Ali veste, kaj pomenijo izrazi, kot so moratorij, interkalarne obresti ali efektivna obrestna mera? Ne? Brez skrbi, niste edini.

Bančniški svet ima svoj jezik

In ta jezik je pogosto prepreden z izrazi, ki jih marsikdo ob prvem stiku ne razume povsem. A prav ti izrazi odločajo o tem, koliko bomo na koncu res plačali, kakšne so naše obveznosti in pravice ter kako varne so naše finančne odločitve.

Zato smo pripravili kratek slovarček najpogostejših bančnih izrazov, ki vam bo pomagal razumeti drobni tisk, postavljati prava vprašanja in se samozavestno pogajati za boljše pogoje.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Ne le ob najemu kredita, ampak tudi v vsakdanjih pogovorih, kjer se z razumevanjem teh izrazov izognemo površnim odločitvam in napačnemu občutku varnosti.

bančni slovarček

🔹 Amortizacijski načrt

Načrt odplačevanja kredita, ki prikazuje razdelitev vsakega obroka na glavnico in obresti. Omogoča vpogled v preostali dolg in dinamiko odplačevanja skozi celotno dobo kredita.

🔹 Anuiteta

Mesečni obrok kredita, ki vključuje dve komponenti: glavnico in obresti. Znesek anuitete je ves čas enak, vendar se razmerje med glavnico in obrestmi spreminja: obresti se sčasoma manjšajo, glavnica pa veča.

🔹 Efektivna obrestna mera (EBM)

Letna obrestna mera, ki vključuje vse stroške kredita: obrestno mero, stroške odobritve, stroške vodenja, zavarovanje itd. Namenjena je lažji primerjavi različnih kreditnih ponudb.

🔹 Euribor

Medbančna obrestna mera v evrih, ki se dnevno oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje med evropskimi bankami. Uporablja se kot osnova za variabilne obrestne mere; banke mu običajno dodajo lasten pribitek (maržo).

🔹 Interkalarne obresti

Obresti, ki se obračunajo med črpanjem kredita in začetkom njegovega odplačevanja. Značilne so pri stanovanjskih kreditih, kjer je lahko obdobje med izplačilom sredstev in začetkom odplačevanja daljše.

🔹 Moratorij

Označuje odlog plačevanja obveznosti, najpogosteje ob začasni izgubi dohodka, bolezni ali drugih izrednih razmerah. Moratorij je lahko delni (samo glavnica) ali celotni (glavnica + obresti).

🔹 Solidarni porok

Fizična oseba, ki z lastnim premoženjem jamči za poplačilo kredita, če kreditojemalec z obveznostmi zamuja. Banka lahko terja poroka neposredno, brez vnaprejšnje izterjave dolžnika.

🔹 Zavarovalna premija

Znesek, ki ga kreditojemalec plača za zavarovanje kredita. Ob neodplačevanju kredita zavarovalnica poplača banko, ne pa kreditojemalca. Premija ne pomeni, da so kreditojemalčevi dediči oproščeni dolga; to je odvisno od vrste zavarovanja.

🔹 Glavnica

Osnovni znesek kredita, ki ga prejmete od banke. Na to vsoto se obračunavajo obresti.

🔹 Obrestna mera

Določena kot fiksna (ostaja nespremenjena) ali variabilna (lahko se spreminja glede na referenčno mero, npr. Euribor). Določa višino obresti, ki jih plačate banki.

🔹 Ročnost

Obdobje trajanja kredita, izraženo v mesecih ali letih (npr. kredit z ročnostjo 240 mesecev = 20 let).

🔹 Zamudne obresti

Obresti, ki se začnejo obračunavati, ko kreditojemalec zamuja s plačilom obveznosti.

🔹 Skupni znesek za plačilo

Vsota vseh obrokov kredita (glavnica + obresti + stroški), ki jih boste plačali do konca odplačilne dobe.

🔹 Zavarovanje kredita

Načini, kako banka zaščiti svojo terjatev: lahko gre za poroštvo, zavarovanje pri zavarovalnici, zastavo nepremičnine, ali depozit.

Potrebujete tudi neodvisen nasvet

Če želite biti dobro pripravljeni, preden podpišete kakršnokoli pogodbo, je razumevanje teh izrazov ključnega pomena.
Če vam kateri od pojmov ni jasen, vam priporočamo posvet z neodvisnim finančnim svetovalcem. Bančni svetovalec vam je sicer dolžan razložiti pogoje na razumljiv način, a ne pozabite: deluje v interesu svoje banke, podobno kot trgovec, ki vam predstavlja izdelke lastne trgovine.

Zato je zares dobra priprava več kot le poznavanje terminologije. Potrebno je tudi nepristransko razumevanje širšega konteksta, ki vam omogoča, da ocenite, ali je izdelek (ali svetovanje) res v vašem interesu, ne le v interesu prodaje.

Znanje je moč, a šele z neodvisno perspektivo postane tudi orodje za boljše finančne odločitve.

moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

MOJ SKRBNIK

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Poletje je čas za odklop, sprostitev in polnjenje baterij. In ravno tovrstna spontanost, nas lahko veliko stane, če ni vseeno znotraj načrtovanih okvirjev. Prav toliko (če ne še bolj), kot so agresivni sončni žarki, so agresivni tudi zunanji potrošniški pritiski. Restavracije, hitra prehrana, vodne pištolice, nova blinkajoča reč iz Kitajske, magnetki, izlet z ladjico, sladkorna pena … Na vsakem vogalu nekdo mami naše želje. In tako kot se zaščitimo pred sončnimi žarki, se je dobro zaščititi tudi pred manj prijetnimi posledicami brezglavega dopustovanja. Ker si nihče ne želi, da bi dopust zaključil s praznimi žepi, ki bi čisto izničili lepe spomine.

Zaščitite se pred po-počitniškim bankrotom

Predstavljajte si, da se vrnete z dopusta spočiti, zagoreli, polni lepih spominov. Potem pa pogledate stanje na računu in realnost vas udari kot poletna nevihta. Rdeče številke, zamujena plačila, limit na kreditni kartici presežen. V trenutku pozabite, da ste bili na dopustu, pozabite na vse lepe trenutke, saj je edina misel s katero se ukvarjate ta, s čim boste naslednjih 6 mesecev plačevali položnice?

Da bi se temu izognili, smo pripravili nekaj preprostih, a učinkovitih nasvetov, kako že danes postaviti temelje za finančno brezskrben dopust (in tudi čas po njem).

1. Načrtujte dopust vnaprej

Postavite si jasen finančni okvir, koliko ste pripravljeni in sposobni porabiti za poletni oddih. Naj bo to znesek, ki ne ogrozi vašega mesečnega proračuna ali drugih dolgoročnih ciljev. Če je mogoče, začnite z varčevanjem že danes, tudi če gre za dopust šele prihodnje leto. Mesečni znesek, ki ga sproti namenjate za dopust, vam omogoča veliko večjo fleksibilnost in mirnost.

2. Izogibajte se impulzivnim nakupom

Na dopustu nas pogosto premamijo spontanost, popusti in želje otrok. Raje kakšen dan samo skupaj poležavajte na plaži, uživajte v šumenju morja, ob branju knjig ali prijetnem pogovoru. Oddih je med drugim namenjen sproščanju možganov in z nepotrebnimi nakupi tega gotovo ne boste dosegli. Pogovor v senci borovcev pogosto pomeni več kot še ena nova napihljiva igrača ali magnetek.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

3. Izogibajte se plačevanju s kreditnimi karticami

Plačevanje s kreditno kartico lahko ustvari lažen občutek finančne stabilnosti, saj obveznosti odložimo v prihodnost. Kreditne kartice vam obenem onemogočajo nadzor nad vašim osebnim proračunom. Hitro se vam lahko zgodi, da prihodnji mesec ne boste imeli dovolj finančnih sredstev, s katerimi bi poplačali nastale obveznosti. Raje plačujte sproti in v okviru zneska, ki ste si ga vnaprej določili.

