INVESTIRANJE Archives - Page 14 of 18 - Vezovišek & Partnerji

Če nas je v mesecu maju zaradi nižanja delniških tečajev že kar malo zaskrbelo, pa se je v juniju za vlagatelje nebo zopet razjasnilo. Rasli so praktično vsi naložbeni razredi. Tokrat ni obveljalo znano pravilo ‘sell in May and go away’, ki se je v zgodovini mnogokrat izkazalo za pravilno.

Sprašujemo se, kaj je razlog za tak optimizem? Paradoksalno je, da so slabe novice na področju gospodarstva tokrat za finančne trge pomenile dobre novice. Upadanje gospodarske aktivnosti, napovedi bližajoče se recesije in dodatni zapleti na področju trgovinske vojne, ki so jo ZDA razširile še na nove države, so povzročile ugibanja analitikov in vlagateljev, kako se bo odzvala na te razmere ameriška centralna banka. In odzvala se je za finančne trge na najboljši možen način.

Predsednik FED-a Jerome Powell je javno napovedal možen skorajšnji pričetek zniževanje obrestne mere v podporo ameriškemu gospodarstvu, če bo to potrebno. Je pa tudi predsednik Trump dobil dodatno podporo za pogajanja v trgovinski vojni, ki bo v primeru dolgotrajnosti in dodatnih zapletov slej ko prej negativno vplivala tudi na gospodarsko rast in rezultate podjetij v ZDA. To pomeni, da lahko računa na to, da bo negativne učinke vsaj delno nadomestil z nižjo obrestno mero, ki poleg poživitve gospodarske aktivnosti prinaša tudi nižji tečaj dolarja in s tem večjo konkurenčnost ameriških izvoznikov, ki so jih prizadeli nasprotni uvozni ukrepi držav, s katerimi bije trgovinsko vojno. Kako uspešna bo ta strategija bomo kmalu občutili. Nihče ni otok, kakor pravi stara modrost.

Kot že rečeno, so tečaji vseh naložbenih razredov po tej napovedi dobili močno vzpodbudo. Nadoknadili so majske padce in zrastli do novih rekordov.

Če podrobneje pogledamo spodnjo tabelo, so največje donose v juniju ustvarile delnice evrskega področja (brez Velike Britanije), katerih primerjalni indeks MSCI Europe (in sklad ETF, ki mu sledi) je poskočil za več kot 5 % v evrih. Merjeno v dolarjih pa je donos še za več kot 2 % večji. V tem času je namreč ameriška valuta, zaradi napovedi o zniževanju obrestne mere, izgubljala vrednost. Pa tudi ostala področja niso dosti zaostajala, nekoliko slabše so se odrezale edino japonske delnice.

Vir: JP Morgan Review of markets over June 2019

Razcvet kriptovalut

Največje donose pa so v mesecu juniju, kot alternativna naložba, ustvarile kriptovalute, kar so občutili tudi vlagatelji. Spodnji graf nam kaže gibanje vrednosti Bitcoina (BTC), ki je proti koncu meseca močno presegel vrednost 13.000 USD, kar se ni zgodilo že od januarja 2018. Je to znanilec boljših časov za vlagatelje v kriptosvet?

Kaj se iz tega lahko naučimo?

Predvsem to, da je prihodnost zaradi tako silovitih preobratov in sprememb trendov skoraj nemogoče napovedovati. Razmere na finančnih trgih se dnevno spreminjajo. Podatki iz zgodovine in statistika nam praktično nič ne pomagajo. Informacije, ki veljajo v nekem trenutku za dobre, finančni trgi sprejmejo v nekem drugem trenutku kot slabe in obratno.

Da bi lahko sledili tem spremembam, je utopično. In tudi v prihodnosti bo po vsej verjetnosti tako. Kaj pa lahko storimo? To, da svoje finance kot vsak drug projekt načrtujemo. Saj vemo, cilji, strategija, taktika in tako naprej.

