Vas zanima kakšna je vaša kreditna sposobnost? Kolikšen je maksimalen znesek, ki ga lahko dobite?

Kot zanimivost vam lahko povemo, da se najpogostejša vprašanja s strani bodočih kreditojemalcev navezujejo ravno na kreditno sposobnost.

Vprašanje se ponavadi glasi: Kolikšen je maksimalen znesek kredita, ki ga lahko dobim?

Seveda to pomeni kredit na maksimalno dobo in z minimalno lastno udeležbo. In verjeli ali ne, ravno to vprašanje sproži tako imenovan tihi alarm v glavi bančnika. Zakaj? Zato, ker ste mu takoj dali vedeti, da še nimate izdelanega finančnega načrta in da niti najmanj niste pripravljeni na bodoče obveznosti.

Sicer pa – a res mislite, da vam bo bančnik na podlagi višine vaših prihodkov ali bolje, vaše neto plače, povedal kakšen mesečni obrok ste resnično sposobni odplačevati? Odgovor je ne. Na žalost višina vaših prihodkov ni realni odraz vaše kreditne sposobnosti. Realni odraz je vaš življenjski standard.

V nadaljevanju za vas razkrivamo najpogostejše napake pri izračunu kreditne sposobnosti

Neupoštevanje rasti Euribor-ja

Za tiste, ki ne veste:

Euribor je kratica za Euro Interbank Offered Rate (medbančna ponujena obrestna mera znotraj Evra) in je dnevno povprečje obresti po katerih si banke posojajo denar.

Obrestne mere, ki se najpogosteje uporabljajo pri dolgoročnih kreditih so tako sestavljene iz Euribor-ja in pribitka ali “marže” banke. Euribor je danes zelo nizek in v povprečju znaša 0,34 % (6-mesečni). V zadnjih desetih letih pa je povprečni 6-mesečni Euribor znašal 3,05%.

To pomeni, da lahko kreditojemalec v prihodnosti pričakuje precej višji mesečni obrok. Če ta danes znaša 423 €, bo takrat znašal 580 €.

Pri izračunu višine mesečnih prihodkov se upoštevajo tudi malica, prevoz, dnevnice itd.

Nemalokrat se zgodi, da bodoči kreditojemalci želijo, da bi vse banke upoštevale tudi dodatek k plači – malico, prevoz, dnevnice, kilometrino…

To za potrošnika tisti trenutek predstavlja velik plus, je pa lahko na drugi strani tudi velik minus. Zakaj? Kaj, če se vam pripeti nezgoda, ki bi vam za več mesecev onemogočala delo?

Si predstavljate kaj se bo zgodilo potem? Ne boste prejeli nobenega izmed prej omenjenih dodatkov. In sedaj preverite kakšen odstotek ti dodatki predstavljajo glede na vašo neto plačo. V kolikor je ta zelo velik morate biti še posebej previdni. Ni namreč malo primerov, ki jim je takšna izguba dohodkov onemogočila odplačevanje obveznosti.

Kreditojemalci ne računajo, da se bodo pred zaključkom kredita upokojili.

Predstavljajte si, da ste stari 50 let in najemate kredit z mesečnim obrokom v višini 400 €, na dobo 20 let. Čez 10 let se boste upokojili. Si predstavljate kaj vas čaka? Moramo biti iskreni.

Naslednjih 10 let vas čaka zelo težko obdobje. V kolikor je mesečni obrok na začetku predstavljal 1/3 vašega mesečnega prihodka, bo takrat najmanj 1/2. In če že danes obrok predstavlja veliko mesečno obremenitev, bo potem še toliko težje.

Naj vas potolažimo. Obstaja način, kako se VARNO zadolžiti.

Upoštevajte zlato pravilo, ki bi ga moral preizkusiti vsak bodoči kreditojemalec:

Najmanj 6 mesecev pred najemom kredita pričnite z vodenjem vašega osebnega ali družinskega proračuna. Le na ta način boste ugotovili kakšna je vaša kreditna sposobnost.