4. Restavracija naj ne bo vsakodnevna rutina

Če se vsak dan prehranjujete v restavracijah, se stroški hitro naberejo. Trije obroki dnevno v enem tednu pomenijo 21 (visokih) plačil, kar lahko hitro močno preseže vaš predviden proračun. Zato razmislite o uravnoteženem pristopu: kombinirajte samostojno pripravljene obroke z občasnimi obiski restavracij.

koliko (finančnih) let
štejete?

5. Ne primerjajte se z drugimi

Na družbenih omrežjih je vse videti idealno: popolne lokacije, popolne fotografije, popolni trenutki. Ampak realnost teh dopustov pogosto vključuje tudi dolgove in stres, ki jih slike ne pokažejo. Vaš dopust naj bo vaša zgodba, ne odziv na objave drugih.

Načrtujte svojo spontanost

Če se želite zaščititi pred poletnim (ali po-počitniškim) finančnim stresom, je ključ v pripravljenosti. Dober načrt, zdrava mera samodiscipline in zavedanje, da ni treba »imeti vsega«, so najboljša zaščita. Veliko bolj trajna kot katerakoli krema za sončenje. (Pa na njo vseeno ne pozabite! 😉

Želimo vam čudovit, sproščen in predvsem finančno brezskrben oddih!

moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

MOJ SKRBNIK

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Kako naj učinkovito upravljamo svoj denar, da bomo pripravljeni na vsakodnevne izdatke, nepričakovane življenjske pretrese in dolgoročne cilje? Odgovor se skriva v eni najbolj preprostih, a genialnih idej: v treh vrečah denarja.

Sistem 3-VD je model, ki razdeli vaše finance v tri ločene vreče: transakcijsko, likvidnostno in naložbeno.

Vsaka ima svojo vlogo, skupaj pa sestavljajo celovit in prilagodljiv sistem za vse življenjske faze: od prvih zaslužkov do upokojitve.

Ta sistem smo razvili v svetovalni hiši Vezovišek & Partnerji, kot odgovor na stiske ljudi, ki so iskali več kot le proračunske tabele. Iskali so občutek varnosti, jasnost, načrt. Avtorja sistema, Ana in Mitja Vezovišek, sta ga prvič predstavila v knjigi Adijo, finančni stres in od takrat ga je uspešno uporabilo več tisoč Slovencev.

Ni čudežna formula. Je pa trdna osnova, ki vas lahko pripelje od negotovosti do finančne zrelosti.

Kaj je sistem 3-VD ali sistem treh vreč denarja?

Bistvo sistema 3-VD je razdelitev vseh naših denarnih sredstev v tri funkcionalne vreče, pri čemer ima vsaka jasno nalogo:

  • Transakcijska vreča = denarnica za vsakodnevne izdatke
  • Likvidnostna vreča = finančna rezerva za nepričakovane dogodke
  • Naložbena vreča = orodje za dolgoročno rast premoženja

Ta razdelitev ni zgolj estetska ali teoretična. Njihovo bistvo je v tem, da vsaka vreča rešuje točno določen izziv, s katerim se soočamo v osebnih financah.

Ko so vse tri vreče postavljene in pravilno povezane, lahko:

  • bolje razumemo, kam gre naš denar,
  • zmanjšamo stres ob nepredvidenih izdatkih,
  • varneje in pametneje investiramo,
  • ter zadihamo z večjo finančno lahkotnostjo.

1. Transakcijska vreča

Transakcijska vreča je osnova naše finančne stabilnosti. V njej je denar, ki ga potrebujemo za vsakodnevno življenje: hrano, položnice, prevoz in druge redne mesečne stroške.

Ta vreča je naša operativna denarnica: vsebuje sredstva, ki jih (predvidljivo) potrebujemo skozi mesec. Ključno pravilo zanjo je, da mora biti vedno polna, nikoli pa prepolna. Na računu naj bo:

  • znesek mesečnega proračuna in
  • približno 10 % rezerve za manjša presenečenja.

Vsi prihodki, ki presegajo to količino, se prenesejo v drugo vrečo (najprej v likvidnostno, nato v naložbeno).

Transakcijska vreča je kot torbica, ki jo nosimo vsak dan. Ne vsebuje vsega, kar posedujemo, ampak to, kar res nujno potrebujemo.

Zaslužimo premalo ali porabimo preveč?

Če je ta vreča naša edina vreča, potem živimo iz meseca v mesec. To mora biti alarm za nas, saj je finančni mir, ki pride z varnostno rezervo, edini način, da lahko živimo sproščeno življenje, ki ne razjeda našega mentalnega in fizičnega zdravja. Če je življenje od plače do plače naša realnost, si moramo zadati za prvi cilj, da porabimo manj, kot zaslužimo.

2. Likvidnostna vreča

Likvidnostna vreča je naš osebni varnostni sklad. Namenjena je nepričakovanim dogodkom: izgubi službe, bolezni, večjim popravilom doma ali avtomobila. Če transakcijska vreča poskrbi za vsakdan, likvidnostna skrbi za miren spanec.

V tej vreči hranimo sredstva, ki jih ne potrebujemo vsak mesec, a morajo biti vedno pripravljena, če bi jih potrebovali.

Koliko denarja mora biti v njej?

Priporočena višina znaša 3- do 12-kratnik mesečnih stroškov, natančna številka pa je odvisna od našega življenjskega položaja:

  • kako varna je naša zaposlitev,
  • koliko obveznosti imamo (otroci, krediti ipd.),
  • kakšen življenjski slog vodimo.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Denar iz likvidnostne vreče mora biti vedno na voljo, zato ga ne vlagamo v tvegane naložbe, kot so kriptovalute, niti ga ne vežemo v dolgoročne depozite. Likvidnostna vreča je naš rešilni jopič. Nič nam ne koristi, če ga imamo med jadranjem doma, zaklenjenega v sefu.

To pa ne pomeni, da naj denar likvidnostne vreče leži na računu brez obresti. S tem bi nam likvidnostno vrečo odžirala inflacija in tako smo si naredili likvidnostvno vrečo z luknjo. Najboljša izbira mesta za naša sredstva v likvidnostni vreči so denarni skladi ali visoko obrestni varčevalni računi, ki omogočajo hiter dostop do sredstev.

Likvidnostna vreča ni razburljiva. Je pa nepogrešljiva.

Ko jo enkrat vzpostavimo, življenje teče bolj gladko tudi takrat, ko nam življenje pod noge meče polena.

3. Naložbena vreča

Ko sta transakcijska in likvidnostna vreča stabilni, lahko presežke usmerimo v tretjo, naložbeno vrečo. To je prostor, kjer naš denar začne zares delati za nas.

Naložbena vreča je namenjena dolgoročnim ciljem, kot so lastno stanovanje, pokojnina ali uresničitev sanjskega projekta. V njej se ne ukvarjamo z dnevnimi izdatki ali nepredvidenimi stroški, temveč z dolgoročno rastjo premoženja.

Ta vreča vključuje varčevanja in investicije, pri čemer postopoma oblikujemo razpršen portfelj, ki ustreza našim ciljem, časovnemu horizontu in stopnji tveganja, ki smo jo pripravljeni sprejeti.

Naložbena vreča ne deluje po občutku ali intuiciji. Deluje, ko jo upravljamo sistematično. Če preskočimo osnovi finančni temelj in začnemo vlagati brez varnostne rezerve, nas lahko že prva kriza prisili v prodajo naložb z izgubo.

koliko (finančnih) let
štejete?

Kako polnimo svoje vreče denarja?