Najprej si zadamo finančne cilje, na podlagi katerih opredelimo našo naložbeno strategijo in je ne spreminjamo glede na trenutne razmere z ‘lovljenjem’ vzponov in padcev. Po vseh statistikah se s tovrstno taktiko ustvarja največje izgube. Je pa potrebno portfelje spremljati in paziti na prava razmerja med naložbenimi razredi, kot smo si začrtali v strategiji. Dobrodošla (potrebna) pa je seveda tudi pomoč izkušenih svetovalcev.

Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi najnovejšo e-knjigo ABC investiranja, ki smo jo pripravili za vas. Na voljo je TUKAJ.

Analitiki so že v začetku leta 2019 napovedovali ohlajanje gospodarske aktivnosti, nižjo gospodarsko rast in povečano možnost recesije v naslednjih letih v domala vseh pomembnejših svetovnih ekonomijah. Centralne banke na čelu s FED (ameriška centralna banka) so posledično napovedale bolj zmerno politiko oz. celo zaustavitev dvigovanja obrestnih mer v letu 2019. Po razgibanih prvih petih mesecih, v začetku junija na trgu že prevladuje prepričanje, da se bodo kmalu spet zatekle k zniževanju obrestnih mer, saj si vsi želijo ohraniti gospodarsko rast.

Težava je, ker so obrestne mere v Evropi že tako negativne, ameriške pa bistveno nižje, kot so bile ob začetku prejšnje krize. Zato je vprašanje, koliko moči centralne banke še imajo, povsem na mestu. Edino zdravilo v takšnih razmerah je že dolgo znano, a malo uporabljano – razpršitev naložbenih portfeljev!

Uspešnih prvih pet mesecev leta 2019

Kot je razvidno iz grafa, je globalni delniški indeks MSCI World (in sklad ETF, ki mu sledi) v prvih petih mesecih leta 2019 porasel za cca. 11 % merjeno v dolarjih, kar je izjemen rezultat.

Če je bil v prvem kvartalu tega leta dosežen napredek pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu med ZDA in Kitajsko, kar je imelo za posledico močno rast tečajev delnic na domala vseh finančnih trgih, se je to v maju, po nekaj twitih s strani predsednika Trumpa, obrnilo na glavo. Tudi politična saga o odhodu Velike Britanije iz EU se še kar vleče in ne zbuja zaupanja v Evropo.

Potem, ko so delniški indeksi dosegali izjemne rezultate je politiki uspelo, da smo doživeli močen popravek v začetku maja. V maju so se tako najbolj znižale vrednosti azijskih trgov v razvoju (- 8 %), na drugi strani pa je porasla vrednost obvezniških indeksov, saj so zahtevani donosi obveznic spet padli. V razmerju med dolarjem in evrom ni bilo velikih sprememb, drugače pa je bilo v primerjavi z britanskim funtom in japonskim jenom.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2019

Kriptovalute najboljša alternativna naložba leta 2019

Prvih pet mesecev ni bilo tako uspešnih za košarico plemenitih kovin. Kot je razvidno iz spodnjega grafa je tudi tu konec marca prišlo do močnega popravka, ki je do konca maja privedel do tega, da smo se znašli malo pod vrednostjo z začetka leta 2019.

Kriptovalute so, v olajšanje mnogih, v prvem kvartalu končno našle dno in do konca maja uprizorile izjemno rast, kot je razvidno iz spodnjega grafa rasti cene Bitcoina.

Večina vlagateljev pa je spet ponovila isto napako – kupovali so konec leta 2017, ko je bil trg najvišje in prodajali, ko je bila največja panika in cene najnižje, zato so realizirali veliko izgubo in zamudili letošnji odboj.

Razpršenost ni dovolj, potreben je nadzor in prilagajanje

Recesija je v prihodnjih letih verjetno neizbežna, vprašanje je samo, kako uspešno jo bodo države in njihove finančne institucije uspele imeti pod nadzorom. Z naložbeno politiko je seveda nemogoče slediti vsem trenutnim spremembam, zato vedno znova poudarjamo, da je najpomembnejše slediti svojim naložbenim ciljem in naložbeni strategiji. To pomeni, da je nujno nadzorovati razmerje med posameznimi naložbenimi razredi znotraj portfelja, ki se spričo rasti in padcev tečajev stalno spreminjajo.