Kako boste to ugotovili?

Vodite vse prihodke in odhodke. Kako? Danes obstaja že kar lepo število bank, ki to počnejo namesto vas. Tako tudi izgovor, da nimate časa, odpade. : -)

Vsak mesec boste na koncu obračunskega obdobja videli, kakšen prihranek ste uspeli doseči. In ta prihranek je vaš bodoči mesečni obrok iz naslova kredita.

V kolikor danes menite, da lahko vaš mesečni obrok znaša 300 €, to pomeni, da morate naslednjih 6 mesecev vsak mesec privarčevati 300 €. Tako boste občutili kaj vas čaka prihodnjih 15, 20 ali celo 30 let.

In nenazadnje boste z vodenjem osebnega ali družinskega proračuna banki dokazali, da vam takšen mesečni obrok ne bo predstavljal prevelike obremenitve ali pa boste kaj hitro spoznali, da zaenkrat še niste pripravljeni plačevati takšne obveznosti.

Kako lahko zlezemo iz večnega minusa?

V prvi vrsti si moramo postaviti ta cilj in ga časovno opredeliti. Pogledati, kakšne so naše trenutne obveznosti, jih razvrstiti od najmanjše do največje in potem začeti odplačevati vse lepo po vrsti. Pri tem refinanciranje ni najboljša rešitev, saj v večini primerov čez leto ali dve spet zaidemo na stara pota.

Odločilno je, da začnemo spreminjati svoje navade in ravnanje z denarjem. Da poiščemo rezerve, ki jih lahko usmerimo v odplačevanje obveznosti. Kako to naredimo? Začne se pri zapisovanju čisto vseh prihodkov in odhodkov in kaj hitro bomo našli 10 ali 20 odstotkov sredstev, ki jih lahko preusmerimo drugam.

Na kaj moramo paziti, ko sklepamo zavarovanja?

Tudi pri izbiri ustreznih zavarovanj lahko veliko prihranimo s tem, da vnaprej premislimo, kakšnim finančnim tveganjem smo izpostavljeni. Najlažje je, da se vprašamo, kaj če. Kaj če me jutri več ni, kaj če se poškodujem, zbolim ali pa pride do zloma na borzi, potresa ali poplave v naravi?

Zato je prvi korak pri izbiri zavarovanj načrt zaščite življenja, delovne sposobnosti, zdravja in premoženja, tudi finančnega. Šele nato sledi izbira posameznih produktov, kjer je pametno upoštevati načelo čim manj, a vse, kar potrebujem. Pri tem pa vedno ločimo zavarovanje od varčevanja in primerjamo ponudbe vseh ponudnikov.

Kako je najbolje varčevati?

Tako da dosežemo največji donos na enoto tveganja, pri pa plačamo najnižje možne stroške in davke. Ja, sliši se preprosto, a v resnici ni. Tako kot ni enopomenskega odgovora, kjer je ta odvisen od naših predhodnih izkušenj, ciljev, ročnosti, naložbenega profila in strategije, starosti, premoženja in zneska, ki ga imamo na voljo za varčevanje.

Načeloma bi lahko rekli, da več imamo časa, znanja, izkušenj in denarja, več tveganja si lahko privoščimo in kompleksnejše finančne produkte lahko izbiramo. Sicer pa se je najbolje držati produktov, ki jih razumemo, ali poiskati strokovno pomoč osebnega finančnega svetovalca.

Kako je z zavarovanji, ki so hkrati varčevanja?

Zavarovanje in varčevanje je najbolje ločiti, saj so izkušnje pokazale, da je paketna ponudba, razen redkih izjem, vedno slabša. V večini primerov je bolje izbrati tako imenovano riziko zavarovanje, ki vsebuje le zavarovalno komponento, in varčevati ločeno.

Največja težava tako imenovanih naložbenih življenjskih zavarovanj, v katerih sta združena zavarovanje in varčevanje, je v visokih stroških, ki so jih zavarovalnice morale razkriti šele po sprejetju evropske direktive pred nekaj leti. Pred tem so uspešno prikrivale te stroške, ne samo strankam, temveč tudi zavarovalnim zastopnikom.

Številni med njimi še danes ne vedo, da je povprečen strošek ‘varčevanja’ pri naložbenih življenjskih zavarovanjih kar 14 odstotkov. In to ne vključuje stroška zavarovanja, to je rizika premije. A visoki stroški niso edina težava. Večina tovrstnih zavarovanj je povrhu vsega še nepregledna, ponuja le omejene možnosti sprememb in dvojno obdavčitev, kadar gre za dobo, krajšo od 10 let. Po drugi strani je varčevanje z naložbenimi življenjskimi zavarovanji po preteku 10 let neobdavčeno.

Prednost je tudi v tem, da nekatera zavarovanja ponujajo dostop do naložb, do katerih sicer z majhnimi zneski ni mogoče priti, vsebuje elemente garancije, ponujajo finančni vzvod in še kaj bi se našlo. Zato si tista redka naložbena življenjska zavarovanja, ki ponujajo tovrstne elemente in so hkrati stroškovna ugodna, zanimiva alternativa varčevanju v investicijskih skladih. A žal je takšnih pravih investicijskih zavarovanj (kot imenujemo naložbena življenjska zavarovanja z minimalno zavarovalno vsoto za smrt in brez dodatnih zavarovanj) zelo zelo malo.

Ana in Mitja Vezovišek sta v reviji Jana svetovala bralcem, kako se odločiti za varčevanje, oplemeniti premoženje in pravilno upravljati z denarjem. Ker želimo, da čim več ljudi prebere praktične in neprecenljive nasvete, smo se odločili, da jih objavimo tudi na naši spletni strani.

Na kaj moramo paziti, ko najemamo posojilo?

Na marsikaj, še zlasti ko gre za stanovanjska posojila. Narediti moramo načrt financiranja, v katerem ugotovimo, koliko si dejansko lahko privoščimo, in tega nam ne pokaže kreditna sposobnost (čeprav večina bank izhaja ravno iz tega). Predvideti moramo možne scenarije – spremembo EURIBOR (če najamemo posojilo z variabilno obrestno mero), upad prihodkov, izgubo zaposlitve, delovne sposobnosti …

Pomena priprave se premalo zavedamo, in zato je toliko žalostnih zgodb, ko ljudje ne zmorejo več plačevati obveznosti. Osnovno pravilo pri najemanju stanovanjskega posojila pa je: dajajmo vsaj šest mesecev predviden znesek mesečne obveznosti na stran, da bomo občutili, kaj nas čaka naslednjih 15, 20 ali celo morda še več let. In ko bomo enkrat vedeli, kolikšen obrok si lahko privoščimo, se začne lov za iskanjem najboljšega ponudnika.

Na kaj moramo paziti, ko gremo v minus oziroma ko nam povečajo limit?

Da ga bomo morali vrniti, ne glede na to, v kako težkem položaju se bomo morda znašli. Na to namreč marsikdo kar malce pozabi in krivi banke. Limit je daleč najdražja oblika financiranja, ki se ga tudi najtežje znebimo. Preprosto si mislimo, da nam pripada, da ga bomo imeli večno … v resnici pa gre za metanje denarja skozi okno. V povprečju je skupna obrestna mera med 12 in 15 odstotki na leto (odvisno od višine limita), saj vključuje odobritev limita, zavarovanje limita in obrestno mero za dovoljeno negativno stanje.

Kje nas najpogosteje ‘nategujejo’, ko gre za finance?

Uh, na večini področij, pri čemer se o nekaterih bolj govori in o drugih manj. Na prvem mestu bi omenila sklepanje zavarovanj, kjer gre pogosto za izkoriščanje ranljivosti in nevednosti ljudi ter dajanje praznih obljub. Na drugo mesto bi umestila banke (seveda ne vseh, pa vendar), kjer bi lahko rekli, da gre že bolj za prikrito ‘nategovanje’, saj mora posameznik na primer ugodno obrestno mero ali na splošno za to, da sploh dobi limit ali posojilo, skleniti bodisi naložbeno zavarovanje, varčevanje, vzeti kreditno kartico, imeti poseben račun in podobno.

Sledijo različne ponzijeve sheme, ki ponujajo ‘enkratne’ finančne produkte, pri čemer računajo predvsem na naivnost in pohlep posameznikov in kjer na koncu posameznik ostane brez vsega. In še bi lahko nadaljevali … recimo na področju nepremičnin, zasebnih posojil. Bolj ko smo izobraženi, manj bomo nasedali prevaram in sprejemali napačne odločitve.

Kako lahko nehamo živeti od plače do plače?

V Ameriki so pred časom delali raziskavo, v kateri so ugotovili, da kar 76 odstotkov ljudi živi od plače do plače. Če bi to raziskavo delali v Sloveniji, bi bil ta odstotek najbrž še višji. Zakaj je tako težko pretrgati ta krog? Ker smo vajeni porabiti vse in še več.

V resnici pa bi bilo naše življenje lahko veliko bolj preprosto, če bi si prvega v mesecu na račun nakazali toliko, kolikor dejansko potrebujemo, in potem denar, ki ga dobimo s plačo, preusmerili na drug, na primer varčevalni račun. Prvega v naslednjem mesecu si nato ponovno nakažemo, kolikor potrebujemo, z varčevalnega računa. Tako začnemo bolj racionalno ravnati z denarjem, vemo, koliko ga lahko namenimo za posamezno kategorijo izdatkov (na primer hrano, otroke, stanovanje …) in ne živimo prek svojih zmožnosti. Poleg tega se nam ne zgodi več, da bi morali recimo zavarovanje avtomobila plačati na obroke.

Od nenadne odločitve švicarske centralne banke, da opusti umetno vzdrževanje tečaja švicarskega franka je vprašanje za milijon frankov: konvertirati ali ne? Morda poplačati kredit?

Da bomo takoj zelo jasni – tega nihče ne ve! A ker se vseeno morate odločiti takoj, vam v nadaljevanju razkrivamo tri ključne faktorje.

Danes vsi vedo, da:

je zadolževanje v drugi valuti, kot je tista v kateri prejemate plačo, tvegano;
so spremembe na finančnih trgih možne tudi ali predvsem takrat, ko jih ne pričakujemo;
prodajalca, kar bančniki so (zapomnite si, da je banka = trgovina), ne smemo nikoli enačiti s svetovalcem (teh na banki obupno primanjkuje), kar pomeni, da na banko več ne hodim sam, temveč šele po posvetu s svetovalcem.

Na banko več ne hodim sam!

Česar še vedno večina ne dojame pa je:

da se zadolževati ni priporočljivo, sploh pa ne, če pri tem sprejemamo še dodatna tveganja, kot je npr. valutno;
da obstajajo dobri in slabi dolgovi, pri čemer med dobre sodi le investicija, ki nam bo prinesla več, kot nas bo kredit stal ter (pogojno, glej naslednjo alinejo) nakup lastne nepremičnine;
da najemnina ni stran vržen denar in je na dolgi rok cenejša od kredita (za nejeverne Tomaže – to učijo celo na Ekonomski fakulteti).

Ampak po toči zvoniti je prepozno, bodo rekli vsi, ki so se že zadolžili. Kateri so torej tisti trije ključni faktorji, ki jih je potrebno upoštevati pri odločitvi o konverziji kredita iz švicarskih frankov v evre? In ali lahko računate na pomoč bank ali države?

Faktor 1 = Ročnost kredita in gibanje tečaja

Analitiki si ne upajo napovedati gibanja tečaja, a ob začetku tiskanja denarja, ki ga je napovedal guverner evropske centralne banke ter ponovnem “problemu” z imenom Grčija, je smer, vsaj na kratek rok, očitna. Na kratek rok lahko pričakujemo nadaljnjo krepitev švicarskega franka, kar pomeni še večjo izgubo. A gibanje verjetno ne bo izrazito, saj se je tečaj, po šoku, stabiliziral pri vrednosti malo pod 1.

Gibanje tečaja švicarskega franka od leta 1999 – graf lahko najdete na spletni strani ECB.

A naj poudarimo, da tega pravzaprav nihče ne ve. Če imate torej do konca odplačevanja kredita še več let, se lahko vmes zgodi tudi obrat. Evropi uspe, zgodi se “kaj pa vemo kaj” in tečaj se obrne.

Faktor 2 = Proračun in premoženje

Če obrok kredita predstavlja pomemben delež v vašem družinskem proračunu, drugega premoženja, razen bivalne nepremičnine, pa nimate, potem si tveganja ne morete privoščiti. Enako velja za podjetja. In če imate kredit v tuji valuti ste tveganju močno izpostavljeni. Odločitev je tu na dlani. Če pa imate na drugi strani naložben portfelj večji od zneska kredita in ta vsebuje npr. delnice, ste v popolnoma drugačni situaciji. Pravzaprav niste nič izgubili, saj so delnice v zadnjih dneh precej porasle. Še več, v zadnjih nekaj letih ste verjetno dosegli višji donos, kot je izguba zaradi tečajnih nihanj.

Faktor 3 = Vaš naložbeni profil in mir v hiši

Ja, tudi pri najemanju kreditov je pomemben vaš naložbeni profil. Kako dobro spite, če delnice ali valute zanihajo? Koliko tveganja ste pripravljeni prevzeti? Če sicer raje posegate po varnih ali celo garantiranih naložbah, potem je odločitev tudi tu jasna. Tveganja ne prevzemajte. Če pa ste bolj nagnjeni k tveganim naložbam, potem pa lahko tudi kredit v tuji valuti vidite na takšen način. Seveda pa je najbolj pomemben mir v hiši. Če se ne želite več igrati z ognjem ali s slabo voljo partnerja, potem prekinite špekulacijo. Lahko pa poizkusite najti tudi izveden finančni inštrument – opcijo, s katero se zaščitite v primeru nadaljevanja upada tečaja.

Kaj torej storiti? Bodo banke ali država pomagale?

Enoznačnega odgovora ni. Kaj je za vas najbolj ugodno žal nihče ne ve. Računati na pomoč banke ali države je utopija. Morda bodo kreditojemalci skupaj, s pomočjo Zveze potrošnikov Slovenije kaj dosegli. A se bojimo, da bodo o tem odločala sodišča, kar pomeni, da nimate časa čakati na njihovo odločitev. Odločiti se, zaradi kratkoročnega trenda, morate zdaj.

Če se odločite za konverzijo vam banke ponujajo “ugodne” pogoje. Večina jih pravi, da vam ne bo obračunala stroškov, da vam ponuja nizko obrestno mero oziroma pribitek ipd. To vse drži, a še vedno vam ostanejo stroški notarja, stroški menjave valute ter višji Euribor in višji pribitek na Euribor, kot je bil na Libor. Bodite trdi pogajalci in od banke zahtevajte, da nosi del stroškov, še posebej, če ste bili zavedeni. Če ne drugega bi potrošniki lahko prisilili banke, da bi ponudile konverzijo res brez vseh, tudi teh skritih stroškov. Mokre sanje kreditojemalcev, ki bodo to v tem trenutku to tudi ostale …

Koliko kredita lahko dobim?