Uspeh sistema 3-VD ne temelji zgolj na razdelitvi denarja v tri kategorije. Ključno je tudi zaporedje, v katerem polnimo svoje vreče in kako dosledno se tega držimo.

Vrstni red polnjenja vreč je sledeč:

1. Najprej transakcijsko: da vedno zmoremo pokriti osnovne stroške.

2. Nato likvidnostno: da si ustvarimo varnostno rezervo.

3. Nazadnje naložbeno: ko sta prvi dve vreči stabilni.

3 vreče denarja polnimo postopoma in ne preskakujemo.

Najpogostejša napaka, ki jo kot strokovnjaki opažamo, je prehitevanje. Mnogi želijo svoj denar čim prej oplemenititi, zato preskočijo polnjenje likvidnostne vreče in vlagajo neposredno. A ko pride kriza, so prisiljeni prodajati naložbe; pogosto z izgubo. To ni finančni mir, temveč pasivna odvisnost od trga.

Zato velja zlato pravilo: varnost naj bo vedno pred donosom.

Povezave med vrečami

Sistem 3-VD ne deluje kot tri ločene denarnice brez stika. Ravno nasprotno: njegova moč je prav v medsebojni povezanosti vreč, ki omogoča, da se prilagajamo življenjskim okoliščinam in optimalno razporejamo presežke.

Ko je transakcijska vreča prepolna, presežek prenesemo v likvidnostno vrečo. Ko tudi ta doseže svoj cilj (na primer šestmesečno rezervo), začnemo presežke usmerjati v naložbeno vrečo.

Če pa se zgodi kriza (na primer: nenadna izguba prihodkov ali večji nepričakovani strošek), se lahko začasno ustavi polnjenje naložbene vreče, da se likvidnostna ne izprazni preveč. Po potrebi presežke tudi ponovno preusmerimo nazaj vanjo.

Pomembno je, da znamo prepoznavati signale, ki kažejo, katera vreča v določenem trenutku potrebuje največ pozornosti. Tako ohranjamo ravnovesje in zmanjšujemo tveganje, da bi nas nepredvideni dogodki potisnili v zadolževanje ali prisilno prodajo naložb.

Sistem 3-VD je torej živ. Ni enkratna postavitev, temveč dinamičen okvir, ki se prilagaja našemu življenju.

Prednosti sistema 3-VD

Sistem 3-VD je več kot le razporeditev denarja. Je način razmišljanja, ki omogoča, da naše finančne odločitve postanejo bolj zavestne, premišljene in povezane z našimi cilji.

Med najpomembnejšimi prednostmi sistema so:

1. Odprava impulzivnosti
Ko imamo jasno strukturo, lažje ločimo med varčevanjem, vlaganjem in vsakodnevnimi izdatki. To nas varuje pred impulzivnimi finančnimi odločitvami, ki pogosto temeljijo na strahu ali evforiji.

2. Stabilnost v času negotovosti
Ko pride do tržnih padcev ali osebnih kriz, ne potrebujemo panično prodajati naložb, ker imamo likvidnostno vrečo. To prinaša občutek notranje stabilnosti, tudi ko je svet okrog nas negotov.

3. Večji nakupi brez stresa
Prenova doma, nakup avtomobila ali večje potovanje ne porušijo finančnega ravnovesja. Če so predvideni vnaprej, se sredstva zanje zbirajo v ustrezni vreči.

4. Večja preglednost in jasnost
Ko vemo, kje je naš denar in kaj je njegov namen, se zmanjša občutek zmede. Lažje sprejemamo odločitve in hitreje opazimo morebitna neravnovesja.

5. Notranji občutek varnosti
Morda najpomembnejši učinek: manj skrbi. Ko vemo, da imamo strukturo, ki deluje (tudi, ko se vse zdi nepredvidljivo), se lahko osredotočimo na življenje, ne le na preživetje.

Trije temelji, ena prihodnost

Sistem 3-VD je več kot le orodje za razporeditev denarja. Je okvir, ki nam pomaga sprejemati odločitve z jasnostjo in občutkom nadzora. Omogoča nam, da zaščitimo svojo sedanjost, okrepimo odpornost na pretrese in obenem gradimo prihodnost.

Če želimo, da denar dela za nas (in ne obratno) mu moramo postaviti trdne temelje. In ti se začnejo z razumevanjem sistema 3-VD. Kajti res ne gre (samo) za to, da imamo več denarja; gre za to, da imamo nadzor nad njim.

Poglobi znanje in zgradi sistem zase

Za tiste, ki si želijo sistem 3-VD resnično osvojiti in ga prilagoditi svojim lastnim ciljem, priporočamo branje obeh knjig, v katerih avtorja sistema, Ana in Mitja Vezovišek, podrobno razložita vse faze osebnih financ:

📘 Zmagovalna kombinacija 1: Kako do močnih finančnih temeljev
Vodič po transakcijski in likvidnostni vreči: s konkretnimi koraki, izračuni in primeri.

📙 Zmagovalna kombinacija 2: Skrivnostne sestavine investiranja
Poglobljen vpogled v naložbeno vrečo: z opozorili, strategijami in razkritimi miti investiranja.

Sistem deluje. Zdaj je čas, da začne delovati tudi za vas.

moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

MOJ SKRBNIK

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Slovenci imamo najvišjo povprečno plačo na Balkanu in za hrano porabimo bistveno manj kot naši sosedje. A kljub temu se mnogi iz meseca v mesec borijo z občutkom, da nikakor ne pridejo na zeleno vejo. Kako je mogoče, da statistično zmagujemo, a osebno izgubljamo? Članek razkriva, zakaj samo številke ne povedo celotne zgodbe, in kako lahko vsak posameznik začne iskati svoj izhod iz začaranega kroga finančne negotovosti.

Slovenci porabimo manj za hrano kot sosedi, a živimo podobno negotovo

Pred dnevi objavljena analiza srbske raziskovalne agencije Demostat razkriva zanimive podatke o deležu prihodkov, ki jih gospodinjstva v regiji namenjajo za hrano. V Srbiji ta delež presega 40 %, na Hrvaškem znaša 27 %, v Črni gori okoli 30 %, medtem ko v Sloveniji znaša 18,8 % .

Če pri tem primerjamo še svojo plačo s tisto v Srbiji, Bosni in Hercegovini ali Črni gori, hitro dobimo vtis, da nam gre kar dobro. In številke se s tem strinjajo. Povprečna neto plača v Sloveniji znaša 1.570 evra, medtem ko na Hrvaškem znaša 1.392 evra, v Črni gori pa zgolj 1.004 evre. Srbija je žal še nižje …

Vir: https://n1info.rs/biznis/demostat-na-hranu-trosimo-najvise-u-regionu-ko-to-ima-uslova-za-dostojanstven-zivot/

Na papirju smo torej zmagovalci regije. A zakaj potem večina Slovencev še vedno doživlja svoje finance kot krhek sistem, kjer se lahko ena napaka, bolezen ali nepredviden strošek hitro spremeni v dolg, paniko ali zamudo plačila rednih položnic?

Občutek finančne negotovosti ni rezerviran za revnejše države. Tudi Slovenci (kljub temu, da zaslužimo več), pogosto ostajamo v režimu preživetja, ne življenja. Zakaj je tako, in predvsem: kaj lahko kot posamezniki s tem podatkom naredimo?

Iz meseca v mesec lovimo svoj rep tudi s 1.570 €

Čeprav na papirju izstopamo kot finančno stabilnejši del Balkana, je vsakodnevna realnost marsikaterega posameznika precej drugačna. Povprečna neto plača v višini 1.570 evrov naj bi omogočala dostojno življenje, a večina Slovencev tega ne občuti. Zakaj?

Ena od težav je, da zgolj povprečje ne odraža realnega razpona dohodkov. Mnogo ljudi zasluži precej manj, medtem ko cene osnovnih dobrin, stanovanj in storitev naraščajo. Druga težava pa je v tem, da tudi tisti z “normalnimi” dohodki pogosto nimajo pravega občutka nadzora nad svojim denarjem.

