Ljudje imamo različne navade, tudi ko pride do denarja in investiranja. Še vedno pa se najdejo tisti, ki se držijo starih, tradicionalnih navad, ki so jih podedovali od staršev, celo starih staršev. Navad, ki v današnjem času nikakor niso primerne, če želimo plemenititi naša sredstva.

Tako se je na nas pred kratkim obrnil Mitja iz Kranja, ki pravi: “Pri nas doma so vedno rekli, da je nekaj vredno samo tisto, kar lahko primeš, zato smo vedno kupovali zlato. Oče je vse, kar je prodal, “pretopil” v zlato, pa tudi sam sem lep del plače dajal za zlato. Danes imam tega okoli 50 tisoč evrov, vse več pa berem, da to ni to in bi lahko kje drugje zaslužil kaj več. Kaj mi svetujete, naj pustim v zlatu, kar imam ali vse skupaj prodam in naredim kaj drugega?”

Zlato je alternativna naložba

Samo v zadnjih mesecih se je wealth manager Mitja Vezovišek srečal že s tretjim tovrstim primerom in kot ugotavlja, se očitno nekaj dogaja in ljudje razmišljajo o svojih naložbah. “V praksi sem srečal več podjetij, ki agresivno tržijo tovrstne produkte, prodajajo naložbeno zlato. A je razlogov za zlato prav toliko kot proti zlatu, kot investiciji. V svetu je veliko wealth managerjev in večina od njih ni najbolj navdušena nad zlatom. Zlato namreč ne prinaša ničesar, ne obresti, kot jih prinaša denar, niti dividend, ki jih prinašajo delnice, ne najemnin, kot nepremičnine. Zlato samo stoji, njegova vrednost pa je odvisna od tega, koliko je nekdo drug pripravljen plačati za “zlato palico”,” pravi strokovnjak. 

Samo do 10 odstotkov 

Ob tem dodaja, da je zlato skozi zgodovino ohranjalo vrednost, kar pomeni, da je njegova vrednost naraščala običajno hitreje, kot je naraščala inflacija. “Osebno sem mnenja, da je smotrno imeti nekaj zlata v naložbenem portfelju, a več kot 10 odstotkov bi odsvetoval.” 

Kar se tiče konkretnega primera Mitje iz Kranja pa wealth manager pravi, da je napaka, da ima vse v zlatu, njegove možnosti so seveda različne: “Če proda vseh 50 tisoč evrov zlata in kupi nekaj drugega, se lahko zgodi, da drugo leto zlato “eksplodira”. Če razprši, bo morda res imel bolj dolgočasen portfelj, a bo omejil tveganje, kar pomeni, da bodo izgube v slabih časih manjše, dobički v dobrih pa stabilni. Narobe je namreč staviti vse na en naložbeni razred, sploh, če gre za alternativne naložbe, kar zlato je,” poudarja Mitja Vezovišek in opozarja, da Mitja iz Kranja v prvi vrsti potrebuje investicijski načrt, kjer se definirajo cilji, odnos do tveganja in naložbena strategija. “Če ima stranka preferenco, se lahko nekaj zlata ohrani, preostanek pa proda in kupi druge naložbe. Seveda pa je najbolje, da se znebimo prevelikega tveganja in vse to delamo postopoma.” 

Nekaj dejstev o naložbenem zlatu 

Zlato je menjalno sredstvo že tisočletja, srebro in druge plemenite kovine pa uporabljajo v industrijske namene. Toda nobena plemenita kovina ne prinaša obresti, rent, dividend ali dobička, zato jih nekateri ne vključujejo v naložbene portfelje. 

Druga ovira so visoki pribitki nad borzno ceno, ki je osnova. Ti so odvisni od velikosti naložbenih palic. Enogramske zlate palice na primer prodajajo tudi do šestdeset odstotkov nad borzno ceno. 