Namesto ugibanja kaj bo zraslo jutri, je potrebno portfelj najprej razpršiti med različne naložbene razrede, nato pa ga spremljati in izvajati periodični rebalans in prestrukturiranje po potrebi. V maju je to pomenilo prodajo dela naložb, ki so letos najbolj zrasle (delnice, kriptovalute) in s temi sredstvi nakup tistih naložb, ki so najbolj padle oz. najmanj zrasle (obveznice, plemenite kovine).

Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi najnovejšo e-knjigo ABC investiranja, ki smo jo pripravili za vas. Na voljo je TUKAJ.

Tokrat vam bom povedal resnično zgodbo, ki se je zgodila gospodu, ki ima danes 64 let. Recimo, da mu je ime Janez. Leta 1986, pred več kot 30 leti, je menil, da investiranje ni zanj, da je preveč tvegano. Zato je 10 tisoč dolarjev spravil v nogavico. Mislite, da je danes njegov denar še vedno vreden 10 tisoč dolarjev? NE!

V tem času je bila inflacija približno 2,6 odstotka na leto, to pa pomeni, da je vrednost njegovega denarja ne rasla, ampak padala! Če imamo denar doma, »na varnem«, vsako leto izgubljamo. Tako kot je izgubljal tudi Janez, katerega 10 tisoč dolarjev je še vedno 10 tisoč dolarjev, a zaradi rasti cen lahko z njimi danes kupi le še za 4.537 dolarjev dobrin.

Če bi 10 tisoč evrov investiral …

Kaj bi se zgodilo, če bi Janez ta denar pred 30-imi leti investiral? Če bi bil res previden in bi investiral v obveznice in dosegel isti donos, kot ga je v preučevanih 30 letih obvezniški indeks, to je 6,73 odstotka letno, bi iz istih 10 tisoč evrov danes imel 70.566 dolarjev!

Kaj pa, če bi vse investiral v delnice in dosegel donos 10,35 odstotka letno? Potem bi zadel loto, ne da bi vplačal stavo, saj bi imel skoraj 200 tisoč evrov.

Torej, si lahko privoščimo, da ne investiramo? NE, nikakor ne. Ampak še vedno bomo slišali koga reči: zdaj ni čas za investiranje. Učinki obrestno obrestnega računa, so najbolj vidni na dolgi rok. Daljši kot je rok investiranja, bolj očitno je, da si ne moremo privoščiti, da ne investiramo. Če denarja ne investiramo, izgubljamo.

Kdaj investirati?

Kdaj je pravi čas za investiranje, katere vse možnosti investiranja imamo in kako se tega lotiti na pravi način, sem razkril v knjigi ABC investiranja, ki si jo lahko ogledate TUKAJ.

Ne bodite kot Janez in še danes preberite brezplačno e-knjigo, ki sem jo pripravil za vas in v kateri vam razkrivam pasti in prednosti investiranja.

Med drugim boste v knjigi izvedeli zakaj in kdaj se vam splača investirati v:

delnice, obveznice in denar,

plemenite kovine,

zasebni kapital in zasebni dolg,

ETF in vzajemne sklade,

kriptovalute.

Kaj vse morate vedeti predno se odločite kam investirati?

Zaradi dolgoletnih izkušenj vem, na katera vprašanja potrebujete odgovor. Ker je odgovorov preveč, da bi jih strnil v blog zapis, sem to raje naredil v obliki brezplačne e-knjige, katero si lahko prenesete TUKAJ.

Mitja Vezovišek, wealth manager

Vlada je v začetku marca predstavila nov predlog davčne zakonodaje, ki je bil po mnenju mnogih precej bolj prijazen, kot se je sprva predvidevalo. Največjo škodo bi po tem predlogu utrpeli vlagatelji, ki zaslužijo s prodajo delnic, deležev, nepremičnin … obdavčitev kapitalskih dobičkov bi bila namreč po novem 30 %, po 10-tih letih pa bi se prepolovila, torej znižala na 15 %.

