bi se normirancem upoštevale tudi vse druge olajšave, ki jih imajo sicer redno zaposleni, denimo vzdrževani družinski člani, pa tudi splošna olajšava.

Celoten članek lahko preberete TUKAJ.

Kaj se nam bolj splača – klasičen s.p. ali normirani?

Če opravljamo svetovalno ali storitveno dejavnost, kjer nimamo veliko stroškov, se nam zagotovo bolj splača imeti normirani s.p., saj v tem primeru za davke namenimo le štiri odstotke (zaenkrat).

Če pa smo podjetnik z veliko stroški (npr. v gostinstvu nakup hrane, izdelovanje produktov za katere moramo kupiti materiale, visoki stroški najemnine prostorov in podobno), pa se nam zagotovo bolj splača odpreti klasičen s.p. oz. drugo obliko podjetja.

Zakaj? Ker so naši prihodki morda lahko zelo visoki, a na drugi strani so visoki tudi naši stroški, ki jih moramo plačati. Normiranci pa plačujejo davek vezan samo na prihodke in ne glede na stroške.

Pri klasičnem s.p.-ju velja izpostaviti, da v kolikor smo samozaposleni, na dobiček do višine približno 6.000 evrov ne plačamo davka na dobiček. Torej, če bo naša bilanca na koncu pokazala, da so bili stroški vezani na dejavnost in prihodki uravnoteženi oziroma niso presegali tega zneska, bomo vedeli, da se nam bolj splača obdržati klasičen s.p..

Razvoj svojega podjetja ne prepustite naključju

Preračunajte torej kakšni so vaši prihodki in odhodki, naredite si bilanco svojega podjetja in videli boste, kaj se vam bolj splača.

Pri tem vam z veseljem pomagamo tudi mi. Zavedamo se namreč, da poslovnega uspeha vašega podjetja, ne smete prepustiti naključju. Znati upravljati z denarjem ni tako preprosto, kot se zdi. Še posebej, če ste v svojem poslu za vse bolj ali manj sami in se od vas pričakuje, da obvladate tudi upravljanje z denarjem.

Razvoj podjetja je odvisen od tega, kako se boste spoprijeli z zunanjimi dejavniki. Delajte tisto, v čemer ste najboljši. Preostale naloge pa prenesite na druge. Na ta način boste učinkovitejši. Če vas zanima več o tem, kako z našo pomočjo izboljšati svoje delovanje, pa nam pišite na info(at)vezovisek.si/new in dogovorili se bomo za informativno srečanje.

Poletje je čas, ko želimo dobro izgledati, ko se trudimo, da pridemo v najboljšo kondicijo. Seveda govorimo o fizični kondiciji. Marsikdo pa pozabi, da je poleg fizične dejavnosti zelo pomembno, da imamo in vzdržujemo tudi finančno kondicijo. Kako? Več o tem nam je zaupala Ana Vezovišek.

»To je podobno kot pri telesni kondiciji. Pomeni, da se moramo ves čas po malem pripravljati, izobraževati, se obkrožati z ljudmi, ki nam pri tem lahko pomagajo. A preden se lotimo krepitve finančne kondicije moramo najprej ugotoviti, kje smo. Postaviti se moramo na »tehtnico«, enako kot pri fizični kondiciji,« pravi Ana Vezovišek. To tehtnico predstavljajo štiri ključna vprašanja.

»Stehtajte se«!

Pri ugotavljanju v kakšni finančni kondiciji smo, je pomembno, da si znamo odgovoriti na 4 ključna vprašanja:

Prvo vprašanje: Ali živim od plače do plače? Torej ali sem kdaj v situaciji, ko si rečem: imam samo še 30 evrov, pa je še cel teden do plače?

Drugo vprašanje: Ali večino stroškov plačujem s kreditnimi karticami in posojili, ki mi jih dajo bližnji? Si pomagam še s čim drugimi?

Tretje vprašanje: Ali je želja, da bi šel na dopust ali zamenjal avto neuresničljiva, nedosegljiva?

Četrto vprašanje: Ali si še vedno govorim: ko bom imel več denarja, bom pa varčeval?

V kolikor smo na katerokoli od teh vprašanj odgovorili z DA, to pomeni, da bo treba res začeti delati na finančni kondiciji, saj je ta trenutno na zelo nizki ravni.

Do finančne kondicije ne pridemo sami

»Seveda pa je pomembno, da vemo kako graditi našo finančno kondicijo, kako se tega sploh lotiti. Najprej moramo vedeti, kaj si želimo izboljšati in kaj je razlog za to. Običajno je razlog želja po finančnem miru, občutku, ko nam ni treba na vsakem koraku skrbeti ali bomo lahko nekaj plačali ali ne,« opiše Ana Vezovišek.

A ni dovolj, da razlog le poznamo, treba si ga je napisati in nato vzpostaviti rutino s pomočjo katere bomo cilj dosegli.

»Če želimo, da nekaj postane navada, moramo to nekaj časa ponavljati. Če si želimo teči in pričakujemo, da nas tek zasvoji, moramo to nekaj časa početi. Enako je pri finančni kondiciji. Vzpostaviti je treba rutino. Primer je vodenje proračuna, to je osnova, ki jo je treba vzpostaviti in izvajati na dnevnem nivoju,« dodaja finančna coachinja.

Ob tem pa Ana dodaja, da bomo to najlažje izvedli, če bomo poiskali nekoga, ki nam bo pripravljen pomagati. Lahko je to kdo od naših bližnjih, prijatelj, ali strokovnjak. Podobno kot pri športu, ko lahko treniraš z nekom, ki ga poznaš ali pa najameš trenerja.

Za dosežen cilj se nagradimo!

»Vedno se moramo gnati k napredku, ne smemo se zadovoljiti z malim, vedno moramo stremeti k višjim ciljem, boljši kondiciji. Ob tem pa ne smemo pozabiti na nagrajevanje. Če smo si zastavili cilj, da privarčujemo 50 evrov in smo ga dosegli, se nagradimo. A to ne pomeni, da zapravimo teh 50 evrov, ampak si privoščimo kakšno malenkost,« dodaja Ana Vezovišek.

Nadvse pomembno pa je tudi, da so cilji, ki si jih zastavimo, merljivi. »Včasih si res določamo cilje, ki so malce nerealni. Čeprav zagovarjam dejstvo, da je vsak cilj dopusten, pa je prav, da si pred končnim zastavimo tudi vmesne cilje, ki nam bodo pomagali iti naprej.«

Pridobivanje kondicije, ne v športu, niti financah, ni enostavno. Niti uspehi niso konstantni. A treba je vztrajati. »Napredek na začetku je lahko zelo velik. Tudi, ko greš prvič teči, je zelo težko, a si uspel. Potem pa veš, če se trudiš, lahko počasi napreduješ, prideš do nekega nivoja … A potem tudi malce nazaduješ. Pri finančni kondiciji je podobno. Moramo pa se zavedati, kaj so naši dolgoročni cilji, kaj si resnično želimo in če bomo vmes odnehali, bomo potrebovali veliko več energije, da se bomo vrnili na začetek, kot pa, če ves čas delamo male korake,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Biti moramo torej vztrajni, rezultati bodo vidni na dolgi rok, zato nikar ne obupajte. Če vas zanima več o tem, kako do dobre finančne kondicije lahko pridete s pomočjo prvega finančnega spletnega tečaja, si lahko ogledate TUKAJ.

Plačati najprej sebi, pomeni, da je prva položnica, ki jo plačamo, namenjena za našo varno prihodnost. Z njo najprej kreiramo varnostno rezervo. Torej rezervo, ki nam bo služila za zaščito pred izrednimi nepredvidenimi dogodki. Ko si rezervo ustvarimo, pa je ta položnica namenjena za dolgoročne cilje.

Kakšen je znesek za dolgoročne cilje?

Navadno raje govorimo o odstotku, ki znaša 10 % naših prihodkov. Pomembno je, da ne glede na višino naših dohodkov, ta odstotek ohranimo enak. Četudi začnemo najprej s študentskim delom ali drugo obliko občasnega dela, je pomembno, da se tega recepta držimo in resnično prvih 10 % dajemo na stran.

Verjeli ali ne, ampak leta so tista, ki delajo čudeže in marsikomu, ki je danes star 50 let ali več, je žal, da tega recepta ni poznal že prej in da ni poskrbel za svojo prihodnost. 10 % lahko vedno damo na stran, kadar imamo prihodke. Kadar jih nimamo, pa tega res ne moremo narediti.

Poglejmo si na konkretnem primeru, kako bi morali ravnati ob prvih prihodkih …

Recimo, da začnemo prvi denar služiti kot študentje in da so naši prihodki 300 evrov. V tem primeru moramo vsak mesec 30 evrov dati na stran. Potem sledi prva zaposlitev in z njo prva plača. Recimo, da bi bila ta začetniška in bi tako skupaj z vsemi dodatki prejeli 700 evrov. V tem primeru bi morali naše varčevanje povečati s 30 na 70 evrov. Sprva navadno na varčevalni račun za rezervo, potem, ko pa je ta ‘vreča’ polna, pa znesek preusmerimo za druge, bolj oddaljene cilje, kot so pokojnina, nakup avtomobila, šolanje otrok itd.

Kaj se zgodi, ko napredujemo ali dobimo nagrado?

Ko med svojo kariero napredujemo (navadno bi moralo biti tako in tudi mi bi morali stremeti k temu) in dobimo višjo plačo, je pomembno, da ta odstotek ohranimo. Recimo, da bi naši prihodki v nekem obdobju znašali 1.500 evrov. V tem primeru bi morali dajati na stran 150 evrov itn. Zakaj je tako? Ker se bomo sicer zelo hitro navadili na več in te razlike čez mesec ali dva sploh ne bomo več občutili.

Vas zanima, kako ravnati v primeru morebitnega izplačila nagrad, še posebej tistih, ki jih prejmemo enkrat ali dvakrat letno? V tem primeru bi morali kar 90 % nagrade dati na stran in le 10 % nameniti sebi (tokrat pa res sebi) in se nagraditi. Zakaj le 10 %? Enostavno zato, ker ne vemo, ali bo ta nagrada prišla tudi drugo leto in ker se lahko še bolj razvadimo.

Za recept plačajmo najprej sebi, bi lahko rekli, da je zimzelen, saj bi ga resnično moral upoštevati vsak, ki ima prihodke, in to ne glede na starost. Če do danes še nikoli niste plačali najprej sebi, je zdaj skrajni čas, da to spremenite. Ne smete čakati na prvi ponedeljek ali na naslednjo plačo. Saj veste, da tisti pravi ponedeljek potem nikoli ne pride in da tudi ob naslednji plači ni nič drugače. Vedno nas nekaj preseneti in nas tudi bo.

Ja, življenje je nepredvidljivo in zato je zelo pomembno, da se nanj pripravimo. Tudi finančno.

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun

Kaj je lepša popotnica mladostniku kot to, da ga dobro opremimo za samostojno življenjsko pot. Eno od pomembnih znanj, ki mu jih lahko podarite in za katera vam bo zagotovo hvaležen je pametno ravnanje z denarjem. Vsak starš si želi, da bi znal njegov otrok pametno ravnati z denarjem. Toda v praksi se dogaja vse prej kot to.

Ravno zato, da bi se mladi o tem začeli učiti pravočasno, že drugo leto zapored poteka Poletna finančna šola za najstnike, na kateri predavata tudi Mitja in Ana Vezovišek. Poletna šola je bila lani zapolnjena do zadnjega kotička, zato sta v letošnjem letu na voljo kar dva termina, saj je lani zmanjkalo prostora za vse mlade, ki so se prijavili. Prijave se tudi letos hitro polnijo.

Mladi se lahko Poletne finančne šole za najstnike udeležijo prvi teden počitnic, od 26. do 30. junija, ali drugi teden počitnic, od 3. do 7. julija. Poletna finančna šola za najstnike poteka v Ljubljani.

In kako bo njihovo delo izgledalo v praksi?

Mladi bodo vsak dan na terenu, obiskali bodo osebnega finančnega svetovalca, specialistko za financiranje in osebni proračun, upravljavca vzajemnih skladov, banko, zavarovalnico, študentski servis, marketinškega guruja, strokovnjaka za spletne nakupe, svetovalno podjetniško točko VEM in uspešnega podjetnika.

Vsebine, ki jih bodo spoznavali, pa so naslednje: vodenje osebnega računa s pomočjo spletnih aplikacij, kako pri 25-ih letih do svojega stanovanja ali preko spleta do poceni avta, kako zaslužiti z Applovimi delnicami, banka prihodnosti, kako in kaj kupovati, da boste za svoj težko prislužen denar dobili največ, s študentskim delom do 8 evrov zaslužka na uro, zavarovanja, ki jih potrebuje mladostnik, kako odpreti svoje podjetje in kako preko družabnih medijev povečati prodajo svojega podjetja.

Opremimo otroke z znanjem, ki ga mi nismo nikoli dobili! Naučimo jih ravnati z denarjem!

Več o letošnji Poletni finančni šoli, celotnem programu in predavateljih si lahko preberete na spletni strani, kjer se tudi prijavite.

Če vas zanima, kaj so se mladi lani naučili od Ane in Mitje Vezoviška, pa si to lahko preberete v prispevku Najboljši avto, največji frajer! Pa res?.

Pred nekaj meseci je tudi v Slovenijo prišla berlinska banka N26, ki s svojimi nizkimi bančnimi stroški napoveduje pretres na evropskem bančnem trgu. Danes poslujejo že v 17-tih evropskih državah in imajo po njihovih besedah več kot 200 tisoč komitentov. Gre za brezpapirno poslovanje, preko računalnika ali še enostavneje preko mobilnega telefona.

O tem za kakšen račun gre in kakšne so, smo v praksi preverili tudi mi.

V osnovi gre za debetno Mastercard kartico, ki omogoča dvigovanje na bankomatu (pet dvigov mesečno je brezplačnih, naslednji pa se obračuna po dva evra na dvig), vodenje osebnega in poslovnega računa je brezplačno, plačevanje vseh položnic je brezplačno.

Pošiljanje denarja med uporabniki

Izredno enostavno (in tudi brezplačno) je pošiljanje denarja med uporabniki N26, saj deluje izven plačilnega prometa in je transakcija vidna praktično v nekaj sekundah. Vse vaše transakcije so zavedene v aplikaciji in lahko spremljate porabo (neke vrste vodenje proračuna), na računu je tudi mogoče imeti limit katerega o.m. je 8,9 %, vendar vam ga ne priporočamo.

Račun je mogoče uporabljati kot edini bančni račun, pri čemer pa ga ne smete pozabiti prijaviti finančni upravi. To naredite na način, da izpolnite obrazec DR- 02 in ga pošljete na vaš davčni urad ali pa obrazec izpolnete preko portala E-davki.

Odprtje bančne računa z le enim klicem? Zakaj pa ne!

In kaj N26 pomeni za bančni trg? Banke se bodo morale začeti prilagajati in nižati cene poslovanja, sicer jim bodo tovrstne rešitve odpeljale precejšnje število komitentov. Za vse tiste, ki bi si želeli odpreti račun – to lahko storite preko naslednje povezave: https://n26.com/.

O tem so pisali tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so poleg dobrih stvari, ki smo jih izpostavili že mi, dodali še, da nimajo klasičnih storitev kot so krediti ali varčevanje.

»Odpiranje računa je dokaj enostavno: na spletnem mestu banke izpolnite vlogo za odprtje, na mobilnem telefonu namestite njihovo aplikacijo in se dogovorite za video pogovor, na katerem vas bodo uslužbenci banke identificirali; potrebujete svojo osebno izkaznico ali potni list. Pogovor poteka v angleščini, prav tako boste angleščino potrebovali pri branju dokumentacije in pri morebitni komunikaciji s klicnim centrom.«

Plačevanje položnic?

Izpostavili so še, da je kartica lahko zanimiva tudi za starše otrok in mladostnikov, saj lahko zapravijo le toliko, kolikor imajo sredstev na računu.

Na ZPS so našli tudi slabost, za katero pa smo v praksi že našli rešitev. »Ta račun ni primeren za plačevanje položnic, saj ne omogoča vnašanja reference plačila, kar lahko pri ponudniku povzroči nevšečnosti.« Ni čisto tako. V praksi smo se namreč znašli po svoje in referenčno številko enostavno vnesemo pod »comments«.

Izpostavili so še, da gre za občutno počasnejše plačevanje, saj je banka v tujini, a tudi tukaj ni čisto tako. Kot smo že zgoraj zapisali, gre celo hitreje, saj je prenos sredstev med uporabniki takojšen, pri ostalih pa gre za le en dan zamika. To pa je tako, kot če bi popoldan plačali iz sedanje banke na drugo in bodo sredstva na računu v vsakem primeru šele jutri.

Čas je, da nehamo (pre)plačevati bančne stroške.

Pomlad je običajno čas, ko zamenjamo svojo garderobo. Vsako leto si, še posebej ženske, rade privoščijo kakšen kos novega oblačila, ki je »in« v obdobju, ki prihaja. Ženske nasploh veljajo za večje zapravljivke kot moški. Zakaj? »Ker kupujemo z očmi in čustvi,« pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Kot pravi, je tudi sama v preteklosti pogosto naredila kakšno neumnost, in čeprav je od njih minilo že več let, se jih še danes dobro spominja. Zato je pri sebi zasnovala način, kako se pametno lotiti tovrstnega nakupovanja. Način, ki je zanjo postal spontan.

»Včasih grem celo sama sebi na živce, ko se vidim, kako samo postopam po trgovini, gledam, raziskujem, porabim urico ali dve in na koncu ne kupim ničesar. Le kaj si misli prodajalka? Skoraj me je sram. Pred leti bi se vdala, danes pa suvereno odkorakam ven, brez vrečke. Zakaj? Ker točno vem, kaj si želim,« pravi Ana Vezovišek.

Kaj imate v omari?

Seveda nas zanima, kako se potem loti dejanskega nakupa oblačil in obutve. Tudi to nam je zaupala.

»Najprej se dodobra seznanim s svojimi omarami. Natančno še posebej, ko prihaja nova sezona oblačil, pregledam, kaj že imam in česar ne potrebujem več. Preverim tudi, kaj mi manjka ali pa bi bilo dobro zamenjati. Napišem si seznam in grem po nakupih,« opisuje konkretno strategijo.

A ne odpravi se tako v najbližji nakupovalni center, temveč najprej preišče internet. »Če bi vse poslovne obleke kupovala v prestižnih trgovinah, bi bila že zdavnaj prezadolžena. Narava posla od mene zahteva urejenost in to stane,« nam razkriva in ob tem dodaja, da si privošči le toliko, kolikor ji dopušča proračun, ki si ga je zastavila.

Celo zimo brez škornjev

»Izkazalo se je, da mi spletno nakupovanje pri tem zelo pomaga. Drži pa, da vsega ne morem kupiti po internetu in takrat grem osebno po trgovinah.« Res pa je tudi, da zase ne kupi ničesar, dokler ne najde izdelka, ki ji resnično ustreza, tako cenovno, kot po videzu. Za konec nam zaupa še zanimivo prigodo.

»Zgodilo se je že, da sem celo zimo preživela brez škornjev, ker preprosto nisem našla pravih. Pa mislite, da mi je bilo hudo? Prav nič. Prihranila sem. Zato vam toplo priporočam, da nakupovanja oblačil in obutve ne jemljete tako zlahka in se nanj pripravite,« dodaja Ana.

Torej, se boste ta vikend odpravili na nakupovalni izlet, ali boste rajši za začetek prebrskali svojo omaro in ugotovili, kakšno je dejansko stanje. Odločite se tako, da bo prav.

Če pa bi še kakšen podoben nasvet, vas vabimo, da si preberete Anino knjigo Na pomoč! Kako naj ravnam z denarjem?, kjer so številni drugi nasveti, ki vam bodo v zelo praktično pomoč. A pohitite, na voljo je le še nekaj izvodov!

Starši si želijo najboljše za svojega otroka. Ko bo odrasel, bi mu radi dali popotnico s katero bo oplemenitil svoje življenje, tudi v obliki denarja. Odgovor na vprašanje zakaj je dobro, da se starši odločijo za varčevanje za svojega otroka, je torej jasen. Denar bo otroku prišel prav, morda za študij, nakup prvega avtomobila, pologa za nakup stanovanja ob osamosvojitvi ali karkoli drugega, kar bo v trenutku njegove odraslosti potrebno.

Seveda pa je najtežje začeti. Osebno finančno svetovalko Natašo Kozlevčar smo povprašali, kdaj je dobro, da se starši odločijo za varčevanje za svojega otroka. »Starši naj se odločijo za varčevanje za otroka po tem, ko so poskrbeli najprej za svojo prihodnost. Šele, ko je ta temelj postavljen, pričnemo tudi z varčevanjem za otroke. Pri tem je pomembno, da se odločimo za kakšen namen varčujemo, saj nam odgovor na to reši vprašanje, kdaj bomo sredstva potrebovali in koliko sredstev želimo do takrat zbrati. Seveda govorimo o realnih zneskih, zato pri izračunu upoštevamo višino povprečne inflacije.«

Eden za izobraževanje, drugi finančno samostojnost

Starši imajo hitro lahko številne ideje, kako pomagati otrokom do njihove lepše prihodnosti. Tako se je Urban odločil, da bo skozi dobo odraščanja vlagal v izobraževanje svojih treh otrok. Velikokrat smo že ponovili, da je znanje najdonosnejša investicija. Miha, pa bo svojima sinovoma z varčevanjem pomagal hitreje do finančne samostojnosti.

»Če gre za varčevanje za otrokov študij, ker želimo za svojega otroka čim več najboljšega znanja, bi to pomenilo, da imamo z rojstvom otroka 18 do 19 let časa. Ko pa govorimo o varčevanju ob osamosvojitvi, pa je to danes običajno od 24 do 28 let,« dodaja osebna finančna svetovalka.Seveda ni treba, da ste pri tem sami. Zelo pogosto bi se projektu »otrokova prihodnost« radi pridružili tudi drugi družinski člani. »Sami svetujemo, da k varčevanju za otroke vključite tudi stare starše. Pogosto se namreč zgodi, da želijo vnukom nekaj dati, a ne vedo, kako se tega lotiti. Če se boste lotili skupaj, bo cilj mnogo lažje dosežen in vsi boste mnogo bolj zadovoljni, kot če se sredstva po nepotrebnem trošijo na stvari, ki vam v resnici niso pomembne,« svetuje Nataša Kozlevčar.

Če ste prejemnik socialnih transferjev …

Seveda pa vsako varčevanje ni pravo, zato smo jo povprašali na kaj moramo biti pozorni, ko se odločamo za varčevanje za otroka. »Dobro je, da ste pozorni na dve stvari: če ste prejemnik socialnih transferjev, je potrebno preveriti ali bo varčevanje kakorkoli vplivalo na višino le-teh. In drugič, če je lastnik varčevanja otrok, ne boste mogli do sredstev brez dokazil, da jih boste porabili prav zanj. Zato predlagamo, da ste lastniki vi in da iz te enačbe izločite Center za socialno delo. Vi ste tisti, ki ste se odločili varčevati za otroka, zato je naše mnenje, da ni potrebe po dodatnem nadzoru, kako in kaj bodo ta sredstva uporabljena.«

EFT skladi: možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!