Če pogledamo priporočeno razporeditev osebnega proračuna po sistemu 3VD, naj bi za hrano namenili približno 13 % svojih prihodkov. To pri povprečni plači znaša okoli 204 evre. Statistični podatek, da Slovenci za hrano namenimo 18,8 % dohodka, pomeni, da ta strošek že presega priporočeni okvir.

V kolikor bi se želeli držati priporočenega okvirja, moramo biti skorajda že čarodeji. Vemo, kako hitro v trgovini porabimo 100 evrov, kaj šele če v službi malicamo zunaj …

Tudi Slovenci (kljub temu, da zaslužimo več), pogosto ostajamo v režimu preživetja, ne življenja.

Zato se ne smemo čuditi, da se ljudje (tudi ob povprečni ali rahlo nadpovprečni plači) pogosto znajdejo v začaranem krogu: porabijo več, kot bi smeli, ne zato ker bi razmetavali, temveč zato, ker življenje pač stane (pre)več.

Ko 90 evrov razlike pomeni razliko med stabilnostjo in stresom

Če primerjamo priporočeni delež za hrano (13 %) s statistično izmerjenim dejanskim (18,8 %), se morda razlika v odstotkih ne zdi dramatična. A pri povprečni plači to pomeni skoraj 91 evrov razlike vsak mesec. In to je samo pri eni kategoriji stroškov.

Za mnoge je ta znesek tisto, kar bi lahko šlo v varčevanje, na dopust, v varnostno rezervo … Namesto tega pa se porabi za osnovna živila.

Ta razkorak je le eden od mnogih. Podobne ‘tihi minus’ učinke najdemo pri stroških za prevoz, bivanje, energijo. Če seštejemo vse drobne odklone od priporočenih odstotkov, hitro postane jasno, zakaj se zdi, da ‘nekaj ne štima’, četudi se objektivno nahajamo med bogatejšimi narodi Balkana.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Vsak evro nad priporočilom je evro stran od finančne varnosti

Čeprav je razkorak pri porabi za osnovna živila med Srbijo in Slovenijo astronomski, v luči tega, ali si lahko privoščimo življenje, ni važno, ali za hrano namenimo 18, 27 ali 40 % prihodkov, če pa je meja za dostojno življenje 13 %. Če presegamo priporočeni delež (torej okvir, znotraj katerega bi še lahko živeli stabilno in načrtovano), to pomeni le eno stvar: da si ne moremo privoščiti življenja, ki ga živimo.

Priporočene porabe po kategorijah so oblikovane tako, da bi lahko:

  • imeli nadzor nad svojim denarjem,
  • ustvarjali varnostno rezervo,
  • vlagali v prihodnost,
  • ohranjali mentalno zdravje in ustvarjalnost.

koliko (finančnih) let
štejete?

Ko te meje redno presegamo, je to kot vožnja brez zračnih blazin. Morda se peljemo hitreje kot sosedje, a vseeno nikoli ne vemo, ali bomo lahko zvozili ovinek.

Upanje je v osebni odgovornosti

Podatki ne lažejo. Slovenci v primerjavi s sosedi porabimo manjši delež za hrano, imamo višjo povprečno plačo in več dostopa do finančnega znanja. A kljub temu se mnogi iz meseca v mesec spopadajo z istimi vprašanji: “Kam je šel moj denar? Kako naj privarčujem? Zakaj nimam občutka, da kamorkoli napredujem, ampak da se samo vrtim v krogu?”

Odgovor pogosto ni v znesku, ampak v strukturi. V tem, da ne vemo, koliko je preveč – dokler ni že prepozno.

Dobra novica? To lahko spremenimo.

Začnemo lahko pri sebi. Z analizo svojih stroškov. Z vpogledom v to, koliko dejansko namenimo posameznim kategorijam. Z vprašanjem: ali živim znotraj svojih zmogljivosti ali čeznje?

Ljudje porabijo več, kot bi smeli, ne zato ker bi razmetavali, temveč zato, ker življenje pač stane (pre)več.

Priporočeni okvirji, kot jih ponuja naš sistem 3VD, niso toga pravila, ampak zemljevid, ki nas vodi proti življenju z več miru, več nadzora in več varnosti.

In če ne vemo, kje stojimo danes, je čas, da to ugotovimo.

Izračunajte svojo finančno starost in preverite, ali vaš življenjski slog res podpira prihodnost, ki si jo želite.

koliko (finančnih) let štejete?

Razvili smo sistem, ki izračuna vašo finančno starost –
in ta se pri večini razlikuje od biološke.
Izračunajte svojo finančno starost in prejmite jasne usmeritve, kako jo izboljšati.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Predstavljajte si, da se podate v gradnjo hiše brez izdelanega načrta. Zidarji, pečarji, inštalaterji in mizarji prihajajo in odhajajo, vsak dela nekaj po svoje, nihče pa nima pojma, kaj točno gradijo. Rezultat? Kaos, stres, zapravljanje časa, živcev in denarja. Definitivno si na koncu ne bi obetali vselitve v svojo sanjsko hišo.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Podobno je z vsemi ključnimi področji v našem življenju. Brez jasnega načrta preprosto tavamo. Radi sicer verjamemo v “čarobnost življenja” in “kozmične načrte”, a realnost je precej manj skrivnostna. Večina življenjskih situacij je presenetljivo predvidljivih: od prve zaposlitve do upokojitve. Tako kot jasno vemo, da bomo potrebovali več otroških sob, če načrtujemo veliko družino, lahko tudi pri financah precej natančno predvidimo, kaj nas čaka za naslednjim ovinkom.

Tokrat smo preverili, koliko smo Slovenci pripravljeni plačati za različne načrte: od teh, ki definirajo naš poročni meni do tistih, ki zasadijo ginko na terasi. Nato smo te stroške primerjali s ceno finančnega načrta. Opazili smo nenavadno neskladje: večina ljudi z lahkoto plača visoke zneske za načrte, ki prinesejo le delno izboljšavo življenja (npr. lepšo dnevno sobo), a ko gre za splošno kakovost življenja, kjer ima finančno načrtovanje neprimerljivo večji vpliv, mnogi oklevajo.

Kaj nas žene, da vlagamo v načrte za periferne koščke življenja, ne pa v osrednji načrt, ki bi nas celostno usmeril? Zakaj smo pri tem tako iracionalni? V tem članku raziskujemo, koliko nas stane urejeno življenje in zakaj te cene nismo pripravljeni plačati.

Brez načrta gradimo na slepo

Ko gradimo hišo, načrtujemo vrt ali izbiramo notranjo opremo, nam ne pade na pamet, da bi se tega lotili brez premišljenega načrta. Niti si ne želimo vživeti v scenarij, ko bi zidarji ali vrtnarji vsak dan prihajali na našo parcelo in improvizirali.

Misel na to, da bi tako ‘freestajlali’ pri gradnji, nam je smešna (če ne celo grozljiva).

In vendar je prav to pristop, ki ga uporabljamo, ko gre za načrtovanje lastne finančne prihodnosti. Nekako se zanašamo, da se bodo stvari že uredile same od sebe, da bomo že nekako ‘prišli skozi’.

Se res želimo ‘pustiti presenetiti,’ ko gre za konstrukt in smer toka našega življenja? To namreč pomeni, da nimamo težav s tem, da bomo namesto udobne predčasne pokojnine morda obsojeni na življenje iz meseca v mesec.

Potrebujete
finančni načrt?

Spoznajte naš strokovni pristop izdelave personaliziranih finančnih načrtov,
ki jih pripravlja ekipa osebnih finančnih svetovalcev ter naš investicijski tim.

