Različne možnosti imajo tisti, ki želijo denar oplemenititi. Ena od priložnosti, ki jo napovedujejo, je industrija konoplje. A v tem trenutku je meja med legalnim in nelegalnim še zelo tanka, zato smo med slovenskimi upravljavci preverili, če svojim strankam že nudijo investiranje v produkt, ki ima na eni strani veliko zagovornikov in na drugi strani številne nasprotnike.

Investitorji, ki razmišljajo o tem, da bi svoja sredstva plemenitili tudi skozi industrijo, kot je konopljina, se morajo zavedati tveganja, ki ga prinaša področje živih organizmov. Investiranje v nižjih dobavnih verigah je varnejše, opozarjajo strokovnjaki, ampak …

Za konopljo, ki je bila doslej legalizirana za medicinsko uporabo v 29 državah, osem držav jo dovoljuje tudi za uporabo za druge (rekreativne) namene, večina osebnih finančnih svetovalcev verjame, da je le vprašanje časa, kdaj bo dosegla konec prepovedi splošne uporabe. To pa že predstavlja morebitno rojstvo ali vsaj razvoj nove industrije, podobno obdobju, ki je sledilo koncu prepovedi alkoholne pijače leta 1933. To je namreč privedlo do poslovanja v vrednosti 200 milijard ameriških dolarjev v ZDA. Industriji konoplje v tem trenutku že napovedujejo priložnost v višini vsaj 50 milijard evrov legalne prodaje do leta 2026 (danes 6 milijard). Za vlagatelje pa je to morda namig, naj začnejo iskati način, kako z novo priložnostjo obogatiti svoje portfelje.

Kaj imajo skupnega REIT, ETF in konoplja

Da so priložnosti in pogledi različni, kaže ustanovitev prvega investicijskega sklada za nepremičnine (REIT) na področju konopljine industrije. Ustanovljen je bil decembra 2016, od takrat pa so zabeležili -12 % donos. Gre za sklad, ki kupuje objekte s področja industrijskega kmetijstva za namen pridelave medicinske konoplje. Kot pravijo, je razlog za tak rezultat lahko nepravi trenutek za začetek investicije, a bi se situacija dolgoročno lahko obrnila. Sploh, če bi več držav prepoznalo in legaliziralo konopljo v zdravstvene namene in rekreativno rabo.

Strokovnjaki napovedujejo tudi, da lahko najvišji donos pričakujejo podjetja, ki vzgajajo in distribuirajo konopljo, a po drugi strani nase prevzemajo tudi največje tveganje, glede na zakonodajne spremembe. Politična klima se lahko spremeni čez noč, tako v pozitivno, kot negativno smer, lahko dodamo.

Bitcoin morebitni rešitelj industrije konoplje

Za vse, ki bi si vseeno želeli zajeti delček priložnosti, ki jo ta industrija prinaša, a z nekoliko bolj varne razdalje, obstaja možnost investiranja, ne v samo »rastlino«, ampak v zemljišča, na katerih jo vzgajajo. Kot pravijo strokovnjaki, je to nekoliko varnejša izbira, ki pa še vedno omogoča biti blizu morebitni priložnosti, ko bo konoplja enkrat dostojno legalizirana.

Še en način, ki se omenja za obhod zakonodajnih ovir, je vpeljava Bitcoina kot plačilnega sredstva. S tem bi se lahko izognili sredstvom, ki bi jih sicer želeli pridobiti od komercialnih bank, a le-te teh ne morejo zagotoviti zaradi (ne)legalizacije produkta.

Izziv: kako do pozitivnih donosov

Da nekateri resno iščejo priložnosti znotraj tega segmenta, nakazuje tudi ustanovitev prvega ETF s področja industrije konoplje. Letos februarja je namreč ETF Managers Group napovedala njegovo ustanovitev, uvrščen pa naj bi bil tudi na NYSE Arca.

A če pogledamo resnici v oči, tisti najbolj črnogledi, ali pa realni, napovedujejo, da naložbe v konopljo dejansko ne bodo na voljo povprečnim maloprodajnim vlagateljem, ampak le skozi zasebni sektor.

Po besedah Steva Gormleya iz družbe Seventh Point, je ključen izziv osebnih finančnih svetovalcev najti kvalificirane investicijske priložnosti, ki bodo prinašale pozitivne donose investitorjem. Ob tem pa dodaja, da bi svojim strankam odsvetoval vstop na omenjeno področje, vsaj dokler položaj konoplje ne bo razrešen.

Ali domači upravljavci omogočajo vlaganje v industrijo konoplje?

Danes večina denarja, ki se investira v industrijo konoplje prihaja iz manjših investicijskih skupin. Še vedno pa je veliko takih, ki ne želijo, da bi vstop na področje industrijske konoplje omadeževal njihove tradicionalne portfelje ali morda celo javno podobo. Zanimalo nas je, kakšne so realne možnosti investiranja v industrijo konoplje v Sloveniji oz. ali naše družbe za upravljanje že omogočajo tovrstne naložbe.

Kot pravi Sašo zajec iz Alta Skladov, te možnosti še nimajo. Prav tako v portfeljih trenutno nimajo naložb, ki se ukvarjajo z razvojem industrije konoplje pri Infondu. A kot pravi njihov predstavnik Miha Pitamic, razvoj industrije pozorno spremljajo.

Nekaj več o tem so nam znali povedati pri Triglav Skladih. »Zadnja leta je na private equity in venture capital področju res pozitiven trend pri investicijah v legalizirano industrijo konoplje, vendar so zbrani zneski v svetovnem merilu še vedno relativno majhni (nekaj 100 milijonov USD zbranih sredstev). Javnih delniških družb s prevladujočo tovrstno dejavnostjo praktično ni oz. so premajhne, zato v portfeljih naših vzajemnih skladov tovrstnih naložb nimamo. V naših portfeljih skladov sicer lahko najdemo podjetja, ki se ukvarjajo tudi s tem segmentom, vendar je delež poslovanja, vezan na industrijsko konopljo dokaj nepomemben. Nekatera podjetja v farmacevtski oz. prehrambni industriji (npr. Abbvie Inc., ali Associated British Foods Plc.) namreč tudi pridobivajo učinkovine iz industrijske konoplje v zdravstvene namene, vendar to predstavlja zanemarljiv del njihovega celotnega portfelja,« pravi Sašo Ivanovič, direktor sektorja upravljanja premoženja na Triglav Skladih.

Omenimo še, da sta na področju industrijske konoplje v zadnjih dveh letih kar okoli 70 % vseh investicij dobila sektorja biotehnologije in nepremičnin. A kot se strinja večina poznavalcev, naj bi najvišje donose lahko dosegali na področju proizvodnje medicinske konoplje, to pa že predstavlja vstop v farmacevtski sektor, ki prinaša svojevrstne izzive.

Veliko ljudi bi rado delalo manj, a imelo na drugi strani več denarja. Večina tudi misli, da je to nemogoče, a kot pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun, to ni čisto res, včasih komu tudi uspe. In zakaj ne bi uspelo prav vam?

»Pomembno je, da stremimo k več. A to ne pomeni, da moramo imeti vedno več denarja. Morda ga želimo le toliko, da bomo imeli večji finančni mir, da prej nehamo delati za denar. Ljudje smo bitja, ki se hitro znajdemo v coni udobja. Ko smo tam pa si želimo nekaj več, prej bi se radi znebili dolgov, si nekaj privoščili, ne razmišljamo pa o tem, da bi povečali svoje prihodke,« situacijo večine dobro opiše Ana Vezovišek.

Zmanjšajmo stroške, povečajmo prihodke!

Seveda so ljudje veseli, ko se naučijo prenehati izgubljati denar po nepotrebnem, ko jih naučimo klestiti stroške, a zavedati se moramo, da je najboljša kombinacija takrat, ko nam na eni strani raste prihodek, na drugi strani pa optimalno ravnamo z denarjem in imamo minimalne stroške.

»Res bi bilo idealno delati manj in zaslužiti več. Običajno si to lahko privoščijo tisti, ki delajo to, kar si želijo. Pogosto ljudje hodijo v službe in delajo zato, ker morajo nekaj delati, da zaslužijo. Malo je tistih, ki res delajo kar si želijo, za kaj živijo. Tam so prihodki drugačni, drugačna je tudi energija,« pravi inštruktorica finančne pismenosti.

Izboljšajte delovne procese!

Seveda je lažje reči, da si povišajmo prihodke, kot pa to v resnici narediti. Sploh, če smo zaposleni in nimamo svojega podjetja, je običajno razmišljanje.

»Ne glede na to, kjer smo, imamo nekoga, s komer se lahko primerjamo, poznamo sistem dela. Razmišljajmo o tem, kaj bi lahko naredili drugače, da bi optimizirali proces dela, kako bi izboljšali svojo prodajo, kako ustvariti nekaj, kar bo dalo dodano vrednost podjetju.«

Ljudje zelo radi gledamo druge, imamo veliko za povedati, zelo redko pa pogledamo, kako bi kakšno situacijo lahko izboljšali. Ko kritiziramo, podajmo še rešitve. »Pomembno je, da bi več zaslužili že v okviru svojega delovnika, zato je pomembno, da razmišljamo, kako ustvariti izboljšave. Ni važno kje delamo, v administraciji, proizvodnji, povsod lahko stremimo k temu. Poglejmo, kje bi delodajalec lahko prihranil, s tem, da bi bili tudi mi ustrezno nagrajeni,« podaja ideje Ana Vezovišek.

Kaj, če našega truda ne opazijo?

Seveda pa pridemo tudi v situacijo, ko delodajalec, kljub našemu trudu, tega ne opazi in ne nagradi. »Sama sem oseba, ki gre v takem primeru naprej. To, da nekje poskušaš in tam ni posluha niti, ko to večkrat ponoviš, kaže samo na eno pot – da moraš čim prej drugam. Škoda je, da samo čakaš, da bo nekdo že videl tvoj trud. Rajši pojdi naprej,« pravi Ana.

Tukaj pa je še »druga vrsta« ljudi – to so podjetniki, kjer se pojavljajo spet druge težava. »Pri podjetnikih se rado zgodi, da se enostavno zaprejo, sploh, ko gre za manjšo ekipo in mislijo, da morajo vse narediti sami. Čeprav so najboljši v pridobivanju posla, pa imajo na dan 4 do 5 ur dela samo z administracijo in kadri. Delo je treba prerazporediti na druge,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Zakaj je temu tako, se vprašamo? Poglejmo primer: Če bomo plačali 200 evrov na mesec recimo nekomu, ki nam bo za nekaj ur tedensko »podelal« administracijo, lahko v tem času pripeljemo 200, 500, 2.000 ali več evrov novega posla. In to je naša dodana vrednost, pravi tudi Ana Vezovišek.

Podjetniki, vprašajte se torej, kje je vaša največja dodana vrednost in delajte tisto, kje ste najučinkovitejši. »Naj vam ne bo težko delegirati dela!« dodaja specialistka.

Vedno pa je pametno pripraviti osebni finančni načrt, pa če smo zaposleni ali podjetniki, saj bomo le tako vedeli koliko imamo in koliko moramo dodatno zaslužiti za naše cilje. Ne veste kako se ga lotiti? Preverite v knjigi Mitje Vezoviška Osebni finančni načrt

obrestna_mera

ETF ali exchange traded fund je investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi. Sestavljen je podobno kot vzajemni sklad, kar pomeni, da ima v lasti vrednostne papirje skladno z določeno naložbeno strategijo. Tri glavne razlike med ETF in vzajemnimi skladi so:

  • v ETF lahko neposredno vlagamo izključno prek trgovalnega računa, ta pa ni potreben pri vlaganju v vzajemne sklade;
  • ETF so običajno namenjeni sledenju določenega indeksa in so upravljani pasivno, vzajemni skladi so običajno upravljani aktivno, kar pomeni, da upravljavec izbira vrednostne papirje sklada;
  • ETF so namenjeni vlaganju in ne ponujajo varčevalnih načrtov, medtem ko vzajemni skladi ponujajo tako enkratne pologe kot mesečna varčevanja.

Zakaj so ETF tako priljubljeni

Vlagatelji in upravljavci premoženja naštevajo štiri glavne razloge, zakaj raje izberejo ETF namesto vzajemni sklad:

1.Nižji stroški: Upravljavska provizija za pasivno upravljane ETF sklade se giblje od 0,03 do 0,3 odstotka in je v povprečju 10-krat nižja od upravljavske provizije vzajemnih skladov. Poleg tega imajo pasivno upravljani ETF skladi tudi nižje interne stroške nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, saj s papirji ne trgujejo.

2. Hitrost izvedbe sprememb: Recimo, da se zgodi nekaj, kar močno vpliva na kapitalske trge. Če imamo sredstva v ETF skladu se lahko odzovemo takoj, ko za dogodek izvemo. Pri vzajemnih skladih pa običajno traja do pet delovnih dni, v primeru prenosa znotraj krovnega sklada pa dva dni. ETF lahko takoj prodamo ali kupimo po znani ceni. Pri vzajemnem skladu pa prodajno ali nakupno naročilo oddajamo po vnaprej neznani ceni, izvede pa se šele po vrednosti, ki velja konec naslednjega delovnega dne od oddaje naročila. Izvedba sprememb je v primeru ETF hitrejša kot pri vzajemnih skladih. To je sicer pomembno le v primeru višjih nihanj na kapitalskih trgih in večinoma za profesionalne vlagatelje oziroma njihove svetovalce. Vsaka sprememba prinaša tudi stroške, kar znižuje donosnost, zato naj bo vsaka poteza premišljena.

3. Široka ponudba: Ponudba različnih naložbenih razredov in podrazredov je pri ETF skladih večja in bolj specializirana. Recimo, da želimo investirati v delnice manjše države, kot je Vietnam ali pa v nafto. Tega z nakupi točk vzajemnega sklada ne moremo storiti, saj praktično noben ne ponuja 100-odstotne izpostavljenosti manjšim državam ali eni surovini. ETF oziroma njim podobni instrumenti (ETFS, ETI itd.) pa pokrivajo praktično vsak segment trga posamezno. Preko ETF skladov lahko investiramo v vse plemenite kovine in surovine, nepremičnine tako poslovne, kot stanovanjske pa tudi hotele, skladišča ipd., denarne instrumente in seveda vse vrste obveznic in delnic. Seveda, je tu treba poudariti, da je z izpostavljanjem nišnim naložbam, večje tudi tveganje.

4. Cenejše do zlata in nepremičnin: Plemenite kovine ali nepremičnine, ki so tako priljubljene med Slovenci, lahko kupimo v fizični obliki ali preko ETF skladov. Nakup in prodaja fizičnega zlata, srebra ali nepremičnine je povezana s stroški od vsaj štiri do 30 odstotkov, medtem ko lahko v iste naložbene razrede preko ETF skladov vložimo že s stroški okoli odstotka.

Zakaj in za koga ni pametno, da izberemo izključno ETF sklade?

ETF niso primerni za vse vlagatelje. Zaradi svojih značilnosti so najbolj primerni za vlagatelje, ki imajo na voljo zneske večje od 15 tisoč evrov in izberejo pasivni pristop vlaganja. Takšen pristop ima vse več zagovornikov, saj velika večina aktivno upravljanih skladov na srednji in dolgi rok ne uspe preseči donosnosti indeksa. Seveda, popolna pasivnost tudi ni dobra.

Najbolje je portfelj prilagajati oziroma prevetriti, če je to potrebno, dvakrat letno. Toda, zavedati se morate tudi, da z vsako prodajo ETF plačate 25-odstotni davek na dobiček ter stroške borzni hiši. Medtem, ko pri prehajanju med podskladi krovnega vzajemnega sklada ohranimo davčni ščit dolgoročnega varčevanja.

Poleg tega veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da so praktično vsi najboljši (to pomeni najcenejši in najbolj likvidni) ETF skladi v ZDA. To pomeni, da so nominirani v dolarjih (naša valuta pa je evro; če ne veste zakaj je to problem se spomnite kreditov v švicarskih frankih) in izplačujejo dividende. Ja, dividende niso plus, temveč minus, če si davčni rezident Slovenije. Te so namreč obdavčene z enotno 25-odstotno davčno stopnjo, ki je dokončna.

Zato je odločitev za ETF sklade bolj kompleksa in odvisna od cilja, zneska, načina investiranja in še česa. Kaj to pomeni za stroške pod črto pa prikazujemo na primeru delniških skladov v spodnji tabeli.

Primerjava vseh stroškov investiranja med delniškimi vzajemnimi in ETF indeksnimi skladi

Da, tudi mesečno lahko vlagamo

Kljub vrsti stroškov pa ni izključeno, da v ETF skladih ne moremo stroškovno učinkovito varčevati manjših zneskov. Sami ETF sicer ne ponujajo možnosti mesečnega varčevanja, a obstajajo posredne možnosti, med katerimi so nekatere tudi stroškovno učinkovite. To so:

  • Varčevanje preko zavarovalne police naložbenega življenjskega zavarovanja, saj pri nekaterih lahko izbiramo tudi ETF sklade. Žal je izbira zelo omejena, poleg tega pa ves prihranek pri stroških sklada običajno poberejo visoki stroški zavarovanja. Ker tovrstni produkti s seboj prinašajo tudi vrsto omejitev, se jim v večini na široko izogibajte, da ne boste dosegli ravno nasprotnega učinka (povišali stroške, zaklenili denarja).
  • Varčevanje preko pokojninskega zavarovanja, saj so njihovi naložbeni portfelji sestavljeni v veliki meri iz ETF skladov. Nekateri. Žal redki ponudniki ponujajo transparentne produkte z zelo nizkimi stroški zavarovanja, tako da ti največkrat predstavljajo tombolo! Da, to je prava izbira, le pri izbiri sami morate biti zelo pozorni na podrobnosti!
  • Varčevanje preko vzajemnega sklada skladov, kar združuje prednosti vzajemnih skladov in ETF, pri čemer pa moramo zopet paziti na dodatne stroške, hkrati pa je tovrstne ponudbe izjemno malo. A obstaja in je prav tako zelo dobra izbira.
  • Varčevanje preko upravljanega trgovalnega računa, kjer z borzno hišo podpišemo pogodbo o upravljanju ta pa zbere sredstva večjega števila vlagateljev in enkrat mesečno izvede skupinski nakup ETF sklada. Tudi tu moramo paziti na stroške borzne hiše, možnost sprememb in izbiro skladov, ki je običajno pičla.
  • Varčevanje preko robo svetovalcev oziroma platform, ki delujejo na podoben način kot borzne hiše, žal pa v Sloveniji še niso na voljo.

Možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!

Torej, zdaj veste, da je možno v ETF skladih varčevati tudi z majhnimi zneski. Prav tako veste, da včasih niti večji zneski niso dovolj, da bi bilo modro vse premoženje investirati preko ETF skladov. In veste tudi, da ne želite biti povprečni Janez, ki z investiranjem letno izgubi več kot 2.000 evrov.

Vse kar morate storiti je, da poiščete pomoč v obliki izkušenega, neodvisnega in k etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca. Res je, da nas ni veliko, veliko več je tistih drugih, a v naši ekipi nas je vseeno dovolj, da vsak izmed vas najde sebi primernega. Zato se že veselim, da se kmalu (spet) srečamo in v vaš portfelj oziroma mesečno varčevanje vključimo tudi ali še več ETF skladov.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja

obrestna_mera

Kotirajoči oziroma ETF skladi postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Poleg kriptovalut in nepremičnin, so za resne investitorje najbolj vroča roba ta hip. Tudi Janez je prebral nasvete Buffeta, knjigo od Robbinsa, bil na delavnici Vem, da ne vem in poslušal webinar Roliha. Pa Janez sploh lahko varčuje v ETF skladih ali so ti primerni le za tiste z več denarja in znanja?

 Zanimanje za ETF sklade narašča iz leta v leto. Celo tako, da njihova rast sredstev v upravljanju prehiteva večini bolj poznane vzajemne sklade. Pri nas so trenutno resda bolj vroče nepremičnine in kriptovalute, a te so morda bolj primerne za dopolnitev portfelja, medtem ko lahko z ETF skladi zgradimo odlično osnovo portfelja.

Obstaja precejšnja verjetnost, da povprečen slovenski Janez že vlaga v ETF sklade, pa tega sploh ne ve. Te namreč najdemo v portfeljih tako vzajemnih, kot tudi pokojninskih skladov. In tu se skriva prva past, saj vlagatelji v vzajemne in pokojninske sklade plačujejo dvojne stroške upravljanja, ki so pri večini že tako precej visoki. Prav upravljavski stroški, ki so običajno našim očem skriti pa so glavni uničevalec donosov povprečnega Janeza.

Ta je namreč, v zadnjih 5, 10, 20 ali 30-ih letih (merjeno na dan 31. 12. 2015), z investicijo v delniške sklade izgubil povprečno kar 3,5 odstotne točke donosa letno, kot je razvidno iz spodnje tabele. To pomeni, da je na dolgi rok komaj premagal inflacijo, pri tem pa neizmerno več tvegal, kot če bi denar vezal na banki.

ETF

Vir: DALBAR’s 22nd Annual Quantitative Analysis of Investor Behavior

Poleg stroškov so za to “kriva” tudi čustva, ki so druga past v katero se ujame večina Janezov. Čustva se v finančnem svetu kažejo kot samovoljno, neracionalno vedenje posameznikov. Po domače to pomeni, da večina izbira produkte z visokimi stroški, za povrh tega pa še prodaja naložbe, ko te padejo in kupuje, ko zrastejo. In to je ravno nasprotno temu, kar pravi eden izmed največjih investitorjev vseh časov, Warren Buffet – kupuj, ko je druge strah in prodajaj, ko so drugi pohlepni.

Kaj pa to konkretno pomeni za Janeza?

Da pri investiranju izgubi več kot 2.000 evrov letno! Da, prav ste prebrali, povprečen Slovenec izgubi dobrih 2.000 evrov letno, ker vseskozi dela iste napake. Če mislite, da to ne drži za vas, se pošteno motite. No, verjetno izgubljate še več, saj s povprečnim Slovencem mislimo na tistega, ki ima finančno premoženje v višini 19.044 evrov, kot je pokazala zadnja raziskava Allianz Global wealth report.

In zdaj seštejte vrednost vaših delnic, obveznic, vzajemnih, pokojninskih in drugih skladov, naložbenih polic, zlata, bančnih varčevanj ipd. Ja, hitro dobimo seštevek, ki je višji od 19.044 evrov.

Da to drži dnevno opažamo tudi pri naših novih strankah, ko prvič sestavimo njihov naložbeni portfelj ali pa podamo drugo mnenje na že obstoječ portfelj, za katerega je do sedaj »skrbel« drug »svetovalec«. Običajno je bil v podobi tržnika skladov, zlata ali pa zavarovalni zastopnik oziroma osebni bančnik. In če jih uspemo prepričati, da se izognejo osnovnim napakam, smo že več kot upravičili strošek svetovanja, saj na leto v povprečju v njihov žep preusmerimo več kot 2.000 evrov oz. dodatne 3,5 odstotne točke donosa. Pri portfelju v višini 300 tisoč evrov to pomeni že več kot 10.000 evrov vsako leto!

A vrnimo se nazaj k osnovnemu vprašanju. Kaj naj Janez stori potem, ko je prebral članek na internetu, najbolj prodajano knjigo, bil na delavnici oziroma pogledal webinar, vsepovsod pa govorijo o tem, da naj pozabi na drage vzajemne in varčuje v poceni ETF skladih? Pojdimo lepo po vrsti in začnimo z osnovami.

Kako vlagati v ETF sklade?

ETF ali exchange traded fund je investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi. Sestavljen je podobno kot vzajemni sklad, kar pomeni, da ima v lasti vrednostne papirje skladno z določeno naložbeno strategijo. Tri glavne razlike med ETF in vzajemnimi skladi so:

  • v ETF lahko neposredno vlagamo izključno prek trgovalnega računa, ta pa ni potreben pri vlaganju v vzajemne sklade;
  • ETF so običajno namenjeni sledenju določenega indeksa in so upravljani pasivno, vzajemni skladi so običajno upravljani aktivno, kar pomeni, da upravljavec izbira vrednostne papirje sklada;
  • ETF so namenjeni vlaganju in ne ponujajo varčevalnih načrtov, medtem ko vzajemni skladi ponujajo tako enkratne pologe kot mesečna varčevanja.

Zakaj so ETF tako priljubljeni

Vlagatelji in upravljavci premoženja naštevajo štiri glavne razloge, zakaj raje izberejo ETF namesto vzajemni sklad:

1.Nižji stroški: Upravljavska provizija za pasivno upravljane ETF sklade se giblje od 0,03 do 0,3 odstotka in je v povprečju 10-krat nižja od upravljavske provizije vzajemnih skladov. Poleg tega imajo pasivno upravljani ETF skladi tudi nižje interne stroške nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, saj s papirji ne trgujejo.

2. Hitrost izvedbe sprememb: Recimo, da se zgodi nekaj, kar močno vpliva na kapitalske trge. Če imamo sredstva v ETF skladu se lahko odzovemo takoj, ko za dogodek izvemo. Pri vzajemnih skladih pa običajno traja do pet delovnih dni, v primeru prenosa znotraj krovnega sklada pa dva dni. ETF lahko takoj prodamo ali kupimo po znani ceni. Pri vzajemnem skladu pa prodajno ali nakupno naročilo oddajamo po vnaprej neznani ceni, izvede pa se šele po vrednosti, ki velja konec naslednjega delovnega dne od oddaje naročila. Izvedba sprememb je v primeru ETF hitrejša kot pri vzajemnih skladih. To je sicer pomembno le v primeru višjih nihanj na kapitalskih trgih in večinoma za profesionalne vlagatelje oziroma njihove svetovalce. Vsaka sprememba prinaša tudi stroške, kar znižuje donosnost, zato naj bo vsaka poteza premišljena.

