Tako, kot imamo pravila povsod v življenju, obstajajo tudi pravila pri investiranju. Nekateri se kakršnihkoli pravil sicer izogibajo, a pravila investiranja niso napisana zaradi pravil samih, temveč zato, ker je z upoštevanjem teh verjetnost doseganja donosov bistveno višja, kot bi bila sicer. Mitja Vezovišek nam tokrat razkriva 5 osnovnih pravil investiranja.

Prvo pravilo: Izogibaj se naložbam, ki jih ne razumeš

Če torej ne razumete principa delovanja vzajemnih skladov, se o tem, pred investicijo, poučite. To vam bo vzelo nekaj dni ali pa posvet ali dva pri neodvisnem svetovalcu. Najbolj enostaven način je, da obiščete kakšno izobraževalno delavnico in to kombinirate s prebiranjem strokovne literature na to temo.

“Značilnosti bolj kompleksnih naložbenih produktov žal ne morete osvojiti v nekaj dneh. Ker je za to potreben študij in praksa, se tovrstnih naložb izogibajte, če pri investiranju nimate opore v obliki izkušenih strokovnjakov. S tem ne mislimo na prvega svetovalca, ki vam prekriža pot, temveč na osebo (še bolje ekipo), ki ima dokazljive reference ter s katero podpišete mandatno pogodbo o strokovni podpori. Ta naj vsebuje tudi stavek “svetovalec se zavezuje stranki svetovati pošteno in etično, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka,” opozarja Mitja Vezovišek, wealth manager.

Drugo pravilo: Večji ko je pričakovan donos, bolj tvegana je naložba

Izogibajte se naložbam, ki obljubljajo previsoke donose. Donose, ki presegajo 12 % letno, je, za povprečnega vlagatelja, na dolgi rok nemogoče ustvarjati. Če vam kdo obljublja več kot 1 % mesečno ali 12 % letno se raje obrnite stran.

“Drži, da se svet razvija in da se občasno pojavijo izjemne priložnosti za visoke donose ob sprejemljivem tveganju. Takšne priložnosti se npr. pojavijo po obdobjih depresije, nezaupanja in črnogledih napovedi, ki nimajo opore v dejanskih podatkih ali pa v primeru razvojnega preboja, odkritja nove tehnologije, kot je bil npr. parni stroj, internet ali kot je danes “verjetno” blockchain,” dodaja strokovnjak.  

Tretje pravilo: Razpršitev premoženja med različne vrste naložb in različne upravljavce

Kot primer tokrat Mitja Vezovišek navaja odločitev investirati svoje prihranke v vzajemne sklade. “Pri tem je smiselno sredstva razpršiti tako med delniške kot obvezniške sklade, na razvite kot tudi razvijajoče se trge in tudi med več upravljavcev. A to še ni dovolj. V našem naložbenem portfelju je prostor še za kakšne druge finančne produkte, ne samo vzajemne sklade. Katere produkte bomo izbrali, je odvisno predvsem od naše finančne pismenosti, ponudbe in višine sredstev, ki jih imamo na voljo.”

Četrto pravilo: Pazite na stroške!

Stroški pomembno vplivajo na donosnost vsake naložbe. Zato je smiselno med množico podobnih naložb izbirati tiste, ki imajo najnižje stroške. “Ko govorimo o investiranju, se običajno soočimo z različnimi vrstami stroškov, ki različno vplivajo na donosnost. Nekateri so enkratni, druge pa plačujemo stalno, ne da bi se tega zavedali. Prav takšni stroški pa najbolj vplivajo na končni izplen.”

Pri investicijah se običajno srečamo s tremi glavnimi stroški:
– vstopni stroški, ki jih plačamo ob vstopu v naložbo in se gibljejo v razponu od 0 do 6 %;
– izstopni stroški, ki jih plačamo ob izstopu in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %;
– upravljavski stroški, ki jih plačujemo stalno in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %, pri čemur velja, da ti, na dolgi rok, najbolj zmanjšujejo vrednost premoženja.