V načrte vlagamo brez pomislekov

V življenju obstaja vrsta področij, kjer nam je povsem samoumevno, da izdelavo načrta prepustimo strokovnjakom. Na primer, brez težav plačamo za:

  • Načrt ureditve vrta: od 800 € do 2.000 € ali več,
  • Notranjo opremo stanovanja: od 500 € do 3.000 €,
  • Gradbeni načrt hiše: od 2.000 € do 5.000 € ali več,
  • Organizacijo poroke: od 1.000 € navzgor,
  • Fitnes ali prehranski načrt: od 100 € do 400 €,
  • Načrt osebnega stila: od 300 € do 1.000 €,
  • Karierno svetovanje: od 500 € do 2.000 €.

Pri teh stvareh ne pomišljamo dvakrat, saj cenimo znanje strokovnjakov, ki nam omogočajo, da dosežemo želene rezultate učinkovito in kakovostno.

Zakaj potem pri svoji finančni prihodnosti oklevamo?

Kaj pa finančni načrt?

Če smo pripravljeni brez pomisleka plačati za prehrambeni načrt do vitkejšega telesa ali postavitve kuhinje v japandi slogu, zakaj nas stisne, ko govorimo o finančnem načrtu? Je razlog res cena ali morda to, da niti ne vemo, kaj bi z načrtom sploh dobili?

Finančni načrt ni le excel tabela ali seznam varčevalnih ciljev. Je načrt, ki:

✅ pove kdaj so naši cilji dosegljivi in kakšna je najhitrejša ter najbolj varna pot do njih, 

✅ razkrije možnosti, ki jih brez usmeritve pogosto spregledamo,

✅ nas razbremeni pri vsakodnevnem odločanju o denarju,

✅ nas pripravi na tiste “pričakovano nepričakovane” dogodke, kot so menjava službe, nakup nepremičnine ali prihod otroka,

✅ nam pomaga umiriti svoja čustva, s čimer na koncu zelo veliko prihranimo.

Osebni finančni načrt je dokument, ki vpliva na to, kako varno, samozavestno in ciljno živimo svoje življenje. In poskrbi, da si v življenju ne delamo računov brez krčmarja.

Večina ljudi z lahkoto plača visoke zneske za načrte, ki prinesejo le delno izboljšavo življenja, a oklevajo, ko gre za izdelavo načrtov, ki drastično izboljšajo splošno kakovost življenja.

Strah pred ceno ali nevednost o vrednosti?

Zakaj potem toliko ljudi še vedno okleva?

Včasih je razlog v tem, da:

  • ne vedo, kaj točno pridobijo,
  • napačno verjamejo, da gre za luksuz, ne za nujnost,
  • primerjajo investicijo z drugimi področji, kjer je vložek še večji, pa se jim zdi popolnoma samoumeven.

V resnici je osebni finančni načrt eden najcenejših med vsemi strokovno pripravljenimi načrti; pa hkrati edini, ki vpliva na vsa druga področja našega življenja.

E-PRIROČNIK

9 razlogov, zakaj bi vsak moral imeti načrt za finančno prihodnost

Osebni finančni načrt nam zagotavlja, da smo na izzive življenja ustrezno pripravljeni. Brez načrta ne zmoremo uresničiti svojih želja in ciljev, saj nas nepredvidene življenjske okoliščine ujamejo nepripravljene ali celo popolnoma neopremljene za njihovo obvladovanje.

Kdo smo, če gradimo brez načrta?

Kaj to pove o nas in o našem odnosu do sebe? Kaj pravzaprav sporočamo, ko zavračamo načrtovanje nečesa tako pomembnega, kot je naša finančna varnost in stabilnost?

Predvsem to, da svojo prihodnost prepuščamo naključju ter da lastnih ciljev, sanj in mirnega spanca ne jemljemo dovolj resno.

Če se izogibamo izdelavi načrta (pa naj gre za vrt, notranjo opremo, zdravje ali finance), to pogosto razkriva:

  • Strah pred soočenjem z realnostjo
    Morda nas skrbi, kaj bomo odkrili, če pogledamo svoje življenje (ali finance) od blizu.
  • Pomanjkanje jasnih ciljev
    Če nimamo načrta, mogoče niti ne vemo, kaj pravzaprav želimo.
  • Izogibanje odgovornosti
    »Lažje« je živeti iz dneva v dan, kot prevzeti odgovornost in se spoprijeti z negotovostjo.
  • Podcenjevanje sebe in svojih ciljev
    Nezavedno sporočamo, da naše življenje in naše želje niso vredni jasne poti in premišljenega pristopa.

Lewis Carroll pravi: "Če ne veš, kam greš, bo vsaka pot prava." Ampak tudi zelo draga. In to ni življenje, to je loterija.

Kdaj izdelamo načrt sami, kdaj pa ga prepustimo strokovnjaku?

Samostojno načrtovanje je primerno, ko:

✅ Imamo dovolj časa in smo pripravljeni na učenje, raziskovanje ter imamo nekaj osnovnega predznanja.

✅ Naši cilji niso kompleksni in napake ne bodo drage. (Primer: načrt za majhen zelenjavni vrt, osebni tedenski urnik.)

 

 

Strokovnjaku prepustimo načrt, ko:

✅ Je področje kompleksno in zahteva izkušnje ter specializirano znanje.

✅ So napake lahko zelo drage ali celo nepopravljive.

✅ Želimo izkoristiti izkušnje nekoga, ki je podobno pot že prehodil in vam lahko skrajša pot do cilja. (Primer: gradnja hiše, osebni finančni načrt, načrt zdravljenja bolezni, poroka.)

Bolj pomembno kot je področje, manj smiselno je, da eksperimentiramo sami (razen če uživamo v igrah na srečo).

Investicija v finančni načrt je investicija vase

Osebni finančni načrt je temelj naše finančne varnosti in stabilnosti. Je orodje, ki nam omogoča jasno sliko naših zmožnosti, ciljev in poti do njih. Je usmeritev, ki nam pomaga zmanjšati stres, negotovost in tveganja, ki prihajajo s finančnimi odločitvami.

Mnogi zmotno mislijo, da je izdelava finančnega načrta luksuz ali nepotreben strošek, v resnici pa je to nujna investicija vase. Ne gre zgolj za denar, ampak za našo kakovost življenja, miren spanec in možnost uresničitve svojih sanj.

Sami ali z nami: najboljši načrt je izdelan načrt

Lahko smo samozavestni, previdni ali pogumni, a brez osebnega finančnega načrta smo predvsem neodgovorni do sebe in svoje prihodnosti.

“Če ne investiramo v načrt, investiramo v negotovost.”

Ne glede na to, katerega ponudnika izberemo za izdelavo osebnega finančnega načrta (neodvisnega strokovnjaka, znanca, ki mu zaupamo, tujega strokovnjaka, ki ga najdemo na spletu …), važno je, da ga izdelamo – četudi sami. 

Življenje je dragoceno in prekratko, da bi ga preživeli v igri na srečo z lastno prihodnostjo.

POTREBUJETE
fINANČNI NAČRT?

Iščete realno oceno svojih finančnih možnosti in želite ločiti stvarne cilje od dnevnih želja? Želite prevzeti nadzor nad svojimi financami in ne želite prepustiti prihodnosti naključju?
Potem je skrajni čas, da izdelate finančni načrt.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

“Ali moram zdaj investirati ali čakati?”
Odvisno.

“Prosim? A ni možno biti bolj jasen?”
Je. A vseeno bo odgovor ostal isti: odvisno.

“Ja, ampak jaz rabim konkreten odgovor. Da ali ne?”
In ravno v tem je težava. Včasih je največja iskrenost: “Odvisno.”

“Kako naj si s tem pomagam? Saj vendar rabim nasvet. Kaj, če zamudim idealno priložnost?”
Kaj pa, če naredite napačno potezo? Aja, oprostite, spet smo vam odgovorili z “odvisno”.

