Kam s 45 tisočaki, da bodo zrasli?

Ljudje imajo različne izzive, ko pride do denarja pa ti izzivi lahko usodno vplivajo na našo prihodnost. A včasih so te izzivi tudi sladki, to je takrat, ko imamo nekaj dodatnih sredstev, ki bi jih želeli oplemenititi. To se je zgodilo tudi poslušalcu oddaje Svetovalnica, v kateri sta gostovala Ana in Mitja Vezovišek. 

Jani ima na varčevalnem računu 45 tisoč evrov, ki samo “ležijo”. S temi sredstvi bi želel nekaj narediti, da se namnožijo za stara leta, kot pravi, zato ga zanima, kam naj investira denar, da bo zrasel.

Izdelati je treba investicijski načrt

“Če imam na varčevalnem računu približno 45 tisoč evrov, moram ta denar razdeliti. Ves čas namreč poudarjamo, da moramo imeti del denarja v zlati rezervi, ostalo pa lahko investiramo,” pravi Mitja Vezovišek, wealth manager. Denar, ki je namenjen za zlato rezervo je praviloma na varčevalnem računu oziroma se ga lahko naloži tudi v denarni vzajemni sklad, ki je alternativa varčevalnemu računu in kjer potrebujemo nekaj dni, da pridemo do denarja. 

Za preostanek denarja, tisto, kar bi želeli plemenititi, pa moramo izdelati investicijski načrt. “V načrtu definiramo, kaj si želimo, koliko časa imamo na voljo, koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti in kakšne so naše dosedanje izkušnje,” pravi strokovnjak. 

Kam naj torej naložimo denar?

Ni enostavnega odgovora, kam naložiti denar, pravi Mitja Vezovišek. “Vzemimo za primer, da bomo ta denar potrebovali čez dve leti za nakup stanovanja. V tem primeru je bolje, da ga imamo na banki in s tem ne tvegamo oziroma tvegamo zelo malo. Tako se ubranimo pred potencialno velikimi izgubami, a tudi donosi. Če pa smo pripravljeni in lahko tvegamo, pa se moramo spet vprašati, kolikšno je lahko to tveganje.” 

Za sredstva, kot jih ima na voljo Jani, obstaja ogromno produktov, v katere bi se lahko investiralo, a kot pravi wealth manager, brez načrta ne bi smel niti v enega. 

Ob tem Mitja Vezovišek opozarja, da je žalostno predvsem to, da obstaja ogromno ljudi, ki z veliko manjšimi zneski, tudi manjšimi od 15 tisoč evrov, pridejo do posameznih ponudnikov finančnih produktov in jih ti prepričajo, da je treba investirati prav v njihov produkt. Ob tem pa pozabijo na osnove … 

Da bi se temu izognili, je pripravil brezplačno eknjigo ABC investiranja, kjer si lahko preberete več o tem, kam in kako investirati, da bo denar delal za nas, mi pa bomo mirneje spali. Dobite jo TUKAJ.

Investirati denar v denar? Če želite garantirano izgubo, potem izvolite …

Denar, ki ga zaslužimo danes, ne bo dovolj, če želimo finančni mir tudi v jeseni svojega življenja. Naš denar mora delati za nas, tudi takrat, ko mi spimo. In če ga ne investiramo, ne bo delal za nas. Tako preprosto je. Če ga obdržimo v denarju, pustimo banki, da ga investira in dela zanjo, mi pa ustvarjamo garantirano izgubo.

Denar najdemo v različnih oblikah naložb, kot so denarni skladi, varčevalni računi ali depoziti, ki sodijo med bančne produkte. Tako depoziti kot varčevalni računi so varne naložbe, saj spadajo v sistem zajamčenih vlog. Glavnica je zajamčena, donosnost pa je izražena s fiksno ali variabilno obrestno mero. Višina se razlikuje od banke do banke in je močno odvisna od razmer na trgu. 

Če vzamemo za primer denarni sklad, pa ima ta s preostalimi skladi skupno le ogrodje. To pomeni, da gre za finančni produkt, ki je v obliki vzajemnega sklada dostopen malim vlagateljem, premoženje v njem pa je varno in hitro dostopno. Vplačana sredstva so tako na voljo najkasneje v petih delovnih dneh od naše zahteve za izplačilo.

Država jamči do 100 tisoč evrov 

Tovrstni skladi vlagajo v depozite in instrumente denarnega trga, kot so komercialni zapisi, zakladne menice, blagajniški zapisi itd. Te naložbe sodijo med zelo varne naložbe, saj običajno države jamčijo za poplačilo. Ker skladi celotno premoženje razpršijo med več bank in držav, poleg tega pa jih nekdo nadzira, so teoretično varnejši kot varčevalni račun ali depozit. To še posebej velja za višje zneske, na primer nad 100.000 evrov, kolikor je trenutno maksimalno jamstvo za vloge s strani države.

Donos denarnih vzajemnih skladov je primerljiv z donosom depozita, ki ga vežemo za tri mesece. Ker vstopnih in izstopnih stroškov običajno ni, upravljavsko provizijo pa upoštevajo že v donosu, praviloma prinašajo višji donos, kot so obresti na varčevalnem računu.

Bodite pozorni na inflacijo, stroške in dostopnost 

Pri naložbenem razredu denar in denarni ekvivalenti, je pomembno opozoriti na inflacijo, stroške in dostopnost sredstev. Pri depozitih in varčevalnih računih gre vselej za nominalno obrestno mero, kar pomeni, da lahko z depozitom realno izgubljamo denar, če je inflacija višja od obresti, ki jih dobimo. V večini primerov so ti produkti brez stroškov, razen če jih predčasno prekinemo. To ni vedno mogoče, kadar pa je, je običajno povezano z stroški. Denarni skladi so sicer likvidni, a je njihov donos običajno še vedno nižji od inflacije. To pomeni, da z investicijo v ta naložbeni razred glavnice praktično ne moremo izgubiti, a se njena vrednost v času realno zmanjšuje, saj je inflacija višja od donosa oz. obresti, ki jih dobimo.

Denar oziroma denarni ekvivalenti so le ena od naložbenih oblik, ki so nam na voljo pri plemenitenju naših financ. A ti v času poceni denarja ne prinašajo donosa, temveč garantirano izgubo. Če nam banka za depozit ponudi 0,5 % na leto, inflacija pa je 1,7 %, potem bomo zagotovo izgubili 1,2 % glavnice.

Kaj vse je na voljo in kako sploh ustvariti pravi portfelj, ki bo delal za nas, pa si preberite v kratki in jedrnati e-knjigi ABC investiranja, ki sem jo pripravil za vas. Knjigo si brezplačno prenesete TUKAJ. 

Mitja Vezovišek, wealth manager

Mesec junij ponovno odličen za vlagatelje

Če nas je v mesecu maju zaradi nižanja delniških tečajev že kar malo zaskrbelo, pa se je v juniju za vlagatelje nebo zopet razjasnilo. Rasli so praktično vsi naložbeni razredi. Tokrat ni obveljalo znano pravilo ‘sell in May and go away’, ki se je v zgodovini mnogokrat izkazalo za pravilno. 

Sprašujemo se, kaj je razlog za tak optimizem? Paradoksalno je, da so slabe novice na področju gospodarstva tokrat za finančne trge pomenile dobre novice. Upadanje gospodarske aktivnosti, napovedi bližajoče se recesije in dodatni zapleti na področju trgovinske vojne, ki so jo ZDA razširile še na nove države, so povzročile ugibanja analitikov in vlagateljev, kako se bo odzvala na te razmere ameriška centralna banka. In odzvala se je za finančne trge na najboljši možen način. 

Predsednik FED-a Jerome Powell je javno napovedal možen skorajšnji pričetek zniževanje obrestne mere v podporo ameriškemu gospodarstvu, če bo to potrebno. Je pa tudi predsednik Trump dobil dodatno podporo za pogajanja v  trgovinski vojni, ki bo v primeru dolgotrajnosti in dodatnih zapletov slej ko prej negativno vplivala tudi na gospodarsko rast in rezultate podjetij v ZDA. To pomeni, da lahko računa na to, da bo negativne učinke vsaj delno nadomestil z nižjo obrestno mero, ki poleg poživitve gospodarske aktivnosti prinaša tudi nižji tečaj dolarja in s tem večjo konkurenčnost ameriških izvoznikov, ki so jih  prizadeli nasprotni uvozni ukrepi držav, s katerimi bije trgovinsko vojno. Kako uspešna bo ta strategija bomo kmalu občutili. Nihče ni otok, kakor pravi stara modrost.

Kot že rečeno, so tečaji vseh naložbenih razredov po tej napovedi dobili močno vzpodbudo. Nadoknadili so majske padce in zrastli do novih rekordov.

Če podrobneje pogledamo spodnjo tabelo, so največje donose v juniju ustvarile delnice evrskega področja (brez Velike Britanije), katerih primerjalni indeks MSCI Europe (in sklad ETF, ki mu sledi) je poskočil za več kot 5 % v evrih. Merjeno v dolarjih pa je donos še za več kot 2 % večji. V tem času je namreč ameriška valuta, zaradi napovedi o zniževanju obrestne mere, izgubljala vrednost. Pa tudi ostala področja niso dosti zaostajala, nekoliko slabše so se odrezale edino japonske delnice. 

Vir: JP Morgan Review of markets over June 2019

Razcvet kriptovalut

Največje donose pa so v mesecu juniju, kot alternativna naložba, ustvarile kriptovalute, kar so občutili tudi vlagatelji. Spodnji graf nam kaže gibanje vrednosti Bitcoina (BTC), ki je proti koncu meseca močno presegel vrednost 13.000 USD, kar se ni zgodilo že od januarja 2018. Je to znanilec boljših časov za vlagatelje v kriptosvet?      

Kaj se iz tega lahko naučimo?

Predvsem to, da je prihodnost zaradi tako silovitih preobratov in sprememb trendov skoraj nemogoče napovedovati. Razmere na finančnih trgih se dnevno spreminjajo. Podatki iz zgodovine in statistika nam praktično nič ne pomagajo. Informacije, ki veljajo v nekem trenutku za dobre, finančni trgi sprejmejo v nekem drugem trenutku kot slabe in obratno.

Da bi lahko sledili tem spremembam, je utopično. In tudi v prihodnosti bo po vsej verjetnosti tako. Kaj pa lahko storimo? To, da svoje finance kot vsak drug projekt načrtujemo. Saj vemo, cilji, strategija, taktika in tako naprej.

Najprej si zadamo finančne cilje, na podlagi katerih opredelimo našo naložbeno strategijo in je ne spreminjamo glede na trenutne razmere z ‘lovljenjem’ vzponov in padcev. Po vseh statistikah se s tovrstno taktiko ustvarja največje izgube. Je pa potrebno portfelje spremljati in paziti na prava razmerja med naložbenimi razredi, kot smo si začrtali v strategiji. Dobrodošla (potrebna) pa je seveda tudi pomoč izkušenih svetovalcev.

Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi najnovejšo e-knjigo ABC investiranja, ki smo jo pripravili za vas. Na voljo je TUKAJ.

Mesec maj je potrdil potrebo po razpršenosti naložbenih portfeljev

Analitiki so že v začetku leta 2019 napovedovali ohlajanje gospodarske aktivnosti, nižjo gospodarsko rast in povečano možnost recesije v naslednjih letih v domala vseh pomembnejših svetovnih ekonomijah. Centralne banke na čelu s FED (ameriška centralna banka) so posledično napovedale bolj zmerno politiko oz. celo zaustavitev dvigovanja obrestnih mer v letu 2019. Po razgibanih prvih petih mesecih, v začetku junija na trgu že prevladuje prepričanje, da se bodo kmalu spet zatekle k zniževanju obrestnih mer, saj si vsi želijo ohraniti gospodarsko rast.

Težava je, ker so obrestne mere v Evropi že tako negativne, ameriške pa bistveno nižje, kot so bile ob začetku prejšnje krize. Zato je vprašanje, koliko moči centralne banke še imajo, povsem na mestu. Edino zdravilo v takšnih razmerah je že dolgo znano, a malo uporabljano – razpršitev naložbenih portfeljev!

Uspešnih prvih pet mesecev leta 2019

Kot je razvidno iz grafa, je globalni delniški indeks MSCI World (in sklad ETF, ki mu sledi) v prvih petih mesecih leta 2019 porasel za cca. 11 % merjeno v dolarjih, kar je izjemen rezultat.

Če je bil v prvem kvartalu tega leta dosežen napredek pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu med ZDA in Kitajsko, kar je imelo za posledico močno rast tečajev delnic na domala vseh finančnih trgih, se je to v maju, po nekaj twitih s strani predsednika Trumpa, obrnilo na glavo. Tudi politična saga o odhodu Velike Britanije iz EU se še kar vleče in ne zbuja zaupanja v Evropo.

Potem, ko so delniški indeksi dosegali izjemne rezultate je politiki uspelo, da smo doživeli močen popravek v začetku maja. V maju so se tako najbolj znižale vrednosti azijskih trgov v razvoju (- 8 %), na drugi strani pa je porasla vrednost obvezniških indeksov, saj so zahtevani donosi obveznic spet padli. V razmerju med dolarjem in evrom ni bilo velikih sprememb, drugače pa je bilo v primerjavi z britanskim funtom in japonskim jenom.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2019

Kriptovalute najboljša alternativna naložba leta 2019

Prvih pet mesecev ni bilo tako uspešnih za košarico plemenitih kovin. Kot je razvidno iz spodnjega grafa je tudi tu konec marca prišlo do močnega popravka, ki je do konca maja privedel do tega, da smo se znašli malo pod vrednostjo z začetka leta 2019.

Kriptovalute so, v olajšanje mnogih, v prvem kvartalu končno našle dno in do konca maja uprizorile izjemno rast, kot je razvidno iz spodnjega grafa rasti cene Bitcoina.

Večina vlagateljev pa je spet ponovila isto napako – kupovali so konec leta 2017, ko je bil trg najvišje in prodajali, ko je bila največja panika in cene najnižje, zato so realizirali veliko izgubo in zamudili letošnji odboj.

Razpršenost ni dovolj, potreben je nadzor in prilagajanje

Recesija je v prihodnjih letih verjetno neizbežna, vprašanje je samo, kako uspešno jo bodo države in njihove finančne institucije uspele imeti pod nadzorom. Z naložbeno politiko je seveda nemogoče slediti vsem trenutnim spremembam, zato vedno znova poudarjamo, da je najpomembnejše slediti svojim naložbenim ciljem in naložbeni strategiji. To pomeni, da je nujno nadzorovati razmerje med posameznimi naložbenimi razredi znotraj portfelja, ki se spričo rasti in padcev tečajev stalno spreminjajo.

Namesto ugibanja kaj bo zraslo jutri, je potrebno portfelj najprej razpršiti med različne naložbene razrede, nato pa ga spremljati in izvajati periodični rebalans in prestrukturiranje po potrebi. V maju je to pomenilo prodajo dela naložb, ki so letos najbolj zrasle (delnice, kriptovalute) in s temi sredstvi nakup tistih naložb, ki so najbolj padle oz. najmanj zrasle (obveznice, plemenite kovine).

Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi najnovejšo e-knjigo ABC investiranja, ki smo jo pripravili za vas. Na voljo je TUKAJ.

Bi imeli rajši 4 tisoč ali 70 tisoč dolarjev?

Tokrat vam bom povedal resnično zgodbo, ki se je zgodila gospodu, ki ima danes 64 let. Recimo, da mu je ime Janez. Leta 1986, pred več kot 30 leti, je menil, da investiranje ni zanj, da je preveč tvegano. Zato je 10 tisoč dolarjev spravil v nogavico. Mislite, da je danes njegov denar še vedno vreden 10 tisoč dolarjev? NE!

V tem času je bila inflacija približno 2,6 odstotka na leto, to pa pomeni, da je vrednost njegovega denarja ne rasla, ampak padala! Če imamo denar doma, »na varnem«, vsako leto izgubljamo. Tako kot je izgubljal tudi Janez, katerega 10 tisoč dolarjev je še vedno 10 tisoč dolarjev, a zaradi rasti cen lahko z njimi danes kupi le še za 4.537 dolarjev dobrin.

Če bi 10 tisoč evrov investiral …

Kaj bi se zgodilo, če bi Janez ta denar pred 30-imi leti investiral? Če bi bil res previden in bi investiral v obveznice in dosegel isti donos, kot ga je v preučevanih 30 letih obvezniški indeks, to je 6,73 odstotka letno, bi iz istih 10 tisoč evrov danes imel 70.566 dolarjev!

Kaj pa, če bi vse investiral v delnice in dosegel donos 10,35 odstotka letno? Potem bi zadel loto, ne da bi vplačal stavo, saj bi imel skoraj 200 tisoč evrov.

Torej, si lahko privoščimo, da ne investiramo? NE, nikakor ne. Ampak še vedno bomo slišali koga reči: zdaj ni čas za investiranje. Učinki obrestno obrestnega računa, so najbolj vidni na dolgi rok. Daljši kot je rok investiranja, bolj očitno je, da si ne moremo privoščiti, da ne investiramo. Če denarja ne investiramo, izgubljamo.

Kdaj investirati?

Kdaj je pravi čas za investiranje, katere vse možnosti investiranja imamo in kako se tega lotiti na pravi način, sem razkril v knjigi ABC investiranja, ki si jo lahko ogledate TUKAJ.

Ne bodite kot Janez in še danes preberite brezplačno e-knjigo, ki sem jo pripravil za vas in v kateri vam razkrivam pasti in prednosti investiranja.

Med drugim boste v knjigi izvedeli zakaj in kdaj se vam splača investirati v:

  • delnice, obveznice in denar,
  • plemenite kovine,
  • zasebni kapital in zasebni dolg,
  • ETF in vzajemne sklade,
  • kriptovalute.

Kaj vse morate vedeti predno se odločite kam investirati?

Zaradi dolgoletnih izkušenj vem, na katera vprašanja potrebujete odgovor. Ker je odgovorov preveč, da bi jih strnil v blog zapis, sem to raje naredil v obliki brezplačne e-knjige, katero si lahko prenesete TUKAJ.

Mitja Vezovišek, wealth manager

Kako bo nov davčni predlog vplival na obdavčitev kapitalskih dobičkov in vašo denarnico?

Vlada je v začetku marca predstavila nov predlog davčne zakonodaje, ki je bil po mnenju mnogih precej bolj prijazen, kot se je sprva predvidevalo. Največjo škodo bi po tem predlogu utrpeli vlagatelji, ki zaslužijo s prodajo delnic, deležev, nepremičnin … obdavčitev kapitalskih dobičkov bi bila namreč po novem 30 %, po 10-tih letih pa bi se prepolovila, torej znižala na 15 %.

Na predlog so se negativno odzvali tako v strokovnih krogih kot tudi v širši javnosti. To bi imelo namreč slab vpliv na dolgoročno varčevanje posameznikov.  Vlada je že sporočila, da pripravlja alternativne predloge, po katerih bi bili sprva obdavčeni s 30 odstotki, po dvajsetih letih pa ne bi bili več obdavčeni. Neznana so še časovna obdobja in vmesne stopnje.

Kako bi nov predlog vplival na vaš žep!

Pa si poglejmo, kako bi predlog, ki je požel negodovanje javnosti, olajšal vašo denarnico v različnih scenarijih:

  1. scenarij:

Pred šestimi leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR  v vrednostnih papirjih. Danes imate torej 30.000 EUR dobička. V tem primeru bi plačali 4.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

  1. scenarij:

Pred dvanajstimi leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR  v vrednostnih papirjih. V tem primeru bi plačali 1.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

  1. scenarij:

Pred 20 leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR  v vrednostnih papirjih. V tem primeru bi plačali 4.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

Nova davčna zakonodaja ugodna za zavarovalnice

Vsi predlogi ohranjajo cedularno, t.j. dokončno obdavčitev, kar pomeni, da se zaslužki ne vštevajo v dohodnino. Zdaj nestrpno čakamo alternativne predloge ter končni časovni predlog, kdaj naj bi nova ureditev stopila v veljavo. Zaenkrat velja, da naj bi se to zgodilo začetek leta 2020 in sicer za vse obdavčljive dogodke, ki se bodo zgodili od uveljavitve zakona.

Nova davčna zakonodaja vsekakor postavlja zavarovalnice v privilegiran položaj. Prek zavarovalnic namreč lahko kupimo vrednostne papirje, ki pa so obdavčeni po zakonu o prometu na zavarovalne posle, ki je 8,5 % na glavnico v prvih 10 letih, po 10-tih letih pa je obdavčitev ničelna. Izziv, ki je vsekakor prisoten je, da so ostali stroški teh rešitev običajno izredno visoki, kar pomeni, da stranke iz tovrstnih rešitev odidejo razočarane.

Da pa ni vse tako črno za vlagatelje, je dejstvo, da stranke lahko zakonito znižajo plačilo davka na kapitalski dobiček. Očitno je, da bo to vedno večja prednost za tiste, ki so dobro poučeni. V kolikor imate osebnega finančnega svetovalca, ga o tem področju vsekakor povprašajte. Stranke bi moralo upravičeno zanimati le, koliko dejanskega donosa so ustvarile, po poplačilu vseh stroškov, vključno s poplačilom davka.

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka 

Kam s 45 tisoč evri?

Včasih nepričakovano dobimo nekaj denarja, ga podedujemo ali pa smo varčevali dlje časa in bi denar radi oplemenitili. Obstajajo številne rešitve in vsaka ni ustrezna za nas, a kaj, ko se običajno odpravimo po najbližji nasvet – k prijatelju, sorodniku, znancu … Ana in Mitja Vezovišek vsak mesec v radijski oddaji Svetovalnica poslušalce opozarjata na slabe prakse in jih usmerjata na pravo pot.

Oglasil se jima je tudi Jani, ki pravi: “Vem, da nisem kot večina tistih, ki vam piše ali kliče v oddajo, ampak vseeno, kdor jezika špara … Na varčevalnem računu imam približno 45 tisoč evrov, ki mi tam samo “ležijo”. Rad bi nekaj naredil s tem denarjem, da se malo namnoži za stara leta. Kam naj ga dam, da bo kupček zrasel?”

Investiranje nam lahko tudi več odnese, kot prinese

Odgovor osebnega finančnega svetovalca bi marsikoga presenetil, a dejstvo je, da je to edini pravi način, kako priti do želenega cilja. “Če imam na varčevalnem računu približno 45 tisoč evrov, moram ta denar razdeliti. Ves čas poudarjamo, koliko denarja lahko investiramo in koliko denarja moram imeti na voljo v varnostni rezervi. Ta mora znašati od tri do 12-kratnik naših povprečnih mesečnih izdatkov. Če naša družina porabi 1000 eur na mesec, potem moramo biti to od 3 do 12 tisoč evrov. Varčevalni račun je idealno mesto za varnostno rezervo,” pravi Mitja Vezovišek.

Ob tem poudarja, da nekaterim takšna količina denarja na računu predstavlja tudi težavo, naredijo si varnostno rezervo, ki je ne morejo “gledati”. To pomeni, da jo enostavno morajo zapraviti. “Da do tega ne bi prišlo po nepotrebnem, denar lahko naložite v denarni vzajemni sklad, ki je alternativa varčevalnemu računu. Zakaj? Ker boste potrebovali nekaj dni, da dobite denar nazaj na svoj račun.”

Če se vrnemo nazaj k izzivu, ki nam ga je posredoval Jani, pa osebni finančni svetovalec pravi: “Ko bo ustvaril ustrezno varnostno rezervo, mora za preostali znesek narediti investicijski načrt. Pri tem je pomembno, da ve, kaj želi, koliko časa ima na voljo, koliko tveganja je pripravljen sprejeti in kakšne so dosedanje izkušnje.” Pri tem je pomembna tudi njegova starost, sploh, če želi varčevati za dolgoročne cilje.

Investiranje danes pa nam lahko kaj hitro več odnese, kot prinese. Danes smo namreč v okolju, ko je netvegana obrestna mera, to je obrestna mera, ki nam jo da banka za depozit, zelo nizka. Znaša 0,5 % ob vezavi denarja za eno leto. Na drugi strani pa imamo inflacijo, ki znaša približno 2 %, kar pomeni, ob enoletni vezavi in 0,5 % obrestni meri ter 2 % inflaciji, izgubo v višini 1,5 %, opozarja Mitja Vezovišek ter dodaja, da smo v tem okolju tako prisiljeni tvegati, če želimo ohraniti vrednost denarja, da bomo tudi čez eno leto lahko kupili enako količino kruha, kot danes.

Kam naj torej naložimo denar?

“Ni preprostega odgovora. Ugotoviti moramo, koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti. Če je to denar, ki ga potrebujemo čez 2 leti za nakup stanovanja, potem ga vseeno imejmo na banki in recimo, da bomo rajši nič tvegali in malce izgubili, a se bomo ubranili velikih potencialnih izgub, a tudi donosa. Če pa smo pripravljeni tvegati, pa se moramo vprašati, koliko smo pripravljeni tvegati. Za takšno količino denarja obstaja ogromno produktov, ki bi jih lahko predlagali, a brez načrta nobenega.”

Ob tem Mitja Vezovišek opozarja, da je žalostno to, da obstaja veliko ljudi, ki z manjšimi zneski, kot je 15 tisoč evrov pridejo do posameznih ponudnikov in jih ti prepričajo, da je treba vložiti denar prav v njihov produkt, ne glede na to, ali je za stranko primeren ali ne. Gre za prodajalce finančnih storitev, za katere ni nujno, da bodo delali v našo korist.

Torej, za svoj denar moramo narediti investicijski načrt, če ne želimo biti na strani izgube, ampak le-tega ustrezno oplemenititi. 

Mitja Vezovišek odgovarja: Varčevanje v skladih

Stranke se na nas obračajo s številnimi vprašanji, nanje pa odgovarjamo tudi v različnih medijih. Eden od medijev v katerih na konkretna vprašanja o investiranju, varčevanju ter drugih finančnih področjih, odgovarja Mitja Vezovišek, je tudi portal Mojaleta.si.

Vprašanje, ki ga je upravljavec osebnega premoženja prejel pred kratkim se glasi: “Pri Zavarovalnici Triglav imam kapitalizirano življenjsko zavarovanje. Od sklenitve je preteklo že preko 10 let, zato vem, da ob izplačilu, davka ne plačam, imam pa določene izstopne stroške. Kaj mi svetujete – da počakam še nekaj let do izteka zavarovanja ali da se odločim za predujem 80 %? Premoženje je sicer naloženo v skladih, ki trenutno nista med najboljšimi: Triglav rastoči trgi in Triglav High Yield bond. Najbrž bo premoženja še manj, če v naslednjih letih pride spet do krize … Hvala za nasvet.”

Večini tovrstnih produktov se je najbolje izogniti

office-3295556_640“Naložbena življenjska zavarovanja, kot ga imate vi, so kombinacija zavarovanja in varčevanja, ki so praviloma obremenjena z visokimi stroški, ki močno vplivajo na rezultat varčevanja. To je glavni razlog zakaj se je večini tovrstnih produktov najbolje izogniti, in vaš ni izjema. Glavna težava niso vzajemni skladi, ki jih imate izbrane v sklopu tega produkta, temveč produkt sam. Ena izmed neprijetnih značilnosti vašega produkta je namreč tudi ta, da NE morete do vseh sredstev, ki jih imate na polici. In to tudi po 10-ih letih varčevanja ne! Zato vam ponujajo 80 % predujem …” opozarja Mitja Vezovišek in ob tem dodaja, da rešitev ni enostavna.  

Kot pravi, mora stranka vedeti, da ji zavarovalnica vseskozi obračunava določene stroške in to ne glede na dejstvo, da premij ne vplačuje več. “Nekateri stroški so fiksni, kar pomeni, da če vzamete predujem in zmanjšate vrednost police, bodo ti stroški v odstotku od vrednosti premoženja močno narasli. Drugič ne drži povsem, da so izbrani skladi slabi. Hitro rastoča podjetja je sklad, ki investira v majhna podjetja v ZDA, katerih delnice so v zadnjih nekaj letih močno zrasle. Konec leta 2018 smo sicer videli korekcijo, a v letošnjem letu se vrednosti ponovno približujejo vrhovom. Nihče ne ve, kaj bo jutri, zato je težko predvideti ali bomo imeli več ali manj,” dodaja strokovnjak s področja osebnih financ.

Tukaj pa je še tretja točka – odločitev glede predujema ali čakanja. “To je odvisno od vaših ciljev, drugih naložb in možnosti, skratka od načrta, ki ga imate ter celotnega naložbenega portfelja. Če načrta nimate in ne spremljate vašega portfelja, potem pa je prvi korak ta, da ga izdelate. Le na podlagi izdelanega načrta je moč sprejeti pravo odločitev. Menjava posameznega produkta je namreč podobno, kot bi na avtu zamenjali eno gumo, ostalih treh pa ne bi niti pogledali,” še opozarja Mitja Vezovišek.

Več o tem, kako izdelati osebni finančni načrt, si lahko preberete tudi v njegovi knjigi TUKAJ.