Peto pravilo: Nikar ne pozabite na spremljanje naložb in prilagajanje naložbenega portfelja razmeram na trgu

Če želimo dosegati stabilnejše in višje donose, kot večina, potem moramo spremljati in revidirati naš naložbeni portfelj. Kako pogosto je to smiselno početi, da učinek ne bo nasproten?

stock-market-2616931_640“Najprej je treba poznati naložbeno strategijo. S tem mislimo na cilj revidiranja oziroma menjave naložbenih produktov oziroma razredov. Če se odzivamo na dogodke na trgu in lovimo vrhove v času rasti tečajev in najnižje točke v času padanja tečajev, je verjetnost, da bomo pri tem uspešni, izredno majhna. Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh ali tednih je namreč praktično nemogoče napovedati.

Pri revidiranju naložbenega portfelja je tako smiselno zasledovati svetovne trende in naložbeni portfelj usmerjati v nasprotno smer, kot to počne večina. To pomeni, da v času največje panike na delniških trgih, ko mnogi obupajo, kupujemo delnice, namesto, da bi jih prodajali in obratno. To ne pomeni, da se na spremembe na trgih odzivamo dnevno in aktivno trgujemo, temveč so menjave učinkovite le, če jih opravljamo periodično.

Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna. S tem ne mislimo na popolno pasivnost, temveč na ohranjanje enake naložbene sestave (razporeditev po naložbenih razredih) portfelja, kot jo določimo v investicijskem načrtu. Zato pa najprej potrebujemo načrt!” še dodaja wealth manager.

Članek je bil objavljen v reviji ADMA. 

Spet je ta čas v letu. Ulice, trgi in nakupovalni centri so že okrašeni, mi pa počasi razmišljamo o dosežkih preteklega leta in načrtujemo novo. “Ob prehodu v novo leto se radi poigramo z načrti za prihajajoče in največkrat sklenemo tudi, da bomo bolj preudarno ravnali z denarjem. Finančne zaobljube so po javnomnenjskih raziskavah skoraj vedno med top 5 novoletnimi zaobljubami – “shujšati, izboljšati svoje finančno stanje, vaditi, poiskati (novo) službo in zdravo jesti”,” pravi wealth manager Mitja Vezovišek. 

modern-technologies-1263422_640Se tudi vam vsako leto utrnejo podobne želje, ki sčasoma zbledijo v divjem ritmu vsakdana? Tisti, ki se zavedajo neuspešnosti takšnih novoletnih zaobljub, so naredili prvi korak k uresničenju le teh. Zavedanje, da nečesa ne znamo oziroma vemo je namreč prav tako pomembno kot znanje, ki ga moramo pridobiti.

“Vse več Slovencem uspe prehod iz prve faze zavedanja, ki jo opisujemo z ne vem, da ne vem, v drugo fazo zavedanja, ki jo opisujemo z vem, da ne vem. Če ste uspeli prestopiti v drugo fazo zavedanja potem veste, da finančno načrtovanje ni samo za bogate, kot je pogosto mišljenje tistih, ki še nimajo izdelanega osebnega finančnega načrta,” dodaja Mitja Vezovišek. 

Študije kažejo, da lahko načrtovanje koristi vsem, ne glede na njihovo premoženje ali višino prihodkov. Tisti, ki načrtujejo, varčujejo več in so bolj samozavestni glede njihove finančne prihodnosti.

Preglejte naložbe, preverite cilje in odnos do tveganja

V času, ko se globalna gospodarska rast preveša v zadnjo fazo, pogosto pozabimo na potrebo po pregledu naših naložb. Vsi varčujemo, nekateri smo dobra leta na finančnih trgih izkoristili tudi za prenos (dela) prihrankov iz bank v vzajemne, pokojninske ali kotirajoče sklade, posamezne delnice ali alternativne naložbe. Redko kateri pa se tega loti načrtno z definicijo ciljev in odnosa do tveganja.

Le peščica Slovencev ima izdelan investicijski načrt razpršitve premoženja, zato je zdaj zadnji čas za takšen načrt, preden bomo spet krivili druge za 50-odstotni padec vrednosti naših naložb.

Glavne koristi izdelave investicijskega načrta, po nasvetu Mitje Vezoviška, lahko strnemo v pet točk, in sicer:

  1. Zavedali se boste tveganj na katere prej sploh pomislili niste; hkrati boste natančno vedeli, za koliko se lahko zniža vrednost vašega premoženja v primeru zloma na borzi.
  2. Z načrtom boste preverili, kako realni so vaši cilji in kaj morate storiti, da jih boste dosegli.
  3. Poznali boste strukturo vaših naložb, koliko imate delnic, obveznic in alternativnih naložb.
  4. Vedeli boste, koliko stroškov plačujete ponudnikom produktov in spoznali alternativne ponudnike z nižjimi stroški.
  5. Živeli boste bolj sproščeno, z manj stresa in imeli boste več časa zase in za tisto, kar vam je v življenju najpomembnejše.

“Sam načrt pa še ni dovolj. Investiranje namreč ni produkt, temveč proces. To pomeni, da moramo poznati osnovna pravila investiranja, še preden dejansko vplačamo prvi evro. Ena izmed novoletnih zaobljub naj bo vsekakor ta, da boste najprej investirali v svoje znanje, šele nato pa svoj denar.”

Članek je bil objavljen v reviji ADMA.  

Tokratni resnični primer, ki smo ga pred kratkim obravnavali, nazorno pokaže kaj pomeni etičnost. A kaj, ko je v finančni industriji ta tako redka …

Obstajajo ljudje, ki so od staršev ali kako drugače že prejeli kakšno darilo – nepremičnino ali neposredno večjo vsoto denarja. Podobno se je zgodilo mlajšemu moškemu, ki je pred kratkim, po priporočilu, prišel k nam na posvet. Iz naslova prodaje družinske nepremičnine je namreč od staršev prejel večjo vsoto denarja, ki ga je želel kar tako in brez premisleka predati ali investirati naprej. A to bi bilo v neskladju s pravilnim ravnanjem z osebnimi financami, pravi Matjaž Drobnič, osebni finančni svetovalec.

Kaj se je zgodilo? “Za začetek sem mu obrazložil, kakšen je naš postopek v takšnih situacijah, ko se srečamo z novo stranko. To pomeni, da najprej določimo profil vlagatelja in skupaj opredelimo investicijske cilje, šele nato izdelamo investicijski načrt oziroma predlagamo kako denar naložiti”.

Del sredstev investira takoj, drugi del pa …

Stranki je bil sistem dela seveda všeč, zdrav pristop je podprl in se odločil za izdelavo investicijskega načrta. In kaj je sledilo? “Po temeljitem premisleku smo se z upoštevanjem vseh kriterijev, njegove mladosti, neizkušenosti, trenutnih razmer in napovedih za prihodnost odločili, da mu bomo predlagali, da samo del razpoložljivih sredstev investira takoj, del pa zadrži v denarnih sredstvih in ga bo investiral skladno s predlogi, ko bo za to najbolj primeren čas. S tem smo želeli zmanjšati tveganje enkratnega vstopa na finančne trge, možnega začasnega upada vrednosti vloženih sredstev in posledično morebitnega nezadovoljstva,” dodaja osebni finančni svetovalec.

Da je takšen način dela pravi, se je že večkrat izkazalo. Stranka se je odločila tudi za skrbništvo nad vloženimi sredstvi, še ena možnost, ki jo ima, a kar je pri tem vsem ključno je – etično ravnanje. “Ne glede na njegovo prvotno željo po takojšnjem investiranju vseh sredstev in s tem sprejetje višjega tveganja smo s pravilnim ravnanjem tveganje za stranko zmanjšali, čeprav je naša pogodba o skrbništvu nad njegovimi sredstvi zato nekoliko nižja. Na prvem mestu mora biti etičnost in zadovoljstvo naših strank,” še dodaja Matjaž Drobnič. 