“Ampak od česa je odvisno?”
Od vas.
Naj vam na vaše vprašanje raje odgovorimo z vprašanjem.
Ali naj gospod Tone iz Haloz, ki ima 68 let, preživi pa s pokojnino, ki komaj pokrije ogrevanje in špežo, zdaj svoje prihranke vloži v delnice?
Ali naj Sara iz Maribora, 35-letna zdravnica, ki je ravnokar podedovala babičino hišo in 80.000 evrov, zdaj ta denar vloži na trg ali ga raje zadrži za temeljito prenovo doma, ki bi ji izboljšala kakovost življenja?
Naj študentka Tjaša iz Novega mesta, ki prihrani 50 evrov na mesec, vse vrže v kripto?
Kaj pa Urška in Aleš iz Ljubljane, ki sta ravnokar prodala zelo uspešno podjetje za več milijonov evrov? Sta stara 42 in 45 let, brez dolgov, brez otrok. Kako naj postopata s svojimi svežimi milijoni. Investirata? Kam?
Naj samohranilka Andreja iz Kočevja, ki komaj sproti plačuje najemnino in stroške, preživnino raje usmeri v ETF-je?
Naj podjetnik Grega iz Trzina, ki je pravkar začel startup svoj rezervni sklad investira v indeksne sklade?
Ali pa naj Zdenka in Mirko iz Izole, tik pred penzijo, prodata svojo veliko hišo in ves izkupiček naložita v nepremičnine v Grčiji? Kaj menite?

“Uf … ja … odvisno.”
Tako je. Odvisno.

Naš odgovor bo vedno odvisen od vaše finančne starosti

Vprašanje, ali naj v tem trenutku investirate ali čakate, ni stvar trga. Je stvar vas.

V naši svetovalni hiši pravimo, da je to odvisno od vaše finančne starosti. Ker šele ko veste, kje ste na spektru finančne zrelosti, lahko začnete sprejemati odločitve, ki vam res koristijo. Ne trgu. Ne algoritmom. Ne stricu, ki “ve, da bo bitcoin šel gor”. Vam.

Zato se vedno znova vračamo k istemu vprašanju: ne kaj se dogaja na trgu, ampak kdo ste vi. Ker šele ko poznamo vas, lahko govorimo o tem, kaj je za vas smiselno.
In da bi vas bolje razumeli, moramo najprej vedeti, v kateri finančni fazi se nahajate.

Eden od najboljših pokazateljev te faze pa je razumevanje, ali ste trenutno še v fazi varčevanja, ali pa ste že vstopili v fazo investiranja.

Mnogi tega ne ločijo, kar ni nič čudnega, saj se pojma pogosto mešata. A razlika med njima je zelo konkretna. In pomembna.

Ali poznate razliko med varčevanjem in investiranjem?

"Če ne vemo v kateri fazi smo, ne moremo najti pravega fokusa. Takrat svojo energijo in čas usmerjamo v stvari, ki so manj pomembne, zanemarjamo pa tiste, ki so bolj. Posledica tega je, da bomo do cilja prišli počasneje, morda nam bo celo zmanjkalo časa. In tega si pri investiranju nikakor ne želimo, čas je zelooo pomemben! Pomembnejše od tega, koliko denarja imamo, je namreč, koliko časa imamo na voljo."
- iz knjige Zmagovalna kombinacija 2

Razlika med varčevanjem in investiranjem

Velika večina ljudi ne loči med varčevanjem in investiranjem ter običajno ta dva pojma zamenjuje. V najboljšem primeru termina meče v isti koš: “Pač dam nekaj na stran.”

Dejansko pa se pojma razlikujeta v več vidikih, najbolj po tveganju in višini mesečnega varčevalnega zneska. Če razumemo fazo svoje finančne poti na lestvici finančnega zorenja, bomo razumeli tudi, kam moramo usmeriti svoj fokus.

"Ko razumemo razliko med varčevanjem in investiranjem in znamo ugotoviti, v kateri fazi smo, potem vemo tudi, na kaj se moramo fokusirati v določenem trenutku. Glede na finančno fazo v kateri smo, moramo ustrezno prilagoditi tudi sestavo portfelja. Še preden pa sploh začnemo investirati, moramo izdelati ustrezen načrt, postaviti trdne temelje in sebi primerno konstrukcijo."
- iz knjige Zmagovalna kombinacija 2

Višina mesečnega zneska

Glavna razlika med varčevanjem in investiranjem je v višini mesečnega zneska, ki ga namenimo za varčevanje, v primerjavi z velikostjo naložbenega portfelja. Praviloma velja, da smo v fazi varčevanja, če mesečno varčujemo odstotek ali več vrednosti naložbenega portfelja. Nasprotno pa smo v fazi investiranja, če mesečno varčujemo manj kot odstotek vrednosti naložbenega portfelja in hkrati izpolnjujemo druge pogoje za fazo investiranja.

Tveganje

Pri tradicionalnem varčevanju je tveganje nizko. V začetni fazi denar le kopičimo oziroma hranimo na varčevalnem računu v banki ali celo doma. Ko se iz banke preselimo na kapitalske trge, za varčevanje izbiramo druge finančne produkte, na primer različne vrste skladov. Tu je tveganje višje, a ga znižujemo s tem, da varčujemo mesečno.

koliko (finančnih) let
štejete?

In zdaj? Investirati ali čakati?

Če ste iskreni do sebe, verjetno že čutite, v kateri fazi ste. Ampak … kaj če se motite? Kaj če ste globoko v fazi investiranja, pa še vedno obsesivno primerjate obrestne mere varčevalnih računov? Kaj če ste še v fazi varčevanja, vi pa že ‘guglate’, kako rebalansirati portfelj?

Zato je smiselno, da si svojo finančno starost izračunate. Ne zato, da dobite “lepo oceno”. Ampak zato, da dobite orientacijo. Da si lažje odgovorite na vprašanje, ki vas je pripeljalo sem: “Ali moram zdaj investirati ali čakati?”

In če bo vaš odgovor na koncu še vedno: “Odvisno.” Super. Ampak tokrat boste vedeli od česa je odvisno.  In predvsem – od koga.

Vprašanje, ali naj investirate ali čakate, ni stvar trga. Je stvar vaše finančne starosti.

koliko (finančnih) let štejete?

Razvili smo sistem, ki izračuna vašo finančno starost –
in ta se pri večini razlikuje od biološke.
Izračunajte svojo finančno starost in prejmite jasne usmeritve, kako jo izboljšati.
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Domače živali iz funkcije hišnih ljubljenčkov prehajajo v polnovredne družinske člane. S tem, ko zavest o živalski dobrobiti raste, narašča tudi zdravstvena nega, ki jo živalim omogočamo. To pa za skrbnike malih živali predstavlja finančno obveznost, ki ob zdravstvenih težavah ni neznatna. Stroški hitro narastejo, ko žival povzroči škodo, se poškoduje ali zboli za kakšno dolgotrajno boleznijo.

Ker se vedno več skrbnikov zaveda teh nepredvidenih stroškov, se vse pogosteje odločajo za zavarovanje domačih živali. To lahko znatno olajša finančno breme in zagotovi mirnejše življenje tako za skrbnike kot za živali. Zaradi visokih cen veterinarskih storitev, ki močno obremenijo družinski proračun, je pomembno, da smo pripravljeni. Toda kako? Z izbiro zavarovalnice? Varčevanjem? Kombinacijo obojega?

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Osnovna oskrba živali je draga

Veterinarski stroški predstavljajo velik finančni zalogaj, zlasti za skrbnike, ki morajo veterinarja obiskovati pogosteje. Za povprečen obisk hitro odštejemo 50 €. Pregled krvi ali rentgen? 150 €. Operacija ali dolgotrajno zdravljenje? Več tisočev evrov.