Na predlog so se negativno odzvali tako v strokovnih krogih kot tudi v širši javnosti. To bi imelo namreč slab vpliv na dolgoročno varčevanje posameznikov. Vlada je že sporočila, da pripravlja alternativne predloge, po katerih bi bili sprva obdavčeni s 30 odstotki, po dvajsetih letih pa ne bi bili več obdavčeni. Neznana so še časovna obdobja in vmesne stopnje.

Kako bi nov predlog vplival na vaš žep!

Pa si poglejmo, kako bi predlog, ki je požel negodovanje javnosti, olajšal vašo denarnico v različnih scenarijih:

scenarij:

Pred šestimi leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR v vrednostnih papirjih. Danes imate torej 30.000 EUR dobička. V tem primeru bi plačali 4.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

scenarij:

Pred dvanajstimi leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR v vrednostnih papirjih. V tem primeru bi plačali 1.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

scenarij:

Pred 20 leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR v vrednostnih papirjih. V tem primeru bi plačali 4.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

Nova davčna zakonodaja ugodna za zavarovalnice

Vsi predlogi ohranjajo cedularno, t.j. dokončno obdavčitev, kar pomeni, da se zaslužki ne vštevajo v dohodnino. Zdaj nestrpno čakamo alternativne predloge ter končni časovni predlog, kdaj naj bi nova ureditev stopila v veljavo. Zaenkrat velja, da naj bi se to zgodilo začetek leta 2020 in sicer za vse obdavčljive dogodke, ki se bodo zgodili od uveljavitve zakona.

Nova davčna zakonodaja vsekakor postavlja zavarovalnice v privilegiran položaj. Prek zavarovalnic namreč lahko kupimo vrednostne papirje, ki pa so obdavčeni po zakonu o prometu na zavarovalne posle, ki je 8,5 % na glavnico v prvih 10 letih, po 10-tih letih pa je obdavčitev ničelna. Izziv, ki je vsekakor prisoten je, da so ostali stroški teh rešitev običajno izredno visoki, kar pomeni, da stranke iz tovrstnih rešitev odidejo razočarane.

Da pa ni vse tako črno za vlagatelje, je dejstvo, da stranke lahko zakonito znižajo plačilo davka na kapitalski dobiček. Očitno je, da bo to vedno večja prednost za tiste, ki so dobro poučeni. V kolikor imate osebnega finančnega svetovalca, ga o tem področju vsekakor povprašajte. Stranke bi moralo upravičeno zanimati le, koliko dejanskega donosa so ustvarile, po poplačilu vseh stroškov, vključno s poplačilom davka.

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka

Včasih nepričakovano dobimo nekaj denarja, ga podedujemo ali pa smo varčevali dlje časa in bi denar radi oplemenitili. Obstajajo številne rešitve in vsaka ni ustrezna za nas, a kaj, ko se običajno odpravimo po najbližji nasvet – k prijatelju, sorodniku, znancu … Ana in Mitja Vezovišek vsak mesec v radijski oddaji Svetovalnica poslušalce opozarjata na slabe prakse in jih usmerjata na pravo pot.

Oglasil se jima je tudi Jani, ki pravi: “Vem, da nisem kot večina tistih, ki vam piše ali kliče v oddajo, ampak vseeno, kdor jezika špara … Na varčevalnem računu imam približno 45 tisoč evrov, ki mi tam samo “ležijo”. Rad bi nekaj naredil s tem denarjem, da se malo namnoži za stara leta. Kam naj ga dam, da bo kupček zrasel?”