Način, kako upravljate, zapravljate in investirate svoje denar, svoje osebne finance, zelo vpliva na vaše življenje, a teh veščin nas običajno niso priučili ne starši, še manj pa v šoli. Učenje o učinkovitem upravljanju osebnih financ zahteva čas, predvsem pa prave učitelje, tiste, ki vedo, kako pomembne so osnove. Te pa se, ko se jih enkrat naučimo, nikdar ne spremenijo.

Na prvi pogled se upravljanje osebnih financ ne zdi nič drugačno, kot le kup papirjev, preglednic in številk. Vnesete X znesek, porabite Y znesek in poskušate zagotoviti, da bo Y manjši od X. A upravljanje osebnih financ bi lahko primerjali s psihologijo, navadami ali vrednotami oziroma načeli po katerih izberemo, da bomo živeli.

Ne glede na vsa sodobna orodja in načine delovanja, pa nam že nekaj preprostih pravil lahko pomaga izboljšati naše upravljanje osebnih financ.

Porabi manj, kot zaslužiš

To je eno od pravil, ki se ga velja držati. Zakaj? Če ste recimo v enem letu zaslužili 30 tisoč evrov in jih zapravili 31 tisoč in to ponavljate iz leta v leto, se vam dolgovi začnejo nabirati. Ustvari se začaran krog iz katerega ne morete izstopiti. V primeru, da boste porabili natanko toliko, kot ste zaslužili, tudi ne bo dobro, saj to pomeni, da niste pripravljeni na nepredvidene situacije v življenju. V kolikor pa boste zapravili manj, kot ste zaslužili, si boste ustvarili svobodo, ki vam bo omogočila, da se učinkovito pripravite na prihodnost – tisto bližnjo ali malce daljnejšo. Večja, ko je pozitivna razlika med prihodki in odhodki, boljše je za vas. Več o tem, kako učinkoviti voditi osebni proračun, si lahko preberete tukaj.

Vedno načrtujete prihodnost

V tem primeru ne govorimo le o pokojnini. Naj vam najprej postavimo vprašanje: Ali veste, da vedno obstajata dve odločitvi? Da ali ne. Poglejmo primer. Greste v trgovino, kjer vam ponudijo šestmesečno brezobrestno odplačilo nakupa. Vi se morate odločiti, ali se boste za 6 mesecev zakreditirali ali pa boste že prej poskrbeli, da boste imeli dovolj, da opravite enkratno plačilo. Ravno ta prihranek – t.i. zlata rezerva za nujne primere, vam omogoča, da se lotite tudi nepričakovanih odhodkov kot je popravilo avtomobila, nepredvideno zdravljenje in podobno. Če se vrnemo tudi na pokojnino, pa vam bo pravočasno načrtovanje oziroma kar pokojninski načrt zagotovil, da boste imeli prihodke tudi takrat, ko ne boste več mogli delati. Zato je pomembno, kako poskrbite za varčevanje. Vaše osebne finance morajo biti predvidene daleč preko porabe enomesečne plače!

Naj vaš denar ustvarja nov denar – investirajte!

Sliši se sanjsko, kajne? Morda kar preveč nerealno? Pa ni! Vas zanima, zakaj bogati postajajo še bogatejši? Ker se njihov denar plemeniti, medtem ko spijo. Primerno investiran denar ustvarja več denarja skozi čas. A ne dajte vsega svojega denarja na račun z nizkimi varčevalnimi obrestmi. Investirajte v produkte, ki vam bodo prinesli več denarja, kot ste ga imeli doslej. Seveda ni govora le o investiranju v finančne produkte, ampak gre včasih za investicijo v znanje ali pa v začetek novega posla, ki vam bo omogočilo boljše prihodke.

Verjemite, najbolj osnovna pravila upravljanja osebnih financ se ne spreminjajo, ne glede na čas, orodja in sodobne načine, ki prihajajo. Zapraviti manj, kot ste zaslužili, bo vedno prineslo prednosti. Investirati vaš denar je vedno bolje, kot nič narediti z njim in načrtovati svojo prihodnost je vedno pametneje, kot živeti od plače do plače. 

Več o tem, kako pravilno investirati, si lahko preberete tudi TUKAJ.

Tisti, ki do bogastva še niso prišli oziroma imajo težave s tem, kako ostati nad gladino vode s sredstvi, ki jih vsak mesec zaslužijo s plačo, bi se s tem težko strinjali. Vsi tisti, ki ste že kdaj okusili občutek dobro obrnjenih finančnih sredstev, uspelih investiranj, pa boste razumeli tudi, da je ostati bogat težje, kot obogateti.

Raziskave kažejo, da več kot 50 % Američanov meni, da so bili vsaj eno leto svojega aktivnega življenja med deset odstotki najboljših zaslužkarjev. A še bolj presenetljiv je podatek, da je kar 99 % tistih, ki so v resnici prišli med teh 10 %, kmalu vse to izgubilo in so nato desetletja iskali pot nazaj. Verjemite, nič drugače ni z Evropejci, Slovenci.

“Dobro je videti, da tako veliko ljudi začuti, kaj pomeni dobro zaslužiti, četudi za kratek čas. A zaskrbljujoče je, da večina ljudi z večjimi zaslužki, poveča tudi svojo porabo. In če praktično vse, kar ste zaslužili v času plavanja v mehurčku bogastva zapravite, se boste hitro znašli v težavah, mehurček namreč enkrat poči,” opozarja strokovnjak Ben Carlson. Vse prehitro ljudje namreč pozabimo, da če nekaj hitro pride, lahko tudi zelo hitro odide.

Zakaj toliko športnikov po upokojitvi bankrotira

S to težavo se sooča tudi veliko športnikov. Po javno dostopnih podatkih kar 78 % poklicnih igralcev ameriškega nogometa v dveh letih po upokojitvi bankrotira. V podobni situaciji je pet let po upokojitvi tudi blizu 60 % NBA košarkarjev. Zakaj? Ker se ne navadijo na nov življenjski slog. Njihov največji izziv je, kako zaslužek, ki so ga prejeli v petih letih zadržati in pomnožiti, da bo zdržal petdeset let. Večina od njih se pomembnosti tega niti ne zaveda. Občutek imajo, da bo denar vedno pritekal kar sam od sebe.

A ne le športniki, tudi povprečni ljudje se pogosto znajdejo v takšni situaciji. Zagotovo poznate koga, ali pa ste morda to naredili tudi sami; dobite povišico ali nekaj dodatnega denarja in že razmišljate ali si celo privoščite boljši avto, večjo hišo, vrhunske počitnice … Nato pa se zgodi nekaj nepričakovanega in vaše sanje se podrejo kot hišica iz kart. Ne le, da nimate nič prihranjenega, zapadete v dolgove in se nikakor ne morete izkopati iz njih.

Temu se lahko izognete, če boste pravočasno poiskali pomoč strokovnjaka, osebnega finančnega svetovalca ali upravljavca vašega premoženja. Ta vam bo pomagal na poti do urejenih osebnih financ in varne prihodnosti brez nepotrebnih finančnih padcev ali celo bankrota. 

Kotirajoči oziroma ETF skladi postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Poleg kriptovalut in nepremičnin, so za resne investitorje najbolj vroča roba ta hip. Tudi Janez je prebral nasvete Buffeta, knjigo od Robbinsa, bil na delavnici Vem, da ne vem in poslušal webinar Roliha. Pa Janez sploh lahko varčuje v ETF skladih ali so ti primerni le za tiste z več denarja in znanja?

Zanimanje za ETF sklade narašča iz leta v leto. Celo tako, da njihova rast sredstev v upravljanju prehiteva večini bolj poznane vzajemne sklade. Pri nas so trenutno resda bolj vroče nepremičnine in kriptovalute, a te so morda bolj primerne za dopolnitev portfelja, medtem ko lahko z ETF skladi zgradimo odlično osnovo portfelja.

Obstaja precejšnja verjetnost, da povprečen slovenski Janez že vlaga v ETF sklade, pa tega sploh ne ve. Te namreč najdemo v portfeljih tako vzajemnih, kot tudi pokojninskih skladov. In tu se skriva prva past, saj vlagatelji v vzajemne in pokojninske sklade plačujejo dvojne stroške upravljanja, ki so pri večini že tako precej visoki. Prav upravljavski stroški, ki so običajno našim očem skriti pa so glavni uničevalec donosov povprečnega Janeza.

Ta je namreč, v zadnjih 5, 10, 20 ali 30-ih letih (merjeno na dan 31. 12. 2015), z investicijo v delniške sklade izgubil povprečno kar 3,5 odstotne točke donosa letno, kot je razvidno iz spodnje tabele. To pomeni, da je na dolgi rok komaj premagal inflacijo, pri tem pa neizmerno več tvegal, kot če bi denar vezal na banki.

Vir: DALBAR’s 22nd Annual Quantitative Analysis of Investor Behavior

Poleg stroškov so za to “kriva” tudi čustva, ki so druga past v katero se ujame večina Janezov. Čustva se v finančnem svetu kažejo kot samovoljno, neracionalno vedenje posameznikov. Po domače to pomeni, da večina izbira produkte z visokimi stroški, za povrh tega pa še prodaja naložbe, ko te padejo in kupuje, ko zrastejo. In to je ravno nasprotno temu, kar pravi eden izmed največjih investitorjev vseh časov, Warren Buffet – kupuj, ko je druge strah in prodajaj, ko so drugi pohlepni.

Kaj pa to konkretno pomeni za Janeza?

Da pri investiranju izgubi več kot 2.000 evrov letno! Da, prav ste prebrali, povprečen Slovenec izgubi dobrih 2.000 evrov letno, ker vseskozi dela iste napake. Če mislite, da to ne drži za vas, se pošteno motite. No, verjetno izgubljate še več, saj s povprečnim Slovencem mislimo na tistega, ki ima finančno premoženje v višini 19.044 evrov, kot je pokazala zadnja raziskava Allianz Global wealth report.

In zdaj seštejte vrednost vaših delnic, obveznic, vzajemnih, pokojninskih in drugih skladov, naložbenih polic, zlata, bančnih varčevanj ipd. Ja, hitro dobimo seštevek, ki je višji od 19.044 evrov.

Da to drži dnevno opažamo tudi pri naših novih strankah, ko prvič sestavimo njihov naložbeni portfelj ali pa podamo drugo mnenje na že obstoječ portfelj, za katerega je do sedaj »skrbel« drug »svetovalec«. Običajno je bil v podobi tržnika skladov, zlata ali pa zavarovalni zastopnik oziroma osebni bančnik. In če jih uspemo prepričati, da se izognejo osnovnim napakam, smo že več kot upravičili strošek svetovanja, saj na leto v povprečju v njihov žep preusmerimo več kot 2.000 evrov oz. dodatne 3,5 odstotne točke donosa. Pri portfelju v višini 300 tisoč evrov to pomeni že več kot 10.000 evrov vsako leto!

A vrnimo se nazaj k osnovnemu vprašanju. Kaj naj Janez stori potem, ko je prebral članek na internetu, najbolj prodajano knjigo, bil na delavnici oziroma pogledal webinar, vsepovsod pa govorijo o tem, da naj pozabi na drage vzajemne in varčuje v poceni ETF skladih? Pojdimo lepo po vrsti in začnimo z osnovami.

Za nadaljevanje članka vpišite podatke, na e-naslov boste prejeli povezavo, kjer si preberite, kako …
Na koncu članka najdete tudi namig, kako lahko v ETF skladih varčujete že z enim evrom na dan, brez, da bi vas “obrali” borzni posredniki.

Predstavljajte si frizerja brez škarij. Pa splošnega zdravnika brez stetoskopa. Morda učiteljico geografije brez zemljevidov. Bolj težko bi opravljali svoje delo, se strinjate? Tako kot vsi ti poklici, tudi mi potrebujemo ustrezno orodje za upravljanje osebnih ali družinskih financ. Bolj napredna, ko so ta orodja in pogosteje, ko jih uporabljamo, bolj nam lahko olajšajo delo in nam pomagajo do urejenih osebnih financ.

Prvi pripomoček

»Začeti moramo pri osnovah, torej pripomočkih, ki nam bodo pomagali skrbeti za optimalno porabo denarja in s katerimi bomo lahko porabo načrtovali in se držali primernih okvirov,« pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Predstavljajmo si, da na račun dobimo npr. 1000 evrov, in nam potem program avtomatično predlaga, kako naj jih razporedimo. Vse, kar moramo narediti je, da porabo spremljamo in se ustrezno odzovemo na morebitne prekoračitve. Takšnih aplikacij je že zelo veliko in zakaj je ne bi uporabljali tudi vi? Malo pobrskajte po spletu in našli boste pravo zase – brezplačno.

Drugi pripomoček

Drugi pripomoček, ki ga potrebujemo, pa nam pomaga spremljati naše investicije. »Takoj, ko se odločimo za varčevanje, ne glede na to, za kakšno varčevanje gre, moramo naložbo spremljati. Tako bomo vedeli, kdaj se moramo odzvati,« dodaja Ana Vezovišek.

Obstajajo aplikacije, ki nam omogočijo preprost, hiter pregled nad našim stanjem, pokažejo primerjavo z drugimi investicijami in nas opozorijo tudi na morebitna neskladja našega portfelja, če imamo več naložb. »Ljudje pogosto naredijo napako, ko na naložbo preprosto pozabijo in je ne usklajujejo s trendi, cilji, časom in podobno.«

Tretji »pripomoček«

Tretje, morda celo najpomembnejše orodje, pa je kar telefon in telefonska številka osebnega svetovalca. Pa ne tistega, na banki, ker ta ne pozna vseh rešitev, ki obstajajo na trgu, temveč neodvisnega, ki ga lahko pokličemo kadarkoli in ga tudi karkoli vprašamo. Moramo biti na tekočem, imeti možnost vprašati in predvsem imeti ob sebi osebo, ki nas bo znala ustrezno usmeriti.

In kaj se zgodi, ko imamo vsa ta orodja? Ubrali bomo najkrajšo pot do naših ciljev in jih najverjetneje tudi dosegli. Le pogumno! 

Ko opazujemo rasti in padce vrednostnih papirjev na finančnih trgih, se nam mnogokrat zazdi, da je to dogajanje naključno in brez pravega vzroka. Seveda v večini primerov temu ni tako. Finančni trgi oziroma njihovi akterji se odzivajo na ekonomske in geopolitične informacije iz okolja.

V večini primerov so te informacije podane v obliki ekonomskih kazalnikov, ki jih periodično objavljajo pooblaščene institucije. Med najpomembnejše uvrščamo podatke o BDP-ju, nezaposlenosti, inflaciji, industrijski proizvodnji, višini rasti plač, potrošnji, volatilnosti trgov in tudi razpoloženje potrošnikov.

»Recimo, volatilnosti na trgu lahko rečemo tudi strah, predstavlja pa indeks nestabilnosti na trgu. In ta indeks je zadnje čase zelo poskočil, a je še vedno nizek,« pravi osebni finančni svetovalec Matjaž Drobnič. Ob tem dodaja, da analitiki vnaprej napovedujejo, kakšni naj bi ti kazalci bili.

»Vsako odstopanje od napovedi analitikov lahko prinese rast ali padec tečajev. Treba je poudariti, da finančni trgi ne marajo negotovosti in včasih je slaba informacija boljša, kot nobena informacije,« dodaja osebni finančni svetovalec.

Pride lahko do previsoke inflacije, ki negativno vpliva na ekonomijo

Ekonomske kazalnike pa budno spremljajo tudi centralne banke, ki s svojo aktivnostjo uravnavajo stopnjo gospodarske dejavnosti. »Z dvigovanjem in spuščanjem obrestne mere vplivajo na gospodarsko aktivnost tako, da cenijo ali dražijo denar. V primeru močne gospodarske aktivnosti, ko že lahko pride do pregrevanja, z dvigovanjem obrestne mere podražijo zadolževanje in preko kreditov tudi preveliko potrošnjo, ki spodbuja inflacijo (finančni zaostrovanje). Obratno pa pri padanju gospodarske dejavnosti obrestne mere spustijo in s tem lahko povzročijo pocenitev investicij oziroma dodaten zagon gospodarstva. Visoka inflacija seveda prinaša razvrednotenje in posledično nestabilnost valute, kar slabo vpliva na gospodarstvo,« vpliv centralnih bank predstavi Matjaž Drobnič.

Pozabiti pa ne smemo niti na fiskalno politiko in geopolitična trenja in napetost. »Geopolitična trenja in napetosti običajno ne pomenijo dramatičnih sprememb na finančnih trgih. Mnogo bolj nevarne so nestabilnosti v finančnih sistemih.«

Kje smo danes?

Gledano skozi ekonomske cikle, smo danes v ekspanziji, t.i. močni rasti. Temu seveda sledijo naslednji ekonomski cikli: upočasnitev, recesija in okrevanje. Obdobje ekspanzije običajno traja nekaj let, pravi Matjaž Drobnič, ki ocenjuje, da smo trenutno v prvi polovici, točno oceno pa je seveda težko podati.

IMG_5703 (1)»Najbolj izrazita cikla finančnih trgov sta medvedji in bikovski trend. Bikovski trend pomeni rast tečajev, medvedji pa upad tečajev. Ekonomski in finančni cikli so fazno premaknjeni, to pomeni, da finančni cikli vedno prehitevajo ekonomske, in temu smo priča tudi danes. Čeprav so trenutno ekonomski kazalci izjemno dobri, pa se na finančnih trgih že kaže strah pred prihodnostjo. Investitor, ki na finančne trge vlaga danes, seveda pričakuje primeren donos v prihodnosti. Manj ga zanima sedanja situacija.«

Na vprašanje, kje so finančni trgi trenutno, Drobnič odgovarja, da je na to izjemno težko odgovoriti, in s tem vprašanjem se trenutno ukvarja cel svet. »Ne samo v ameriški, tudi v nekaterih ostalih ekonomijah, bo letos nedvomno prišlo do dvigovanja obrestnih mer. To pomeni tudi višje stroške delovanja podjetij, kar se bo prav gotovo s časoma poznalo v njihovi bilanci in vplivalo na dobičke.

Volatilnost je že tu

Letos smo, kot je že razvidno priča povečani volatilnosti oziroma nihanju tečajev vrednostnih papirjev. Na drugi strani pa, kot podporo finančnim trgom lahko omenimo tudi t. i. Trumpov davčni rez. Tveganja, ki se nam obetajo, so že omenjeno povečevanje obrestnih mer centralnih bank, zahtevani povečani donosi ameriških desetletnih državnih obveznic kot alternativnemu naložbenemu razredu, ki se že približuje trem odstotkom ter višji stroški poslovanja, ki bodo zmanjševali dobičke. Obeta se nam torej pestro leto!