Ko hišni ljubljenček zboli ali se poškoduje, se marsikdo znajde v stiski. Ne samo psihološki, temveč tudi finančni. Ker se življenjska doba živali podaljšuje, je dolgotrajna oskrba realnost za skoraj vsakega skrbnika.

Ker se življenjska doba živali podaljšuje, je dolgotrajna oskrba realnost za skoraj vsakega skrbnika.

Primerjava ponudb slovenskih zavarovalnic

Podatki so povzeti iz javno dostopnih virov in se lahko spremenijo. Pred sklenitvijo zavarovanja preverite najnovejše pogoje pri izbrani zavarovalnici.

Kako ugotoviti, kateri ponudnik je pravi?

Pred sklenitvijo zavarovanja si odgovorite na naslednja vprašanja:

Koliko sem trenutno sposoben/-a nameniti za nepričakovane veterinarske stroške?

Kakšna je ocena povprečnih veterinarskih stroškov za podobno žival, kot jo imam jaz?

✅ Koliko je moja žival stara in katere težave so zanjo najverjetnejše?

✅ Ali bi znal/-a sam/-a upravljati z namenskim varčevalnim računom za svojo žival?

✅ Ali imam raje občutek varnosti z mesečnim prispevkom (zavarovanje) ali večjo fleksibilnost pri lastnem upravljanju sredstev (varčevanje)?

✅ Kako bi reagiral/-a, če bi moral/-a čez noč plačati 1.000 € ali 2.500 € za operacijo?

Pri izbiri zavarovalnice pa morate poznati odgovore na naslednja vprašanja:

Ali kritje zajema nujne veterinarske posege, operacije, zdravljenje?

Ali so vključeni redni pregledi in cepljenja?

Ali je mogoče zavarovati žival katere koli starosti?

Ali so paketi prilagodljivi glede na potrebe moje živali?

Kaj zavarovanje izključuje (npr. prirojene bolezni, kronična stanja)?

Kakšne so letne omejitve izplačil?

Pomembno je tudi preveriti, ali že imate zavarovanje odgovornosti v okviru drugih polic (npr. zavarovanje nepremičnine). Dvojno kritje je nepotrebno.

Alternativa: varčevanje za žival

Zavarovanja za domače živali lahko marsikomu olajšajo nepričakovane stroške. A resnica je, da ne pokrijejo vsega – droben tisk pogosto izključi ravno tiste zaplete, ki so najdražji. In nikoli ne pokrivajo celotnega računa, saj je pri plačilu vedno potrebna soudeležba. Hkrati se zavarovalne premije sčasoma naberejo v zajeten znesek, zato se je smiselno vprašati: »Ali se ta strošek dolgoročno res povrne?«

Zato se vse več skrbnikov odloča za alternativo, ki je pogosto bolj pregledna in prilagodljiva – varčevanje za žival.

Gre za preprost sistem: vsak mesec določen znesek prenakazujemo na poseben varčevalni račun, kjer imamo shranjena sredstva za težke čase in izredne stroške (kot so dopusti, popravila itn.) – imenuje se likvidnostna vreča. Naš cilj je, da v svoji likvidnostni vreči čim prej napolnimo fond, namenjen za nujno oskrbo živali.

V idealnem scenariju bi imeli denarno rezervo še preden žival pride v naš dom.

V idealnem scenariju bi imeli to likvidnostno vrečo vzpostavljeno še preden žival pride v naš dom. Težave namreč ne pridejo počasi – pridejo nenadoma, z visoko ceno in brez možnosti odloga plačila. V tistem trenutku šteje samo to, ali lahko ukrepamo takoj.

Koliko bi morali imeti na strani za žival?

Čeprav ni univerzalne formule, lahko za orientacijo upoštevamo naslednje okvirje:

  • Minimalni del likvidnoste vreče (namenjen za žival): 500–1.000 €
    Zadostuje za osnovno diagnostiko, urgentne posege ali zdravljenje okužb.
  • Optimalna rezerva: 1.500–3.000 €
    Pokrije resnejše zaplete: operacije, hospitalizacijo, ortopedske posege, rakava obolenja ipd.

Lahko si pomagamo tudi s preprosto formulo:

Optimalna rezerva = letni strošek osnovne oskrbe živali × 3 do 5.

Če torej za osnovno oskrbo (hrana, cepljenja, preventivni pregledi ipd.) letno porabimo okoli 600 €, potem naj bi bila varnostna rezerva med 1.800 € in 3.000 €.

Če takega zneska še nimate, si postavite realen cilj, npr.: “Do prvega rojstnega dne psa želim imeti na varčevalnem računu vsaj 1.000 €.”

Optimalna rezerva mora biti dovolj visoka, da pokrije vse resnejše zaplete.

Kaj se dolgoročno bolj splača?

Premije za zavarovanje domače živali se gibljejo med 4 in 30 € mesečno. Toda kritje ni nikoli 100-odstotno. Običajno zavarovanec pokrije od 25 do 40 % stroškov sam. Višje kot so prijavljene škode, višja je lahko tudi premija.

Pomembno je, da poznate tveganja in potrebe svoje živali ter oceno, kakšni bi bili stroški ob morebitnem zapletu. Ne glede na to ali imamo sklenjeno zavarovanje za hišnega ljubljenčka ali ne – glede na analizo zavarovalnih paketov moramo v vsakem primeru poskrbeti tudi za lastno finančno udeležbo, kar pomeni, da moramo likvidnostno vrečo polniti tudi za ta namen.

V vsakem primeru torej velja:

“Če imate žival, imejte tudi (finančni) načrt zanjo. Za zdravje, za dobrobit in za finančni mir obeh.”

Odgovorno skrbništvo živali ima trdne finančne temelje.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

V Sloveniji bomo kmalu slavili največji praznik po Martinovanju: prihaja Planica! Ali bolje rečeno – Slovenci prihajamo v Planico. Vsako leto se v dolino pod Poncami steka vedno več navijačev, ki z bučnim navijanjem in vročo krvjo v glavi uravnavajo zmrznjene podplate na vznožju Planiške velikanke.

A vprašanje, ki smo si ga tokrat zastavili, ni, kdo bo letošnji velikan Velikanke – ampak: kakšno življenje si lahko privoščijo smučarski skakalci? Je to kariera, ki je (iz finančnega vidika) dobičkonosna, ali je bolj visokoleteča?

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Zaslužki skakalcev so enotni, a svet, v katerem pristanejo, je vse prej kot to. Kaj pomeni zmagati – finančno – če prihajaš iz Ljubljane, Tokia ali Osla? In ali lahko najboljša smučarska skakalka res preživi od tega športa?

Kako delujejo zaslužki v smučarskih skokih?

Smučarski skoki so med tistimi športi, kjer je glavni vir prihodka za večino tekmovalcev nagradni sklad. Za vsako tekmo se ta fond porazdeli na posamezno uvrstitev. Sistem je logičen: boljši dosežek, višji dobiček.

Vendar, kaj pomeni 50.000 evrov dobička iz tekem za nekoga, ki živi v zakotnem delu Poljske? In kaj pomeni enak znesek za tistega, ki plačuje najemnino v Oslu ali Tokiu?

Ko govorimo o realni vrednosti nagrade, je ključnega pomena lokacija – ker stroški življenja niso povsod enaki.

Poglejmo konkretne podatke. Na podlagi zadnje dostopne statistike FIS smo zbrali podatke o sezonskem zaslužku skakalcev glede na uvrstitev v skupnem seštevku. Na spodnjem grafu lahko vidimo, koliko je zaslužil moški in koliko ženska na posameznem mestu.

Kaj pomeni 50.000 evrov dobička iz tekem za nekoga, ki živi v zakotnem delu Poljske in nekoga, ki živi v osrčju Japonske?