Investiranje nam lahko tudi več odnese, kot prinese

Odgovor osebnega finančnega svetovalca bi marsikoga presenetil, a dejstvo je, da je to edini pravi način, kako priti do želenega cilja. “Če imam na varčevalnem računu približno 45 tisoč evrov, moram ta denar razdeliti. Ves čas poudarjamo, koliko denarja lahko investiramo in koliko denarja moram imeti na voljo v varnostni rezervi. Ta mora znašati od tri do 12-kratnik naših povprečnih mesečnih izdatkov. Če naša družina porabi 1000 eur na mesec, potem moramo biti to od 3 do 12 tisoč evrov. Varčevalni račun je idealno mesto za varnostno rezervo,” pravi Mitja Vezovišek.

Ob tem poudarja, da nekaterim takšna količina denarja na računu predstavlja tudi težavo, naredijo si varnostno rezervo, ki je ne morejo “gledati”. To pomeni, da jo enostavno morajo zapraviti. “Da do tega ne bi prišlo po nepotrebnem, denar lahko naložite v denarni vzajemni sklad, ki je alternativa varčevalnemu računu. Zakaj? Ker boste potrebovali nekaj dni, da dobite denar nazaj na svoj račun.”

Če se vrnemo nazaj k izzivu, ki nam ga je posredoval Jani, pa osebni finančni svetovalec pravi: “Ko bo ustvaril ustrezno varnostno rezervo, mora za preostali znesek narediti investicijski načrt. Pri tem je pomembno, da ve, kaj želi, koliko časa ima na voljo, koliko tveganja je pripravljen sprejeti in kakšne so dosedanje izkušnje.” Pri tem je pomembna tudi njegova starost, sploh, če želi varčevati za dolgoročne cilje.

Investiranje danes pa nam lahko kaj hitro več odnese, kot prinese. Danes smo namreč v okolju, ko je netvegana obrestna mera, to je obrestna mera, ki nam jo da banka za depozit, zelo nizka. Znaša 0,5 % ob vezavi denarja za eno leto. Na drugi strani pa imamo inflacijo, ki znaša približno 2 %, kar pomeni, ob enoletni vezavi in 0,5 % obrestni meri ter 2 % inflaciji, izgubo v višini 1,5 %, opozarja Mitja Vezovišek ter dodaja, da smo v tem okolju tako prisiljeni tvegati, če želimo ohraniti vrednost denarja, da bomo tudi čez eno leto lahko kupili enako količino kruha, kot danes.

Kam naj torej naložimo denar?

“Ni preprostega odgovora. Ugotoviti moramo, koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti. Če je to denar, ki ga potrebujemo čez 2 leti za nakup stanovanja, potem ga vseeno imejmo na banki in recimo, da bomo rajši nič tvegali in malce izgubili, a se bomo ubranili velikih potencialnih izgub, a tudi donosa. Če pa smo pripravljeni tvegati, pa se moramo vprašati, koliko smo pripravljeni tvegati. Za takšno količino denarja obstaja ogromno produktov, ki bi jih lahko predlagali, a brez načrta nobenega.”

Ob tem Mitja Vezovišek opozarja, da je žalostno to, da obstaja veliko ljudi, ki z manjšimi zneski, kot je 15 tisoč evrov pridejo do posameznih ponudnikov in jih ti prepričajo, da je treba vložiti denar prav v njihov produkt, ne glede na to, ali je za stranko primeren ali ne. Gre za prodajalce finančnih storitev, za katere ni nujno, da bodo delali v našo korist.

Torej, za svoj denar moramo narediti investicijski načrt, če ne želimo biti na strani izgube, ampak le-tega ustrezno oplemenititi.

Stranke se na nas obračajo s številnimi vprašanji, nanje pa odgovarjamo tudi v različnih medijih. Eden od medijev v katerih na konkretna vprašanja o investiranju, varčevanju ter drugih finančnih področjih, odgovarja Mitja Vezovišek, je tudi portal Mojaleta.si.