Ni vse zlato, kar se sveti. Ta rek velja tudi pri naložbenih plemenitih kovinah. Drži pa, da se cena zlata in drugih plemenitih kovin giblje drugače kakor cena delnic. Zato je tovrstne naložbe smiselno dodajati v manjših odmerkih, s ciljem razpršitve tveganj in zmanjšanja nihanja vrednosti portfelja. Pri tem pa moramo biti pozorni na obliko, saj zlato v fizični obliki morda še lahko hranimo, drugih plemenitih kovin s srebrom na čelu pa ne.

Več tudi o drugih alternativnih naložbah in naložbenih razredih si lahko preberete v najnovejši e-knjigi ABC investiranja, ki si jo lahko prenesete TUKAJ.

Tako, kot imamo pravila povsod v življenju, obstajajo tudi pravila pri investiranju. Nekateri se kakršnihkoli pravil sicer izogibajo, a pravila investiranja niso napisana zaradi pravil, temveč ker je z upoštevanjem teh verjetnost doseganja donosov bistveno višja, kot sicer.

Prvo pravilo: Izogibamo se naložbam, ki jih ne razumemo

Če torej ne razumemo principa delovanja vzajemnih skladov se o tem, pred investicijo poučimo. To nam bo vzelo nekaj dni ali pa posvet ali dva pri neodvisnem osebnem finančnem svetovalcu. Najbolj enostaven način je, da obiščemo kakšno izobraževalno delavnico in to kombiniramo s prebiranjem strokovne literature na to temo.

Značilnosti bolj kompleksnih naložbenih produktov žal ne moremo osvojiti v nekaj dneh. Ker je za to potreben študij in praksa, se tovrstnih naložb izogibajmo, če pri investiranju nimamo opore v obliki izkušenih strokovnjakov. S tem ne mislimo na prvega svetovalca, ki nam prekriža pot, temveč na osebo (še bolje ekipo), ki ima dokazljive reference ter s katero podpišemo mandatno pogodbo o strokovni podpori. Ta naj vsebuje tudi stavek “osebni finančni svetovalec se zavezuje stranki svetovati pošteno in etično, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.”

Drugo pravilo: Večji kot je pričakovan donos, bolj tvegana je naložba

Izogibajmo se naložbam, ki obljubljajo previsoke donose. Donose, ki presegajo 12 % letno, je, za povprečnega vlagatelja, na dolgi rok nemogoče ustvarjati. Če nam kdo obljublja več kot 1 % mesečno ali 12 % letno se raje obrnimo stran. Drži, da se svet razvija in da se občasno pojavijo izjemne priložnosti za visoke donose ob sprejemljivem tveganju. Takšne priložnosti se npr. pojavijo po obdobjih depresije, nezaupanja in črnogledih napovedi, ki nimajo opore v dejanskih podatkih ali pa v primeru razvojnega preboja, odkritja nove tehnologije, kot je bil npr. parni stroj, internet ali kot je danes “verjetno” blokchain.

Tretje pravilo: Razpršimo premoženja med različne naložbe in različne upravljavce

Vzemimo za primer, da se odločimo svoje prihranke investirati v vzajemne sklade. Pri tem je smiselno sredstva razpršiti tako med delniške kot obvezniške sklade, na razvite kot tudi razvijajoče se trge in tudi med več upravljavcev. A to še ni dovolj. V našem naložbenem portfelju je prostor še za kakšne druge finančne produkte, ne samo vzajemne sklade. Katere produkte bomo izbrali, je odvisno predvsem od naše finančne pismenosti, ponudbe in višine sredstev, ki jih imamo na voljo. Le z izbiro različnih naložbenih razredov, kot tudi različnih, nam primernih, finančnih produktov bomo dosegli pravo razpršitev premoženja. 

Kot omenjeno pa smo pri tem omejeni z višino sredstev za investicijo, ki jih imamo na voljo. Če je ta prenizka potem prava razpršitev, žal ni mogoča. Velja si zapomniti, da več sredstev, kot imamo na voljo, bolj učinkovito jih lahko razpršimo in bolj specifični finančni produkti so nam na voljo. S 1.000 evri npr. ne moremo investirati v sklade zasebnega kapitala (private equity), lahko pa v vzajemne sklade. Nakup posameznih delnic ali indeksnih skladov prav tako ni smiseln, če nimamo na voljo vsaj 20.000 evrov. Z nižjim zneskom namreč težko dosežemo želeno razpršitev, hkrati pa plačujemo transakcijske stroške, ki presegajo vstopne pri vzajemnih skladih ter stroške vodenja in davke (npr. na dividende), ki se hitro približajo tistim pri vzajemnih skladih.

Četrto in peto pravilo sta zelo pomembni, za vas pa sem jih razkril v brezplačni e-knjigi ABC investiranja, ki si jo lahko prenesete TUKAJ.

V e-knjigi si poleg pravil med drugim lahko preberete tudi:

• ali si lahko privoščimo, da ne investiramo,
• kaj je najmočnejša sila v finančnem vesolju,
• ali zdaj res ni čas za investiranje,
• katere so tradicionale in katere alternativne naložbe,
• kakšen je pravi investicijski miks …

… in še marsikaj.

Knjigo si prenesete >>TUKAJ

Mitja Vezovišek, wealth manager

Ljudje imajo različne izzive, ko pride do denarja pa ti izzivi lahko usodno vplivajo na našo prihodnost. A včasih so te izzivi tudi sladki, to je takrat, ko imamo nekaj dodatnih sredstev, ki bi jih želeli oplemenititi. To se je zgodilo tudi poslušalcu oddaje Svetovalnica, v kateri sta gostovala Ana in Mitja Vezovišek. 

Jani ima na varčevalnem računu 45 tisoč evrov, ki samo “ležijo”. S temi sredstvi bi želel nekaj narediti, da se namnožijo za stara leta, kot pravi, zato ga zanima, kam naj investira denar, da bo zrasel.

Izdelati je treba investicijski načrt

“Če imam na varčevalnem računu približno 45 tisoč evrov, moram ta denar razdeliti. Ves čas namreč poudarjamo, da moramo imeti del denarja v zlati rezervi, ostalo pa lahko investiramo,” pravi Mitja Vezovišek, wealth manager. Denar, ki je namenjen za zlato rezervo je praviloma na varčevalnem računu oziroma se ga lahko naloži tudi v denarni vzajemni sklad, ki je alternativa varčevalnemu računu in kjer potrebujemo nekaj dni, da pridemo do denarja. 

Za preostanek denarja, tisto, kar bi želeli plemenititi, pa moramo izdelati investicijski načrt. “V načrtu definiramo, kaj si želimo, koliko časa imamo na voljo, koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti in kakšne so naše dosedanje izkušnje,” pravi strokovnjak. 

Kam naj torej naložimo denar?

Ni enostavnega odgovora, kam naložiti denar, pravi Mitja Vezovišek. “Vzemimo za primer, da bomo ta denar potrebovali čez dve leti za nakup stanovanja. V tem primeru je bolje, da ga imamo na banki in s tem ne tvegamo oziroma tvegamo zelo malo. Tako se ubranimo pred potencialno velikimi izgubami, a tudi donosi. Če pa smo pripravljeni in lahko tvegamo, pa se moramo spet vprašati, kolikšno je lahko to tveganje.” 

Za sredstva, kot jih ima na voljo Jani, obstaja ogromno produktov, v katere bi se lahko investiralo, a kot pravi wealth manager, brez načrta ne bi smel niti v enega. 

Ob tem Mitja Vezovišek opozarja, da je žalostno predvsem to, da obstaja ogromno ljudi, ki z veliko manjšimi zneski, tudi manjšimi od 15 tisoč evrov, pridejo do posameznih ponudnikov finančnih produktov in jih ti prepričajo, da je treba investirati prav v njihov produkt. Ob tem pa pozabijo na osnove … 

Da bi se temu izognili, je pripravil brezplačno eknjigo ABC investiranja, kjer si lahko preberete več o tem, kam in kako investirati, da bo denar delal za nas, mi pa bomo mirneje spali. Dobite jo TUKAJ.

Denar, ki ga zaslužimo danes, ne bo dovolj, če želimo finančni mir tudi v jeseni svojega življenja. Naš denar mora delati za nas, tudi takrat, ko mi spimo. In če ga ne investiramo, ne bo delal za nas. Tako preprosto je. Če ga obdržimo v denarju, pustimo banki, da ga investira in dela zanjo, mi pa ustvarjamo garantirano izgubo.

Denar najdemo v različnih oblikah naložb, kot so denarni skladi, varčevalni računi ali depoziti, ki sodijo med bančne produkte. Tako depoziti kot varčevalni računi so varne naložbe, saj spadajo v sistem zajamčenih vlog. Glavnica je zajamčena, donosnost pa je izražena s fiksno ali variabilno obrestno mero. Višina se razlikuje od banke do banke in je močno odvisna od razmer na trgu. 

Če vzamemo za primer denarni sklad, pa ima ta s preostalimi skladi skupno le ogrodje. To pomeni, da gre za finančni produkt, ki je v obliki vzajemnega sklada dostopen malim vlagateljem, premoženje v njem pa je varno in hitro dostopno. Vplačana sredstva so tako na voljo najkasneje v petih delovnih dneh od naše zahteve za izplačilo.

Država jamči do 100 tisoč evrov 

Tovrstni skladi vlagajo v depozite in instrumente denarnega trga, kot so komercialni zapisi, zakladne menice, blagajniški zapisi itd. Te naložbe sodijo med zelo varne naložbe, saj običajno države jamčijo za poplačilo. Ker skladi celotno premoženje razpršijo med več bank in držav, poleg tega pa jih nekdo nadzira, so teoretično varnejši kot varčevalni račun ali depozit. To še posebej velja za višje zneske, na primer nad 100.000 evrov, kolikor je trenutno maksimalno jamstvo za vloge s strani države.

Donos denarnih vzajemnih skladov je primerljiv z donosom depozita, ki ga vežemo za tri mesece. Ker vstopnih in izstopnih stroškov običajno ni, upravljavsko provizijo pa upoštevajo že v donosu, praviloma prinašajo višji donos, kot so obresti na varčevalnem računu.

Bodite pozorni na inflacijo, stroške in dostopnost 

Pri naložbenem razredu denar in denarni ekvivalenti, je pomembno opozoriti na inflacijo, stroške in dostopnost sredstev. Pri depozitih in varčevalnih računih gre vselej za nominalno obrestno mero, kar pomeni, da lahko z depozitom realno izgubljamo denar, če je inflacija višja od obresti, ki jih dobimo. V večini primerov so ti produkti brez stroškov, razen če jih predčasno prekinemo. To ni vedno mogoče, kadar pa je, je običajno povezano z stroški. Denarni skladi so sicer likvidni, a je njihov donos običajno še vedno nižji od inflacije. To pomeni, da z investicijo v ta naložbeni razred glavnice praktično ne moremo izgubiti, a se njena vrednost v času realno zmanjšuje, saj je inflacija višja od donosa oz. obresti, ki jih dobimo.

Denar oziroma denarni ekvivalenti so le ena od naložbenih oblik, ki so nam na voljo pri plemenitenju naših financ. A ti v času poceni denarja ne prinašajo donosa, temveč garantirano izgubo. Če nam banka za depozit ponudi 0,5 % na leto, inflacija pa je 1,7 %, potem bomo zagotovo izgubili 1,2 % glavnice.

Kaj vse je na voljo in kako sploh ustvariti pravi portfelj, ki bo delal za nas, pa si preberite v kratki in jedrnati e-knjigi ABC investiranja, ki sem jo pripravil za vas. Knjigo si brezplačno prenesete TUKAJ. 

Mitja Vezovišek, wealth manager

Analitiki so že v začetku leta 2019 napovedovali ohlajanje gospodarske aktivnosti, nižjo gospodarsko rast in povečano možnost recesije v naslednjih letih v domala vseh pomembnejših svetovnih ekonomijah. Centralne banke na čelu s FED (ameriška centralna banka) so posledično napovedale bolj zmerno politiko oz. celo zaustavitev dvigovanja obrestnih mer v letu 2019. Po razgibanih prvih petih mesecih, v začetku junija na trgu že prevladuje prepričanje, da se bodo kmalu spet zatekle k zniževanju obrestnih mer, saj si vsi želijo ohraniti gospodarsko rast.

Težava je, ker so obrestne mere v Evropi že tako negativne, ameriške pa bistveno nižje, kot so bile ob začetku prejšnje krize. Zato je vprašanje, koliko moči centralne banke še imajo, povsem na mestu. Edino zdravilo v takšnih razmerah je že dolgo znano, a malo uporabljano – razpršitev naložbenih portfeljev!

Uspešnih prvih pet mesecev leta 2019

Kot je razvidno iz grafa, je globalni delniški indeks MSCI World (in sklad ETF, ki mu sledi) v prvih petih mesecih leta 2019 porasel za cca. 11 % merjeno v dolarjih, kar je izjemen rezultat.

Če je bil v prvem kvartalu tega leta dosežen napredek pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu med ZDA in Kitajsko, kar je imelo za posledico močno rast tečajev delnic na domala vseh finančnih trgih, se je to v maju, po nekaj twitih s strani predsednika Trumpa, obrnilo na glavo. Tudi politična saga o odhodu Velike Britanije iz EU se še kar vleče in ne zbuja zaupanja v Evropo.

Potem, ko so delniški indeksi dosegali izjemne rezultate je politiki uspelo, da smo doživeli močen popravek v začetku maja. V maju so se tako najbolj znižale vrednosti azijskih trgov v razvoju (- 8 %), na drugi strani pa je porasla vrednost obvezniških indeksov, saj so zahtevani donosi obveznic spet padli. V razmerju med dolarjem in evrom ni bilo velikih sprememb, drugače pa je bilo v primerjavi z britanskim funtom in japonskim jenom.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2019

Kriptovalute najboljša alternativna naložba leta 2019

Prvih pet mesecev ni bilo tako uspešnih za košarico plemenitih kovin. Kot je razvidno iz spodnjega grafa je tudi tu konec marca prišlo do močnega popravka, ki je do konca maja privedel do tega, da smo se znašli malo pod vrednostjo z začetka leta 2019.

Kriptovalute so, v olajšanje mnogih, v prvem kvartalu končno našle dno in do konca maja uprizorile izjemno rast, kot je razvidno iz spodnjega grafa rasti cene Bitcoina.

Večina vlagateljev pa je spet ponovila isto napako – kupovali so konec leta 2017, ko je bil trg najvišje in prodajali, ko je bila največja panika in cene najnižje, zato so realizirali veliko izgubo in zamudili letošnji odboj.

Razpršenost ni dovolj, potreben je nadzor in prilagajanje

Recesija je v prihodnjih letih verjetno neizbežna, vprašanje je samo, kako uspešno jo bodo države in njihove finančne institucije uspele imeti pod nadzorom. Z naložbeno politiko je seveda nemogoče slediti vsem trenutnim spremembam, zato vedno znova poudarjamo, da je najpomembnejše slediti svojim naložbenim ciljem in naložbeni strategiji. To pomeni, da je nujno nadzorovati razmerje med posameznimi naložbenimi razredi znotraj portfelja, ki se spričo rasti in padcev tečajev stalno spreminjajo.

Namesto ugibanja kaj bo zraslo jutri, je potrebno portfelj najprej razpršiti med različne naložbene razrede, nato pa ga spremljati in izvajati periodični rebalans in prestrukturiranje po potrebi. V maju je to pomenilo prodajo dela naložb, ki so letos najbolj zrasle (delnice, kriptovalute) in s temi sredstvi nakup tistih naložb, ki so najbolj padle oz. najmanj zrasle (obveznice, plemenite kovine).

Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi najnovejšo e-knjigo ABC investiranja, ki smo jo pripravili za vas. Na voljo je TUKAJ.