Razlika med moškimi in ženskami je več kot očitna. Medtem ko najboljši skakalec v sezoni zasluži skoraj 350.000 €, njegova ženska kolegica dobi manj kot tretjino tega zneska.

Tudi grafični prikaz jasno pokaže razkorak: moška krivulja se giba bistveno višje od ženske, z največjo razliko prav na vrhu. In čeprav se oba spustita proti dnu lestvice, ženska komaj dohaja moškega z deset mest slabšo uvrstitvijo.

Skakalci in skakalke tekmujejo na istem snegu, z enako opremo, z enako predanostjo – a s precej različno nagrado.

Koliko skokov = ena hiša?

V finančnem svetu velja pravilo, da bivanje ne bi smelo presegati 30 % našega prihodka. Če si športnik z zelo kratko kariero in zelo nepredvidljivimi prihodki, pa je lastni dom še večji izziv.
Zato smo se vprašali: “Koliko sezon bi moral biti skakalec na vrhu, da si lahko kupi povprečno hišo v svojem glavnem mestu?”

Predpostavili smo, da skakalec (ali skakalka) nima drugih prihodkov – samo nagrade iz tekem. Prav tako nismo upoštevali davkov, stroškov kariere ali stroškov življenja – samo surovi izkupiček nagradne sezone. In potem smo ga postavili ob bok povprečni ceni 150 m² hiše v njegovi državi.

Cene so okvirne in se nanašajo na urbano območje glavnega mesta. Povzete so iz javno dostopnih podatkov portala Numbeo, lokalnih nepremičninskih virov ter evropskih poročil iz let 2023–2024.

KAJ NAM TABELA POVE?

Najbolje se godi Poljaku, ki si lahko z eno vrhunsko sezono skoraj kupi hišo (nekaj malega si bo potrebno vseeno izposoditi).

Japoncu (ali Slovencu, ki bi rad živel v Tokiu) pa sezona za hišo ne zadošča. Potreboval bi skoraj štiri zaporedne zmage – brez poškodb, brez padcev forme.

✅ Skakalka iz katere koli države? Potrpežljivo čaka desetletje, če hoče hišo v Tokiu. V Ljubljani bi jo lahko kupila po petih sezonah kot absolutna zmagovalka.

Ali vas zanima, kakšna je računica, če skakalec ni absolutni zmagovalec, temveč zasede 2, 3, 10, 20 ali 30 mesto? Po koliko sezonah si bo lahko privoščil hišo v prestolnici svoje domovine? Preverite lahko na spodnjem grafu. 

Številka na y-osi razkriva, da skakalcu že tretje usvojeno mesto težko zagotovi nakup hiše, saj bi morali zanjo takšno uvrstitev dosegati 4-12 let (odvisno v kateri državi živi tekmovalec). Skakalka pa bi morala svojo kariero na takšnem nivoju držati kar 6-18 let (odvisno od države, v kateri živi).

Ženske v zraku – a ne v Planici

Če se za trenutek ustavimo na razlikah med moškimi in ženskami v smučarskih poletih, številke povedo več kot besede – predvsem, ko jih pogledamo skozi finančno prizmo.

Ženske skakalke ne tekmujejo v Planici. In Planica ni le simbol ali tradicija – je eden največjih in najbolj prepoznavnih dogodkov v koledarju smučarskih skokov, z največ gledalci, največ pozornosti … in velikim denarnim fondom.

To pomeni, da imajo ženske poleg manjših denarnih fondov tudi manj priložnosti za nagrade in sponzorsko izpostavljenost.

Nika Prevc (foto: osebni arhiv)

Na koncu dneva morajo tudi skakalke plačati položnice, najemnine (ali kredite za hišo), zavarovanja in hrano. In te položnice stanejo isto, ne glede na to, katere zaimke uporablja skakalec. Ženske tekmovalke pa imajo evidentno na voljo bistveno manj virov, iz katerih bi si lahko zagotovile finančno stabilnost.

Skakalke imajo enake stroške življenja kot njihovi moški kolegi, a precej manj možnosti za finančni dobiček. In čeprav so njihovi rezultati vrhunski, to preprosto ni dovolj, ko sistem že v osnovi ne ponuja enakih pogojev.

Ni tekme, ni zmage. Ni zmage, ni zaslužka.
A računi ostajajo isti.

Če nisi povabljena na tekmo, ne moreš zmagati.
Če ne moreš zmagati, ne moreš zaslužiti.
In če ne zaslužiš – si (tudi kot vrhunska športnica) v povsem enakem položaju kot vsakdo drug, ki mora razmišljati, kako bo preživel.

Nagradni fond ni celotna slika

Čeprav so nagradni skladi na FIS tekmah najbolj viden vir dohodka skakalcev, niso edini. Za večino skakalcev so ti zneski premalo za preživetje, kaj šele za dolgoročno finančno varnost.

Pri tej analizi se zavedamo, da nagradni fond ni edini vir prihodka skakalcev. Večina jih ima še druge oblike finančne podpore:
– (simbolične) zaposlitve v vojski ali policiji,
– sponzorska sredstva,
– pomoč reprezentance.

A prav zaradi te razpršenosti je skupni zaslužek posameznega skakalca nemogoče enoznačno določiti. In čeprav bi bilo zanimivo pogledati, kdo s čim in koliko zasluži, to ni naš namen – niti ni primerno, da komurkoli gledamo v denarnico.

Če je moški z eno sezono lahko že skoraj pri nakupu hiše, ženska z enakim rezultatom še vedno išče najemniško sobo.

Zato smo se v tej analizi osredotočili izključno na nagrade iz tekem – ker so javno dostopne, merljive in enake za vse.

S tem dobimo zanimiv okvir za razmislek: kako daleč te lahko ponese kariera profesionalnega skakalca, če gledamo samo nagrade.

In čeprav je ta pogled poenostavljen, zelo jasno pokaže:

da je “vrednost” skakalne kariere močno odvisna od tega, iz katere države prihajaš,

in še bolj od tega, katerega spola si.

E-PRIROČNIK

KAKO DO SANJSKEGA DOMA
7 korakov do varnega nakupa nepremičnine brez stresa

Pred vzletom ne pozabimo na pristanek

Kariera smučarskega skakalca je kot skok s skakalnice: dolga priprava, kratek let, natančen pristanek.

In čeprav v zraku izgleda veličastno, pristaneš v resničnem življenju – kjer položnic ne zanima, ali si kdaj nosil rumeno majico vodilnega.

Skozi ta članek smo pogledali, kako zelo relativno je lahko plačilo za uspeh. Enaka zmaga ne pomeni enakega učinka, če prihajaš iz Tokia ali Zakopan, če si moški ali ženska.

Zmagovalec lahko v eni sezoni zasluži dovolj za hišo – a le v določenih državah. Zmagovalka potrebuje trikrat več časa. In nekdo, ki je 20. na svetu? Ta išče službo.

A poleg tega obstaja še ena resnica, o kateri se premalo govori:

  • Okno za zaslužek je ozko.
  • Skakalna kariera je lahko končana pri 30-ih.
  • Poškodba, padec forme, menjava generacije – vse to lahko pomeni konec. In če do takrat nisi zgradil finančne osnove, začneš iz ničle. Pri 31-ih.

Če želimo pristati v telemarku na pisti življenja, moramo na finančni pristanek začeti misliti že v času vzleta.

Zato bi morala biti finančna pismenost del vsake športne poti. Ne kot breme, ampak kot orodje. Ker resen šport zahteva resen pristop tudi do prihodnosti – ne glede na to, kako visoko med zvezde nas izstreli. Če želimo pristati v telemarku na pisti življenja, moramo na finančni pristanek začeti misliti že v času vzleta.

Vrhunski skoki se ne zgodijo po naključju. Tudi vrhunska prihodnost ne.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp