Finančni trgi: oktober, mesec nihajnosti?

Statistično gledano je oktober mesec z najvišjo stopnjo nihajnosti na finančnih trgih v letu, donosi pa so povečini pozitivni. Pravega razloga za to ne poznamo.

Ena izmed možnih razlag je, da se vlagatelji po poletnem predahu v mesecu septembru vračajo na trge, to pa, kot vse spremembe, povzroči določena nihanja, preden se stvari spravijo v ravnovesje. Tako vsaj dogajanje poteka v naravi.

Letošnji oktober torej ni bil tipičen predstavnik svoje vrste, vsaj kar se nihajnosti tiče, kar nam je omogočilo mirnejši spanec. Ob nizki stopnji nihajnosti pa so tečaji povečini rastli. Res pa je, da tudi poletje ni bilo tipično počitniško, dogajanje je bilo kar pestro. Na splošno bi lahko rekli, da si s statistiko, vsaj v letošnjem letu, ne moremo kaj dosti pomagati.

Glavna dogajanja na finančnih trgih oktobra krojili znani dejavniki

Rezultati globalnih podjetij v tretjem kvartalu, ki so bili objavljeni v oktobru, so bili v povprečju kar dobri, v mnogih primerih celo boljši od napovedi analitikov. To je pripomoglo k splošnem optimizmu. Vlagatelji so ocenili, da slabše ekonomske napovedi (še) niso vplivale na poslovanje globalnih podjetij.

Trgi so sicer nastavili pričakovanja, da bo ameriška centralna banka (FED), glede na podatke o stanju ekonomije, letos še dvakrat spustila obrestno mero zadolževanja po 0.25 odstotne točke, vendar je po nagovoru predsednika FED Jeroma Powella to upanje splahnelo. Ob zadnjem znižanju v mesecu oktobru za 0.25 odstotne točke je dal jasno vedeti, da je zaenkrat obdobje zniževanja končano, če seveda ne bo prišlo do nepričakovanih dogodkov. Trgi so to novico začuda kar dobro prenesli.

Pa seveda trgovinska vojna, kjer kaže na to, da sta glavna akterja, ZDA in Kitajska le dosegla sporazum, sicer delni, pa vendar je to močno okrepilo optimizem med vlagatelji. Obe strani se namreč pripravljata na podpis t.i. prve faze sporazuma, ki zadeva predvsem uvoz kmetijskih pridelkov. Bomo videli, ali bo uspelo. Rok za podpis je en mesec.

Vrednosti delnic na svetovnih trgih so se zvišale

Poglejmo podrobneje, kaj se je torej dogajalo na svetovnih borzah v mesecu oktobru:

Spodnja tabela nam pokaže, da so se v mesecu oktobru vrednosti delnic na svetovnih trgih zvišale, najbolj v dolarjih. Evrski vlagatelji so jo odnesli nekoliko slabše na račun rasti evra napram dolarju. Kljub temu pa je bil oktober na splošno soliden. Najbolje se je godilo japonskim delnicam in trgom v razvoju, katerih primerjalna indeksa MSCI Japan in MSCI EM (in skladi ETF, ki jima sledijo) sta porasla za več kot 4 %, merjeno v dolarjih. MSCI World Index je sicer v dolarjih dosegel zelo solidnih 2.6 %, kot rečeno pa je ta rast v evrih nižja, vendar še vedno pozitivna.

Obveznice pa so v glavnem nadaljevale z rastjo donosnosti oz. zniževanjem vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets over October 2019

Kriptovalute

Kriptovalute imajo za seboj dober mesec. Bitcoin, kot najbolj tipičen predstavnik kriptovalut, je pridobil na vrednosti več kot 12 % (evri), kot je razvidno iz spodnjega grafa. S tem je skoraj izničil septembrski padec.

Kitajske je napovedala, da bo uvedla svojo lastno kriptovaluto. Sicer res centralizirano in regulirano, kar je v diametralnem nasprotju z osnovno filozofijo kriptovalut. Kriptovaluta da, vendar po pravilih in pod nadzorom države, ali to pomeni, da anonimnosti ne bo več? Nekako ne gre skupaj. Bomo videli, kako bo to videti v praksi.

Poglavitni razlog oktobrske rasti kriptovalut je tako predvsem v tem, da je kitajski predsednik Xi Jinping javno izjavil, da Kitajska veliko vlaga v blockchain tehnologijo kot tehnologijo prihodnosti. Vprašanje, ki ostaja pa je, ali bodo dopustili odprto (public) kodo ali pa bodo odšli po poti zaprte (private) kode.

Ta izjava je tako povzročila na trgu kriptovalut optimizem, ki so ga vlagatelji v kriptosvet kar dobro izkoristili.

BITCOIN (BTC)

Kaj se tokrat lahko naučimo?

Tukaj si pobližje poglejmo osnovne strategije, ki jih vlagatelji uporabljajo pri vstopih na finančne trge.

V osnovi ločimo dve strategiji:

‘Growth’ strategija, kjer vlagatelji stavijo na podjetja, ki so bila sicer v preteklem obdobju zelo uspešna in so temu primerno visoka tudi vrednotenja. Kljub temu pa imajo ta podjetja zaradi svoje dejavnosti, inovativnosti in/ali poslovnega modela še vedno veliko prostora za rast.

Tipični predstavniki tega segmenta so visoko tehnološka podjetja Google, Apple, Microsoft, Facebook, Tesla in podobni, od katerih razvoja je odvisna naša digitalna prihodnost in mobilnost.

Na finančnih trgih ta podjetja običajno ustvarjajo tudi veliko prometa, so priljubljena in poznana in večina vlagateljev jih želi v svojih portfeljih, so prave zvezde med naložbami. Lahko kdo med nami reče, da so ta podjetja že rekla svojo zadnjo besedo in se bo njihova rast ustavila? Najbrž ne.

Kaj kaže borzna statistika glede strategije?

‘Value’ strategija, kjer pa vlagatelji stavijo na delnice tistih podjetij, katerih vrednost je v zadnjem obdobju zaostala za povprečjem sektorjev ali panog, v katerih delujejo. Tu vlagatelji upajo, da bodo te delnice nadoknadile zaostanek in jim prinesle dobiček.

Če lahko rečemo, da je v zadnjih letih med vlagatelji prevladovala ‘growth’ strategija, pa je od poletja dalje prišlo do sprememb. Borzna statistika kaže, da vlagatelji vse bolj posegajo po ‘value’ strategiji, kar lahko vidimo tudi po rasti delnic podjetij, ki so bila prej zapostavljena.

Na prvi pogled se zdi, da je izbira strategije in delnic podjetij v okviru posamezne strategije enostavna zadeva, vendar temu ni tako. Da bo naša naložba donosna, je potrebno upoštevati še cel kup dejavnikov, za kar pa je zelo dobrodošla, če ne kar potrebna, pomoč strokovnjaka.

Večinoma je to bolj učinkovito, predvsem pa ceneje.

Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi e-knjigo ABC investiranja. Na voljo je TUKAJ.

September je bil spet dober mesec za delnice. Kako naprej?

Ameriška centralna banka (FED) je ponovno znižala obrestne mere, trgovinska vojna brez napredka, a potrošnja ameriških gospodinjstev je bila nad pričakovanji. To je edini razlog za rast cen delnic. Kaj nas čaka v nadaljevanju?

Septembrsko dogajanje na finančnih trgih nam kakšnih revolucionarnih  presenečenj ni prineslo. Ameriška centralna banka (FED) je pričakovano že drugič letos znižala obrestno mero zadolževanja za dodatnih 0,25  odstotne točke, kar pa na tečaje ni imelo bistvenega vpliva, trgi so to namreč že absorbirali.

Bolj pomembna je bila sicer napoved politike FED-a za naprej, kjer pa nismo dobili povsem jasnega odgovora. Predsednik Powell namreč ni dal trdnega zagotovila, da smo na začetku procesa zniževanja obrestne mere, kar so nekateri akterji na finančnih trgih pričakovali, zato tečaji tudi niso dobili novega potrebnega zagona. FED bo svojo politiko prilagajal tekočim gospodarskim podatkom, vsekakor pa lahko v primeru poslabšanja razmer računamo na podporo, je bilo njegovo sporočilo finančnim trgom.

Trgovinska vojna brez napredka

Na področju trgovinske vojne prav tako ni prišlo do preboja. Spričo poznane trme obeh glavnih akterjev, ZDA in Kitajske, drugega tudi ni bilo pričakovati. Predsednik ZDA Trump je celo zagrozil z omejevanjem možnosti finančnih vlaganj v kitajsko gospodarstvo in omejen dostop do finančnih virov, kar je seveda slaba informacija za kitajske finančne trge. Verjetno bodo Kitajci odgovorili s protiukrepi, kar bo situacijo še dodatno zapletlo.

Omenili bi še objavljene podatke o potrošnji ameriških gospodinjstev, ki zaenkrat ne kažejo znamenj upadanja. Če vemo, da kar cca. 70 % ameriškega BDP-ja prinaša notranja potrošnja, to pomeni, da zaenkrat ameriška gospodarska rast še ni neposredno ogrožena. To pomeni seveda tudi, da FED ne bo imel kakšne posebne potrebe po dodatnem zniževanju obrestne mere, vsaj v kratkem ne, kar so si finančni trgi želeli.

Slabši rezultati znajo vplivati na delniške trge

Res je, da so v sodobnem globalnem svetu gospodarski tokovi zelo prepleteni in ekonomije medsebojno odvisne. Negativni učinki trgovinske vojne se bodo slej kot prej pokazali tudi na ameriškem gospodarstvu, če se državi ne dogovorita. Saj poznate pregovor ‘nihče ni otok’? Bomo videli, če bo obveljal tudi v tem primeru.

Kot vedno po zaključku kvartala bodo za nadaljnje dogajanje na finančnih trgih zelo pomembni podatki o rezultatih svetovnih korporacij za tretji kvartal, katerih objave se bodo pričele v kratkem. Tu se bo pokazalo, koliko sta trgovinska vojna in ohlajanje globalnega gospodarstva že vplivala na prihodke in dobičke podjetij. V primeru slabših rezultatov od napovedi analitikov lahko pričakujemo upad delniških tečajev.

Zastoj rasti obveznic

Nihajnost trgov v septembru ni bila (pre)močna, kar nam je omogočalo nekoliko bolj miren spanec kot pretekle mesece. Omeniti velja zastoj rasti obveznic kot naložbenega razreda. Kot omenjeno, so razlog za to nekoliko bolj optimistični gospodarski podatki, ki zmanjšujejo potrebo po dodatni intervenciji FED-a ter seveda visoko vrednotenj obveznic, ki v primeru nakupa lahko prinašajo celo negativne donose ob dospetju. Ali je to trend ali pa samo začasno dogajanje se bo pokazalo kmalu.

Vrednosti delnic na svetovnih trgih so v septembru zrasle

Spodnja tabela nam pokaže, da so v mesecu septembru vrednosti delnic na svetovnih trgih zrasle. Najbolje se je godilo japonskim in angleškim delnicam, katerih primerjalna indeksa MSCI Japan in MSCI UK (in skladi ETF, ki jima sledijo) sta porasla za več kot 5 %, pa tudi ostali globalni indeksi niso mnogo zaostali. Skratka dober mesec na delniških trgih.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2019

Kriptovalute

Kot je razvidno iz spodnjega grafa, se je vrednost Bitcoina kot najpomembnejšega predstavnika kriptovalut v mesecu septembru znižala za skoraj 14 %. Kljub temu znižanju je vrednost Bitcoin še vedno za več kot 30 % višja kot v začetku leta. Kako se bo cena gibala v prihodnje, seveda ne ve nihče.

Je pa to znižanje za tiste, ki verjamejo v kriptovalute, samo dodatna vzpodbuda za dopolnitev portfelja.

BITCOIN (BTC)

Kaj se tokrat lahko naučimo?

Posvetimo nekaj pozornosti delnicam ameriških podjetij kot nujnemu sestavnemu delu naših portfeljev.

Zakaj so delnice ameriških podjetij dolgoročno tako pomembne za donosnost portfeljev in uravnoteženost tveganja?

Kot smo omenili v uvodnem delu, velik del ameriške gospodarske rasti poganja notranja poraba ameriških gospodinjstev. Zato je ameriško gospodarstvo kot tako bolj odporno in manj odvisno od ostalih svetovnih ekonomij.

Ameriška valuta dolar je še vedno temeljno plačilno sredstvo svetovne trgovine z surovinami, kar zaradi stalnega povpraševanja pomeni nižje valutno tveganje naših naložb. To se je v zgodovini večkrat pokazalo. ZDA z svojo valutno politiko preko ameriške centralne banke lahko izdatno vplivajo na vrednost dolarja in s tem  preprečujejo neljuba nihanja.

Z nakupom ameriških državnih obveznic financirajo ameriški dolg

Veliko držav še vedno svoje finančne presežke usmerja v nakup ameriških državnih obveznic, ki se smatrajo na trgu kot zanesljiva naložba in s tem financirajo ameriški državni dolg. To pomeni seveda stalen pritok svežega denarja in dodatno ekonomsko čvrstost ameriške ekonomije.

Če k temu dodamo še politično in vojaško suverenost in nenazadnje tehnološko superiornost in dominantnost ameriških korporacij na področju mnogih industrij (npr. informacijske tehnologije, ki je motor svetovnega razvoja (digitalizacija), farmacije, vojaške industrije itd.), je jasno, kakšno težo imajo ZDA v svetovnem gospodarstvu.

Na podlagi teh dejstev je torej modro imeti kar znaten del naših portfeljev naloženih v delnice ameriških podjetij, lahko direktno ali pa še bolje preko indeksnih skladov (ETF), s katerimi dodatno razpršimo naše naložbe in posledično zmanjšamo tveganje ob nizkih stroških upravljanja.

Nekaj znanja in izkušenj je tu seveda zaželeno, zato je pomoč finančnega svetovalca kar dobrodošla, da ne rečemo potrebna.

Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi najnovejšo e-knjigo ABC investiranja, ki smo jo pripravili za vas. Na voljo je TUKAJ.

Nič kaj počitniški avgust na finančnih trgih

Letošnji avgust nam vlagateljem prav gotovo ne bo ostal v spominu po počitniškem lenarjenju, vsaj glede na dogajanje na finančnih trgih ne.
Napenjanje mišic glavnih akterjev trgovinske vojne, ZDA in Kitajske, pretiran optimizem glede zniževanja obrestne mere v prihodnosti in neusklajenost glavnih članov ameriške centralne banke (FED) glede nadaljnjih korakov, poplava včasih celo nasprotujočih si podatkov o bližajoči se recesiji ter nenazadnje tudi tviti predsednika Trumpa so krojili avgustovsko razpoloženje na svetovnih borzah.
Nikoli v zgodovini se še ni zgodilo, da bi sicer neuradne izjave kateregakoli svetovnega politika ali gospodarstvenika tako odločilno in v takem obsegu vplivale na rasti in padce tečajev, kot je to v primeru tvitov predsednika Trumpa. Kako to vpliva na zaupanje vlagateljev v finančne trge lahko presodite sami, pozitivno prav gotovo ne.

Kaj je pomembnejše za vlagatelje?

Kar se tiče trgovinske vojne, je razplet v tem trenutku spričo trme in nepredvidljivosti glavnih akterjev težko napovedati. Nekaj upanja nam lahko dajejo predsedniške volitve v ZDA v naslednjem letu, kjer tovrstna odprta vprašanja Trumpu ne bodo pripomogla k ponovni izvolitvi.
Se pa nam glede na dogajanje v zadnjih mesecih pogosto pojavlja vprašanje, kaj je bolj pomembno za vlagatelje oz. kaj bolj vpliva na tečaje, podatki o stanju ekonomije ali politika obrestnih mer centralnih bank?
Naj spomnimo, delnica je lastniški vrednostni papir s katerim postanemo delni lastnik podjetja, katerega delnico smo kupili. Naš interes je, da bo to podjetje v prihodnosti imelo dobre rezultate, izplačevalo dobre dividende in nam prinašalo tudi kapitalske dobičke, vrednost delnice pričakujemo da bo rastla. Kako je torej mogoče, da delniški tečaji kljub slabšim gospodarskim napovedim rastejo?

Zniževanje obrestnih mer lahko omili recesijo

Finančni trgi, analitiki in vlagatelji namreč pričakujejo, da bodo centralne banke z zniževanjem obrestnih mer pocenile zadolževanje, kar bo spodbudilo podjetja k investicijam in oživitvi gospodarske dejavnosti. To bo posledično odvrnilo ali vsaj omililo prihajajočo recesijo kot sestavni del ekonomskega dogajanja in ciklov.
Pa to vedno deluje? Niso finančni trgi nekoliko preveč optimistični? Včasih dobimo občutek, da se kljub vsemu nekoliko preveč zanašamo na centralne banke.
In prav to se dogaja zadnje mesece, ko so pričakovanja glede obrestnih mer zelo visoka. V tem obdobju so vlagatelji prav gotovo pri svojih odločitvah več poudarka dali bodoči politiki centralnih bank kot ekonomskim podatkom. Čas bo pokazal, ali so imeli prav.

Vrednosti delnic nekoliko upadle

Pa poglejmo, kaj se je dogajalo na svetovnih borzah v mesecu avgustu:
Spričo zgoraj omenjenih dejavnikov je bila nihajnost trgov močno povečana, padci in vzponi so si sledili kot po tekočem traku.
Spodnja tabela nam pokaže, da so v mesecu avgustu vrednosti delnic na svetovnih trgih nekoliko upadle. Še najbolje so jo odnesle japonske delnice, katerih primerjalni indeks MSCI Japan (in skladi ETF, ki mu sledijo) praktično niso spremenile svoje vrednosti (merjeno v evrih). Nekoliko slabše se je godilo evropskim in ameriškim delnicam, najslabše pa prav gotovo delnicam trgov v razvoju. Te so izgubljale vrednost tudi zaradi padca valut napram dolarju in evru.
Nesporni avgustovski zmagovalec pa so obveznice. Vlagatelji zaradi slabših gospodarskih napovedi in zniževanja obrestnih mer centralnih bank očitno prepoznavajo obveznice kot varno naložbo, kar se seveda pozna na njihovih tečajih. Tako zahtevani donosi tako kratkoročnih kot dolgoročnih obveznic še vedno drsijo. Težko je sicer napovedati koliko časa še, so pa prav gotovo neke meje, do koder je nakup še smiseln.


Kriptovalute v preteklih tednih

Kot je razvidno iz spodnjega grafa, se je vrednost Bitcoina kot najpomembnejšega predstavnika kriptovalut v mesecu avgustu nekoliko znižala. 31. avgusta 2019 je znašala 9.598 USD. Naj spomnimo, 27. junija, ko je bila letošnja vrednost najvišje, je presegla 13.000 USD. Je to morda priložnost za nakup oz. dopolnitev portfelja?

 

BITCOIN (BTC) 

Kaj se tokrat lahko naučimo?

Predvsem to, da je napovedovanje prihodnosti na finančnih trgih težka naloga. Ob poplavi vsakodnevnih podatkov je izjemno težko izluščiti, kaj je zares pomembno. Potrebna je tudi velika mera izkušenosti. Pa tudi to v zadnjem času pogosto ni dovolj za pravilno presojo.
Kot omenjeno, lahko že en nepredvidljiv tvit Donalda Trumpa stvari postavi na glavo. Logika tu ne pomaga kaj dosti.
Zato se je prav v zadnjem obdobju že večkrat pokazalo, da je pomembno, da ne reagiramo panično in se pred odločitvami posvetujemo s strokovnjakom.
Taki tviti so običajno po učinku bolj kratkoročne narave, stvari pa se kmalu vrnejo na svoje mesto. Za nas je najbolje, da se držimo svoje strategije in se ne pustimo zmesti.
Modro pa je, da svojo naložbeno strategijo prilagodimo, če so se nam življenjske okoliščine spremenile do take mere, da je to potrebno.

Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi najnovejšo e-knjigo ABC investiranja, ki smo jo pripravili za vas. Na voljo je TUKAJ.

5 let po odločitvi …

Ljubljana, julij, 2014 – 2019

 

Slabo sem spal, saj sem slutil, da se ne bo dobro končalo. Ko sem se zbudil in pogledal na telefon, ni bilo nobenega sporočila. Napisal sem sms: “Kako si se odločil?”
Obsedel sem in čakal … Čeprav je trajalo le 2 minuti, da sem prejel sms odgovor, se mi je zdelo, da sekunde tečejo počasi, počasneje kot minute, minute so bile kot ure. “Počakaj, odpovej sestanek. Gremo naprej,” se je pojavilo na mojem ekranu.
V tistem trenutku sem vedel, da res moram naprej, a brez njega. To je pomenilo brez podjetja in ekipe, ki sem jo gradil zadnjih 8 let. Brez 8 let mojega življenja …Vsi vedo, da pomembnih poslovnih odločitev ni dobro sprejemati na hitro, brez izdelanega načrta. A včasih druge možnosti ni! In tudi zame je leta 2014 ni bilo. Ko sem se tisto jutro (1. julija 2014) odločil slediti lastni viziji in združiti moči z mojo boljšo polovico tudi v poslovnem okolju, je bila to edina možnost.
Z Ano in partnerji smo začeli graditi najbolj prepoznavno svetovalno hišo v Sloveniji, ki smo ji nadeli enostavno ime Vezovišek & Partnerji.
“Vse je v glavi in vse se zgodi z namenom. Morda v tistem trenutku ne vemo zakaj, a če na vsak dogodek gledamo pozitivno, potem bomo čez čas spoznali, da je to, kar se nam je zgodilo, pravzaprav dobro!”

 

En dan za najem in opremljanje poslovnih prostorov

Najprej smo morali najeti poslovne prostore, kupiti pohištvo, računalnike, telefone, priklopiti internet ipd. Še danes ne vem kako, a vse to nam je uspelo že prvi dan! Res je, da sva aktivirala celo družino, saj je pohištvo pomagala sestavljati najina takrat komaj 2 in pol leti stara hčerka. 🙂

Časa res nismo imeli veliko, saj je nas 5 prvotnih članov ekipe Vezovišek & Partnerji moralo preživeti. No, z Ano sva že imela osebno rezervo, t.i. likvidnostni portfelj, ki nama je omogočal neobremenjeno delo naslednjih 12 mesecev, Urban verjetno tudi, a Dragana in še ena asistentka takrat nista bili dolgo z nami. Kljub pozitivnem duhu smo vedeli, da moramo hitro začeti pridobivati stranke in podpisati pogodbe z dobavitelji finančnih produktov.

 

Število tednov dopusta, kot indikator uspeha

Z Ano sva se odločila, da uspešnosti podjetja ne bova merila po dobičku, temveč po zadovoljstvu naših strank, sodelavcev in partnerjev. Ker nama veliko pomeni predvsem čas, ki ga preživimo skupaj in rada potujeva, sva si kot glavni KPI (key performance indicator) postavila število tednov, ko ne bova v pisarni, temveč bomo lahko potovali. Sanjsko število je bilo 10. To ni pomenilo, da želiva 10 tednov popolnega odklopa, temveč, da nama vsaj 10 tednov na leto ni treba biti v pisarni in lahko vse opraviva na daljavo z eno uro dela na dan.

Skupaj smo si zastavili še eno merilo, številko. Ta je bila 7, kar je pomenilo 7 sodelavcev v ekipi Vezovišek & Partnerji. 7 takšnih, ki bodo z nami delali s srcem in vedno postavili srce pred denar. Načrt, da nas bo samo 7 je izhajal iz tega, da je 7 sodelavcev takšno število, ki ne zahteva procesov, vodenja, pogodb ipd. ter da se lahko 7 ljudi vedno vse na hitro zmeni. In res nas je bilo že čez nekaj mesecev 7, najina predvidevanja pa so se uresničila, saj smo se imeli krasno. Med nami ni bilo trenj, stranke so bile zelo zadovoljne z nami in zdelo se je, da bo trajalo …

 

Mladi in denar, Play smart, Vem, da ne vem

A moja nemirna glava ne more predolgo stati na mestu, saj vedno išče nove izzive … Tako sem poleg svetovalne funkcije, kot avtor sodeloval pri vseh programih finančnega opismenjevanja v Sloveniji, in sicer “Mladi in denar“, ki je namenjen finančnem opismenjevanju mladih v osnovnih in srednjih šolah, “Play smart“, ki je bil namenjen profesionalnim športnikom in “Vem, da ne vem“, ki je poskrbel za dvig finančne pismenosti odraslih.
Danes je štafetno palico na področju izobraževanj prevzela Ana, ki kot coach oziroma učitelj, inštruktor, predavatelj in pisatelj pomaga strankam na poti do finančne varnosti. Sam pa sem se navdušil nad fintech zagonskimi podjetji in enega izmed takšnih tudi ustanovil.

 

Danes nas je dvakrat več

Dejstvo je, da je bilo dve leti po našem začetku strank vsak dan več in 7 nas je bilo kmalu premalo, da bi enako kvalitetno skrbeli za vse stranke, kot smo to počeli na začetku. Tako smo se odločili, da medse sprejmemo dodatne moči (Miha) in partnerja (Nataša). Nataša je s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in idejami, ki jih je vnesla v ekipo, takoj postala partner, Miha je prišel skoraj sočasno z njo … Kasneje sta se pridružila še Mojca in Matjaž, kar je, skupaj z nekaj menjavami v podpori, pomenilo 14 ljudi. Dvakrat več, kot je bil prvotni plan, kljub temu, da tega nismo načrtovali.

Danes ponosno povemo, da smo v petih letih pridobili zaupanje 1.629 strank. A stranke niso edine, ki nam zaupajo. Zaupajo nam tudi dobavitelji, ki razumejo, da so za naše stranke primerni le najboljši od najboljših produktov. Tudi mediji nam zaupajo, saj ne mine teden dni, da ne bi bil kdo izmed naše ekipe prisoten v medijih. In nenazadnje nam zaupajo tudi bonitetne hiše, saj nas je Bisnode nagradil z zlato boniteto odličnosti. To pomeni, da predstavljamo najbolj zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji: tako z dobavitelji, kot tudi s strankami.

 

In zdaj? Nova vizija in iste vrednote.

Ob praznovanju 5. obletnice, ki smo jo vsi člani ekipe (razen sodelavke, ki je pravkar rodila prvega dojenčka v naši zgodovini) strastno, a odgovorno proslavili v čudovitem okolju Kozjanskih gričev, smo potrdili vizijo za naslednje obdobje.

V videu smo vam pripravili nekaj utrinkov, ki so zaznamovali naših 5 let in razkrili, kako smo jih proslavili.

 

Zdaj se vlaka namreč ne da ustaviti, tako, da še letos pričakujemo 15 in 16 sodelavca. Naša vizija pa je usmerjena v stranke in rast njihovega števila, saj vsi vemo, da je število sodelavcev le posledica.

“Podjetje Vezovišek & Partnerji je konec leta 2022
vodilni ponudnik finančnih nasvetov za vsakogar in zagotavlja
finančno varnost 4.791 naročnikom storitve MojSkrbnik v Sloveniji.”

Vizija je kot zaustavljena slika prihodnosti in ker pri nas velja, da prehitite svojo prihodnost s tem, ko nam zaupate skrb za svoje finance, je prav, da jo spremljajo tudi vrednote. Pri ustvarjanju novega, varnejšega finančnega sveta nas vodijo in motivirajo:

– strast, ki je vir soobčutja med ljudmi;
Vsakdo med nami lahko le s strastno skrbjo zase poskrbi tudi za soljudi.
S pravo pomočjo, ki korak za korakom vodi posameznika skozi spoznavanje
finančnega sveta, širimo polje priložnosti za vse ljudi.

– znanje, ki je temelj pravičnosti;
Dolgoročno vzdržnost sveta lahko zagotovi večja stopnja pravičnosti med ljudmi, do te pa lahko privede le lažji dostop do znanja in njegova uporaba v dobro ljudi.

– odgovornost ne le do svojih bližnjih temveč do skupnosti;
Znanje in moč, ki smo ju pridobivali več kot dve desetletji, s ponosom delimo in podpremo ne le svojih bližnjih temveč tudi skupnost, ki nas je podprla in pomagala, da rastemo in iz dneva v dan postajamo še boljši.

STRASTNO. STROKOVNO. ODGOVORNO. 

Hvala za zaupanje v preteklih 5 letih vsem strankam, sodelavcem in poslovnim partnerjem.

 
Mitja Vezovišek

Na kaj bi stavili v zadnjih 12 mesecih: obveznice ali delnice?

Konec meseca julija je ameriški indeks S&P dosegel rekordno vrednost nekaj pod 3000 indeksnih točk. Najvišji porast vrednosti je doseglo srebro, in sicer 6 %. Srebro že nekaj časa zaostaja za vrednostjo zlata, razpon med cenama obeh žlahtnih kovin je v prid zlatu, razmerje pa je zgodovinsko med največjimi, zato je bilo to pričakovati. Takoj za srebrom so bile ponovno uspešne tehnološke delnice, ki se lahko letos pohvalijo že z 31 % rastjo in trenutno stojijo na zmagovalnih stopničkah. 

Julij je postregel z lepimi rezultati, a kmalu zatem …

Rast v juliju lahko pripišemo predvsem:

1.Začasnemu premirju trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko: na veliko presenečenje je ameriški predsednik Trump v začetku julija dovolil, da lahko ameriška tehnološka podjetja še naprej prodajajo opremo kitajskemu tehnološkemu velikanu Huawei. V zameno pa je Kitajska obljubila, da bo odkupovala večjo količino kmetijskih izdelkov iz ZDA. 

2. Uspešnim polletnim rezultatom podjetij: k rasti globalnih indeksov prispevajo boljši rezultati od pričakovanih. Smo sredi sezone objav za drugi kvartal in evropska ter ameriška podjetja presegajo pričakovanja vlagateljev in analitikov. Trenutno je rezultate objavilo 253 družb, vključenih v S&P 500, od katerih jih je nekaj manj kot 60 % pozitivno presenetilo z doseženim dobičkom. Ob tem je treba dodati, da so se v zadnjih mesecih pričakovanja znižala, s čimer so ustvarili bolj optimistično ozračje sezone rezultatov. 

3. Nekoliko bolj majavo so trgi sprejeli ponovno zniževanje obrestnih mer: po kratki epizodi dviga obrestnih mer v ZDA v letih 2017 in 2018, čeprav so ostale globoko pod povprečjem obdobja po drugi svetovni vojni, smo ponovno v obdobju zniževanja. Zadnji dan julija smo videli, da Fed sicer ni popustil pritiskom Trumpa in znižal za 0,50 odstotne točke, temveč se je držal klasičnega znižanja za 0,25 odstotne točke. Vedno pogosteje se pojavlja vprašanje, kako dolgo bodo v takih razmerah še zdržale banke. Njihov glavni vir prihodka so namreč obresti. Trenutno smo v pričakovanju, kaj bo za evropske banke naredil Mario Draghi, da jim bo olajšal poslovanje. 

Torej, delnice ali obveznice?

Že v zgornji tabeli bi lahko opazili zanimiv podatek o donosnosti obveznic, a smo ga nalašč izpustili, saj smo vas s podatkom še posebej želeli presenetiti!

Podatki namreč kažejo, da je donosnost dolgoročnih ameriških obveznic v zadnjih 12 mesecih kar 14,11 % v primerjavi s S&P 500, ki je dosegel 8 %. To je za kar 6 odstotnih točk razlike. 

Če pravimo, da so delnice balon, ki bo kmalu počil, kaj potem velja za obveznice? 

Če primerjamo daljše obdobje, v tem primeru 20 let, ugotovimo, da so tako delnice kot obveznice še vedno pod povprečjem; S&P 500 za kar 5 odstotnih točk, oziroma drugače povedano, s skoraj 45 % popustom, donosnost obveznic pa je nižja za 2,2 odstotni točki, kar predstavlja skoraj 25 % popust. 

6,1 % letna donosnost S&P 500 v 20 letnem obdobju pomeni donosnost v višini 227 %, 11 % letna donosnost pa bi pomenila 706 %. Precejšnja razlika, kajne? Zanimivo, kako lahko obračamo številke in dobimo popolnoma novo perspektivo!

Kje smo danes?

Trgi so trenutno v rdečem, saj je v prvih dneh avgusta Trump zaostril trgovinsko vojno s Kitajsko, ki pa je poslala jasen signal, da se ne bo več podrejala, kar je izkazala s proti ukrepi in tudi z devalvacijo svoje valute. Glede na dejstvo, da smo pred novimi ameriškimi volitvami, vsaj v tej fazi ne pričakujemo nadaljnjega zaostrovanja razmer. Dejstvo je, da so trgi letos lepo zrasli, zato je bilo korekcijo pričakovati. 

Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi najnovejšo e-knjigo ABC investiranja, ki smo jo pripravili za vas. Na voljo je TUKAJ.

5 pravil, ki jih morate nujno upoštevati, ko investirate

Tako, kot imamo pravila povsod v življenju, obstajajo tudi pravila pri investiranju. Nekateri se izbranih pravil sicer izogibajo, a pravila investiranja niso napisana zaradi pravil, temveč ker je z upoštevanjem teh verjetnost doseganja donosov bistveno višja, kot sicer.

Moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.
VEČ

Prvo pravilo: Izogibamo se naložbam, ki jih ne razumemo

Če torej ne razumemo principa delovanja vzajemnih skladov se o tem, pred investicijo poučimo. To nam bo vzelo nekaj dni ali pa posvet ali dva pri neodvisnem osebnem finančnem svetovalcu. Najbolj enostaven način je, da obiščemo kakšno izobraževalno delavnico in to kombiniramo s prebiranjem strokovne literature na to temo.

Značilnosti bolj kompleksnih naložbenih produktov žal ne moremo osvojiti v nekaj dneh. Ker je za to potreben študij in praksa, se tovrstnih naložb izogibajmo, če pri investiranju nimamo opore v obliki izkušenih strokovnjakov. S tem ne mislimo na prvega svetovalca, ki nam prekriža pot, temveč na osebo (še bolje ekipo), ki ima dokazljive reference ter s katero podpišemo mandatno pogodbo o strokovni podpori. Ta naj vsebuje tudi stavek “osebni finančni svetovalec se zavezuje stranki svetovati pošteno in etično, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.”

 

 

Drugo pravilo: Večji kot je pričakovan donos, bolj tvegana je naložba

Izogibajmo se naložbam, ki obljubljajo previsoke donose. Donose, ki presegajo 12 % letno, je, za povprečnega vlagatelja, na dolgi rok nemogoče ustvarjati. Če nam kdo obljublja več kot 1 % mesečno ali 12 % letno se raje obrnimo stran. Drži, da se svet razvija in da se občasno pojavijo izjemne priložnosti za visoke donose ob sprejemljivem tveganju. Takšne priložnosti se npr. pojavijo po obdobjih depresije, nezaupanja in črnogledih napovedi, ki nimajo opore v dejanskih podatkih ali pa v primeru razvojnega preboja, odkritja nove tehnologije, kot je bil npr. parni stroj, internet ali kot je danes “verjetno” blokchain.

Tretje pravilo: Razpršimo premoženja med različne naložbe in različne upravljavce

Vzemimo za primer, da se odločimo svoje prihranke investirati v vzajemne sklade. Pri tem je smiselno sredstva razpršiti tako med delniške kot obvezniške sklade, na razvite kot tudi razvijajoče se trge in tudi med več upravljavcev. A to še ni dovolj. V našem naložbenem portfelju je prostor še za kakšne druge finančne produkte, ne samo vzajemne sklade. Katere produkte bomo izbrali, je odvisno predvsem od naše finančne pismenosti, ponudbe in višine sredstev, ki jih imamo na voljo. Le z izbiro različnih naložbenih razredov, kot tudi različnih, nam primernih, finančnih produktov bomo dosegli pravo razpršitev premoženja. 

Kot omenjeno pa smo pri tem omejeni z višino sredstev za investicijo, ki jih imamo na voljo. Če je ta prenizka potem prava razpršitev, žal ni mogoča. Velja si zapomniti, da več sredstev, kot imamo na voljo, bolj učinkovito jih lahko razpršimo in bolj specifični finančni produkti so nam na voljo. S 1.000 evri npr. ne moremo investirati v sklade zasebnega kapitala (private equity), lahko pa v vzajemne sklade. Nakup posameznih delnic ali indeksnih skladov prav tako ni smiseln, če nimamo na voljo vsaj 20.000 evrov. Z nižjim zneskom namreč težko dosežemo želeno razpršitev, hkrati pa plačujemo transakcijske stroške, ki presegajo vstopne pri vzajemnih skladih ter stroške vodenja in davke (npr. na dividende), ki se hitro približajo tistim pri vzajemnih skladih.

Četrto in peto pravilo sta zelo pomembni, za vas pa sem jih razkril v brezplačni e-knjigi ABC investiranja, ki si jo lahko prenesete TUKAJ.

V e-knjigi si poleg pravil med drugim lahko preberete tudi:

  • ali si lahko privoščimo, da ne investiramo,
  • kaj je najmočnejša sila v finančnem vesolju,
  • ali zdaj res ni čas za investiranje,
  • katere so tradicionale in katere alternativne naložbe,
  • kakšen je pravi investicijski miks …

… in še marsikaj.

Knjigo si prenesete >>TUKAJ

Mitja Vezovišek, wealth manager

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
PRIJAVI SE

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
PRIJAVI SE
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
ZADNJI PRISPEVKI

Kam s 45 tisočaki, da bodo zrasli?

Ljudje imajo različne izzive, ko pride do denarja pa ti izzivi lahko usodno vplivajo na našo prihodnost. A včasih so te izzivi tudi sladki, to je takrat, ko imamo nekaj dodatnih sredstev, ki bi jih želeli oplemenititi. To se je zgodilo tudi poslušalcu oddaje Svetovalnica, v kateri sta gostovala Ana in Mitja Vezovišek. 

Jani ima na varčevalnem računu 45 tisoč evrov, ki samo “ležijo”. S temi sredstvi bi želel nekaj narediti, da se namnožijo za stara leta, kot pravi, zato ga zanima, kam naj investira denar, da bo zrasel.

Izdelati je treba investicijski načrt

“Če imam na varčevalnem računu približno 45 tisoč evrov, moram ta denar razdeliti. Ves čas namreč poudarjamo, da moramo imeti del denarja v zlati rezervi, ostalo pa lahko investiramo,” pravi Mitja Vezovišek, wealth manager. Denar, ki je namenjen za zlato rezervo je praviloma na varčevalnem računu oziroma se ga lahko naloži tudi v denarni vzajemni sklad, ki je alternativa varčevalnemu računu in kjer potrebujemo nekaj dni, da pridemo do denarja. 

Za preostanek denarja, tisto, kar bi želeli plemenititi, pa moramo izdelati investicijski načrt. “V načrtu definiramo, kaj si želimo, koliko časa imamo na voljo, koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti in kakšne so naše dosedanje izkušnje,” pravi strokovnjak. 

Kam naj torej naložimo denar?

Ni enostavnega odgovora, kam naložiti denar, pravi Mitja Vezovišek. “Vzemimo za primer, da bomo ta denar potrebovali čez dve leti za nakup stanovanja. V tem primeru je bolje, da ga imamo na banki in s tem ne tvegamo oziroma tvegamo zelo malo. Tako se ubranimo pred potencialno velikimi izgubami, a tudi donosi. Če pa smo pripravljeni in lahko tvegamo, pa se moramo spet vprašati, kolikšno je lahko to tveganje.” 

Za sredstva, kot jih ima na voljo Jani, obstaja ogromno produktov, v katere bi se lahko investiralo, a kot pravi wealth manager, brez načrta ne bi smel niti v enega. 

Ob tem Mitja Vezovišek opozarja, da je žalostno predvsem to, da obstaja ogromno ljudi, ki z veliko manjšimi zneski, tudi manjšimi od 15 tisoč evrov, pridejo do posameznih ponudnikov finančnih produktov in jih ti prepričajo, da je treba investirati prav v njihov produkt. Ob tem pa pozabijo na osnove … 

Da bi se temu izognili, je pripravil brezplačno eknjigo ABC investiranja, kjer si lahko preberete več o tem, kam in kako investirati, da bo denar delal za nas, mi pa bomo mirneje spali. Dobite jo TUKAJ.

Investirati denar v denar? Če želite garantirano izgubo, potem izvolite …

Denar, ki ga zaslužimo danes, ne bo dovolj, če želimo finančni mir tudi v jeseni svojega življenja. Naš denar mora delati za nas, tudi takrat, ko mi spimo. In če ga ne investiramo, ne bo delal za nas. Tako preprosto je. Če ga obdržimo v denarju, pustimo banki, da ga investira in dela zanjo, mi pa ustvarjamo garantirano izgubo.

Denar najdemo v različnih oblikah naložb, kot so denarni skladi, varčevalni računi ali depoziti, ki sodijo med bančne produkte. Tako depoziti kot varčevalni računi so varne naložbe, saj spadajo v sistem zajamčenih vlog. Glavnica je zajamčena, donosnost pa je izražena s fiksno ali variabilno obrestno mero. Višina se razlikuje od banke do banke in je močno odvisna od razmer na trgu. 

Če vzamemo za primer denarni sklad, pa ima ta s preostalimi skladi skupno le ogrodje. To pomeni, da gre za finančni produkt, ki je v obliki vzajemnega sklada dostopen malim vlagateljem, premoženje v njem pa je varno in hitro dostopno. Vplačana sredstva so tako na voljo najkasneje v petih delovnih dneh od naše zahteve za izplačilo.

Država jamči do 100 tisoč evrov 

Tovrstni skladi vlagajo v depozite in instrumente denarnega trga, kot so komercialni zapisi, zakladne menice, blagajniški zapisi itd. Te naložbe sodijo med zelo varne naložbe, saj običajno države jamčijo za poplačilo. Ker skladi celotno premoženje razpršijo med več bank in držav, poleg tega pa jih nekdo nadzira, so teoretično varnejši kot varčevalni račun ali depozit. To še posebej velja za višje zneske, na primer nad 100.000 evrov, kolikor je trenutno maksimalno jamstvo za vloge s strani države.

Donos denarnih vzajemnih skladov je primerljiv z donosom depozita, ki ga vežemo za tri mesece. Ker vstopnih in izstopnih stroškov običajno ni, upravljavsko provizijo pa upoštevajo že v donosu, praviloma prinašajo višji donos, kot so obresti na varčevalnem računu.

Bodite pozorni na inflacijo, stroške in dostopnost 

Pri naložbenem razredu denar in denarni ekvivalenti, je pomembno opozoriti na inflacijo, stroške in dostopnost sredstev. Pri depozitih in varčevalnih računih gre vselej za nominalno obrestno mero, kar pomeni, da lahko z depozitom realno izgubljamo denar, če je inflacija višja od obresti, ki jih dobimo. V večini primerov so ti produkti brez stroškov, razen če jih predčasno prekinemo. To ni vedno mogoče, kadar pa je, je običajno povezano z stroški. Denarni skladi so sicer likvidni, a je njihov donos običajno še vedno nižji od inflacije. To pomeni, da z investicijo v ta naložbeni razred glavnice praktično ne moremo izgubiti, a se njena vrednost v času realno zmanjšuje, saj je inflacija višja od donosa oz. obresti, ki jih dobimo.

Denar oziroma denarni ekvivalenti so le ena od naložbenih oblik, ki so nam na voljo pri plemenitenju naših financ. A ti v času poceni denarja ne prinašajo donosa, temveč garantirano izgubo. Če nam banka za depozit ponudi 0,5 % na leto, inflacija pa je 1,7 %, potem bomo zagotovo izgubili 1,2 % glavnice.

Kaj vse je na voljo in kako sploh ustvariti pravi portfelj, ki bo delal za nas, pa si preberite v kratki in jedrnati e-knjigi ABC investiranja, ki sem jo pripravil za vas. Knjigo si brezplačno prenesete TUKAJ. 

Mitja Vezovišek, wealth manager