Vprašanje, ki ga je upravljavec osebnega premoženja prejel pred kratkim se glasi: “Pri Zavarovalnici Triglav imam kapitalizirano življenjsko zavarovanje. Od sklenitve je preteklo že preko 10 let, zato vem, da ob izplačilu, davka ne plačam, imam pa določene izstopne stroške. Kaj mi svetujete – da počakam še nekaj let do izteka zavarovanja ali da se odločim za predujem 80 %? Premoženje je sicer naloženo v skladih, ki trenutno nista med najboljšimi: Triglav rastoči trgi in Triglav High Yield bond. Najbrž bo premoženja še manj, če v naslednjih letih pride spet do krize … Hvala za nasvet.”

Večini tovrstnih produktov se je najbolje izogniti

“Naložbena življenjska zavarovanja, kot ga imate vi, so kombinacija zavarovanja in varčevanja, ki so praviloma obremenjena z visokimi stroški, ki močno vplivajo na rezultat varčevanja. To je glavni razlog zakaj se je večini tovrstnih produktov najbolje izogniti, in vaš ni izjema. Glavna težava niso vzajemni skladi, ki jih imate izbrane v sklopu tega produkta, temveč produkt sam. Ena izmed neprijetnih značilnosti vašega produkta je namreč tudi ta, da NE morete do vseh sredstev, ki jih imate na polici. In to tudi po 10-ih letih varčevanja ne! Zato vam ponujajo 80 % predujem …” opozarja Mitja Vezovišek in ob tem dodaja, da rešitev ni enostavna.

Kot pravi, mora stranka vedeti, da ji zavarovalnica vseskozi obračunava določene stroške in to ne glede na dejstvo, da premij ne vplačuje več. “Nekateri stroški so fiksni, kar pomeni, da če vzamete predujem in zmanjšate vrednost police, bodo ti stroški v odstotku od vrednosti premoženja močno narasli. Drugič ne drži povsem, da so izbrani skladi slabi. Hitro rastoča podjetja je sklad, ki investira v majhna podjetja v ZDA, katerih delnice so v zadnjih nekaj letih močno zrasle. Konec leta 2018 smo sicer videli korekcijo, a v letošnjem letu se vrednosti ponovno približujejo vrhovom. Nihče ne ve, kaj bo jutri, zato je težko predvideti ali bomo imeli več ali manj,” dodaja strokovnjak s področja osebnih financ.

Tukaj pa je še tretja točka – odločitev glede predujema ali čakanja. “To je odvisno od vaših ciljev, drugih naložb in možnosti, skratka od načrta, ki ga imate ter celotnega naložbenega portfelja. Če načrta nimate in ne spremljate vašega portfelja, potem pa je prvi korak ta, da ga izdelate. Le na podlagi izdelanega načrta je moč sprejeti pravo odločitev. Menjava posameznega produkta je namreč podobno, kot bi na avtu zamenjali eno gumo, ostalih treh pa ne bi niti pogledali,” še opozarja Mitja Vezovišek.

Več o tem, kako izdelati osebni finančni načrt, si lahko preberete tudi v njegovi knjigi TUKAJ.

Tako, kot imamo pravila povsod v življenju, obstajajo tudi pravila pri investiranju. Nekateri se kakršnihkoli pravil sicer izogibajo, a pravila investiranja niso napisana zaradi pravil samih, temveč zato, ker je z upoštevanjem teh verjetnost doseganja donosov bistveno višja, kot bi bila sicer. Mitja Vezovišek nam tokrat razkriva 5 osnovnih pravil investiranja.

Prvo pravilo: Izogibaj se naložbam, ki jih ne razumeš

Če torej ne razumete principa delovanja vzajemnih skladov, se o tem, pred investicijo, poučite. To vam bo vzelo nekaj dni ali pa posvet ali dva pri neodvisnem svetovalcu. Najbolj enostaven način je, da obiščete kakšno izobraževalno delavnico in to kombinirate s prebiranjem strokovne literature na to temo.

“Značilnosti bolj kompleksnih naložbenih produktov žal ne morete osvojiti v nekaj dneh. Ker je za to potreben študij in praksa, se tovrstnih naložb izogibajte, če pri investiranju nimate opore v obliki izkušenih strokovnjakov. S tem ne mislimo na prvega svetovalca, ki vam prekriža pot, temveč na osebo (še bolje ekipo), ki ima dokazljive reference ter s katero podpišete mandatno pogodbo o strokovni podpori. Ta naj vsebuje tudi stavek “svetovalec se zavezuje stranki svetovati pošteno in etično, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka,” opozarja Mitja Vezovišek, wealth manager.

Drugo pravilo: Večji ko je pričakovan donos, bolj tvegana je naložba

Izogibajte se naložbam, ki obljubljajo previsoke donose. Donose, ki presegajo 12 % letno, je, za povprečnega vlagatelja, na dolgi rok nemogoče ustvarjati. Če vam kdo obljublja več kot 1 % mesečno ali 12 % letno se raje obrnite stran.

“Drži, da se svet razvija in da se občasno pojavijo izjemne priložnosti za visoke donose ob sprejemljivem tveganju. Takšne priložnosti se npr. pojavijo po obdobjih depresije, nezaupanja in črnogledih napovedi, ki nimajo opore v dejanskih podatkih ali pa v primeru razvojnega preboja, odkritja nove tehnologije, kot je bil npr. parni stroj, internet ali kot je danes “verjetno” blockchain,” dodaja strokovnjak.

Tretje pravilo: Razpršitev premoženja med različne vrste naložb in različne upravljavce

Kot primer tokrat Mitja Vezovišek navaja odločitev investirati svoje prihranke v vzajemne sklade. “Pri tem je smiselno sredstva razpršiti tako med delniške kot obvezniške sklade, na razvite kot tudi razvijajoče se trge in tudi med več upravljavcev. A to še ni dovolj. V našem naložbenem portfelju je prostor še za kakšne druge finančne produkte, ne samo vzajemne sklade. Katere produkte bomo izbrali, je odvisno predvsem od naše finančne pismenosti, ponudbe in višine sredstev, ki jih imamo na voljo.”

Četrto pravilo: Pazite na stroške!

Stroški pomembno vplivajo na donosnost vsake naložbe. Zato je smiselno med množico podobnih naložb izbirati tiste, ki imajo najnižje stroške. “Ko govorimo o investiranju, se običajno soočimo z različnimi vrstami stroškov, ki različno vplivajo na donosnost. Nekateri so enkratni, druge pa plačujemo stalno, ne da bi se tega zavedali. Prav takšni stroški pa najbolj vplivajo na končni izplen.”

Pri investicijah se običajno srečamo s tremi glavnimi stroški:
– vstopni stroški, ki jih plačamo ob vstopu v naložbo in se gibljejo v razponu od 0 do 6 %;
– izstopni stroški, ki jih plačamo ob izstopu in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %;
– upravljavski stroški, ki jih plačujemo stalno in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %, pri čemur velja, da ti, na dolgi rok, najbolj zmanjšujejo vrednost premoženja.

Peto pravilo: Nikar ne pozabite na spremljanje naložb in prilagajanje naložbenega portfelja razmeram na trgu

Če želimo dosegati stabilnejše in višje donose, kot večina, potem moramo spremljati in revidirati naš naložbeni portfelj. Kako pogosto je to smiselno početi, da učinek ne bo nasproten?

“Najprej je treba poznati naložbeno strategijo. S tem mislimo na cilj revidiranja oziroma menjave naložbenih produktov oziroma razredov. Če se odzivamo na dogodke na trgu in lovimo vrhove v času rasti tečajev in najnižje točke v času padanja tečajev, je verjetnost, da bomo pri tem uspešni, izredno majhna. Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh ali tednih je namreč praktično nemogoče napovedati.

Pri revidiranju naložbenega portfelja je tako smiselno zasledovati svetovne trende in naložbeni portfelj usmerjati v nasprotno smer, kot to počne večina. To pomeni, da v času največje panike na delniških trgih, ko mnogi obupajo, kupujemo delnice, namesto, da bi jih prodajali in obratno. To ne pomeni, da se na spremembe na trgih odzivamo dnevno in aktivno trgujemo, temveč so menjave učinkovite le, če jih opravljamo periodično.

Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna. S tem ne mislimo na popolno pasivnost, temveč na ohranjanje enake naložbene sestave (razporeditev po naložbenih razredih) portfelja, kot jo določimo v investicijskem načrtu. Zato pa najprej potrebujemo načrt!” še dodaja wealth manager.

Članek je bil objavljen v reviji ADMA.

Spet je ta čas v letu. Ulice, trgi in nakupovalni centri so že okrašeni, mi pa počasi razmišljamo o dosežkih preteklega leta in načrtujemo novo. “Ob prehodu v novo leto se radi poigramo z načrti za prihajajoče in največkrat sklenemo tudi, da bomo bolj preudarno ravnali z denarjem. Finančne zaobljube so po javnomnenjskih raziskavah skoraj vedno med top 5 novoletnimi zaobljubami – “shujšati, izboljšati svoje finančno stanje, vaditi, poiskati (novo) službo in zdravo jesti”,” pravi wealth manager Mitja Vezovišek.

Se tudi vam vsako leto utrnejo podobne želje, ki sčasoma zbledijo v divjem ritmu vsakdana? Tisti, ki se zavedajo neuspešnosti takšnih novoletnih zaobljub, so naredili prvi korak k uresničenju le teh. Zavedanje, da nečesa ne znamo oziroma vemo je namreč prav tako pomembno kot znanje, ki ga moramo pridobiti.

“Vse več Slovencem uspe prehod iz prve faze zavedanja, ki jo opisujemo z ne vem, da ne vem, v drugo fazo zavedanja, ki jo opisujemo z vem, da ne vem. Če ste uspeli prestopiti v drugo fazo zavedanja potem veste, da finančno načrtovanje ni samo za bogate, kot je pogosto mišljenje tistih, ki še nimajo izdelanega osebnega finančnega načrta,” dodaja Mitja Vezovišek.

Študije kažejo, da lahko načrtovanje koristi vsem, ne glede na njihovo premoženje ali višino prihodkov. Tisti, ki načrtujejo, varčujejo več in so bolj samozavestni glede njihove finančne prihodnosti.

Preglejte naložbe, preverite cilje in odnos do tveganja

V času, ko se globalna gospodarska rast preveša v zadnjo fazo, pogosto pozabimo na potrebo po pregledu naših naložb. Vsi varčujemo, nekateri smo dobra leta na finančnih trgih izkoristili tudi za prenos (dela) prihrankov iz bank v vzajemne, pokojninske ali kotirajoče sklade, posamezne delnice ali alternativne naložbe. Redko kateri pa se tega loti načrtno z definicijo ciljev in odnosa do tveganja.

Le peščica Slovencev ima izdelan investicijski načrt razpršitve premoženja, zato je zdaj zadnji čas za takšen načrt, preden bomo spet krivili druge za 50-odstotni padec vrednosti naših naložb.

Glavne koristi izdelave investicijskega načrta, po nasvetu Mitje Vezoviška, lahko strnemo v pet točk, in sicer:

Zavedali se boste tveganj na katere prej sploh pomislili niste; hkrati boste natančno vedeli, za koliko se lahko zniža vrednost vašega premoženja v primeru zloma na borzi.
Z načrtom boste preverili, kako realni so vaši cilji in kaj morate storiti, da jih boste dosegli.
Poznali boste strukturo vaših naložb, koliko imate delnic, obveznic in alternativnih naložb.
Vedeli boste, koliko stroškov plačujete ponudnikom produktov in spoznali alternativne ponudnike z nižjimi stroški.
Živeli boste bolj sproščeno, z manj stresa in imeli boste več časa zase in za tisto, kar vam je v življenju najpomembnejše.

“Sam načrt pa še ni dovolj. Investiranje namreč ni produkt, temveč proces. To pomeni, da moramo poznati osnovna pravila investiranja, še preden dejansko vplačamo prvi evro. Ena izmed novoletnih zaobljub naj bo vsekakor ta, da boste najprej investirali v svoje znanje, šele nato pa svoj denar.”