3. Široka ponudba: Ponudba različnih naložbenih razredov in podrazredov je pri ETF skladih večja in bolj specializirana. Recimo, da želimo investirati v delnice manjše države, kot je Vietnam ali pa v nafto. Tega z nakupi točk vzajemnega sklada ne moremo storiti, saj praktično noben ne ponuja 100-odstotne izpostavljenosti manjšim državam ali eni surovini. ETF oziroma njim podobni instrumenti (ETFS, ETI itd.) pa pokrivajo praktično vsak segment trga posamezno. Preko ETF skladov lahko investiramo v vse plemenite kovine in surovine, nepremičnine tako poslovne, kot stanovanjske pa tudi hotele, skladišča ipd., denarne instrumente in seveda vse vrste obveznic in delnic. Seveda, je tu treba poudariti, da je z izpostavljanjem nišnim naložbam, večje tudi tveganje.

4. Cenejše do zlata in nepremičnin: Plemenite kovine ali nepremičnine, ki so tako priljubljene med Slovenci, lahko kupimo v fizični obliki ali preko ETF skladov. Nakup in prodaja fizičnega zlata, srebra ali nepremičnine je povezana s stroški od vsaj štiri do 30 odstotkov, medtem ko lahko v iste naložbene razrede preko ETF skladov vložimo že s stroški okoli odstotka.

Zakaj in za koga ni pametno, da izberemo izključno ETF sklade?

ETF niso primerni za vse vlagatelje. Zaradi svojih značilnosti so najbolj primerni za vlagatelje, ki imajo na voljo zneske večje od 15 tisoč evrov in izberejo pasivni pristop vlaganja. Takšen pristop ima vse več zagovornikov, saj velika večina aktivno upravljanih skladov na srednji in dolgi rok ne uspe preseči donosnosti indeksa. Seveda, popolna pasivnost tudi ni dobra.

Najbolje je portfelj prilagajati oziroma prevetriti, če je to potrebno, dvakrat letno. Toda, zavedati se morate tudi, da z vsako prodajo ETF plačate 25-odstotni davek na dobiček ter stroške borzni hiši. Medtem, ko pri prehajanju med podskladi krovnega vzajemnega sklada ohranimo davčni ščit dolgoročnega varčevanja.

Poleg tega veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da so praktično vsi najboljši (to pomeni najcenejši in najbolj likvidni) ETF skladi v ZDA. To pomeni, da so nominirani v dolarjih (naša valuta pa je evro; če ne veste zakaj je to problem se spomnite kreditov v švicarskih frankih) in izplačujejo dividende. Ja, dividende niso plus, temveč minus, če si davčni rezident Slovenije. Te so namreč obdavčene z enotno 25-odstotno davčno stopnjo, ki je dokončna.

Zato je odločitev za ETF sklade bolj kompleksa in odvisna od cilja, zneska, načina investiranja in še česa. Kaj to pomeni za stroške pod črto pa prikazujemo na primeru delniških skladov v spodnji tabeli.

Primerjava vseh stroškov investiranja med delniškimi vzajemnimi in ETF indeksnimi skladi

tabela etf

Da, tudi mesečno lahko vlagamo

Kljub vrsti stroškov pa ni izključeno, da v ETF skladih ne moremo stroškovno učinkovito varčevati manjših zneskov. Sami ETF sicer ne ponujajo možnosti mesečnega varčevanja, a obstajajo posredne možnosti, med katerimi so nekatere tudi stroškovno učinkovite. To so:

  • Varčevanje preko zavarovalne police naložbenega življenjskega zavarovanja, saj pri nekaterih lahko izbiramo tudi ETF sklade. Žal je izbira zelo omejena, poleg tega pa ves prihranek pri stroških sklada običajno poberejo visoki stroški zavarovanja. Ker tovrstni produkti s seboj prinašajo tudi vrsto omejitev, se jim v večini na široko izogibajte, da ne boste dosegli ravno nasprotnega učinka (povišali stroške, zaklenili denarja).
  • Varčevanje preko pokojninskega zavarovanja, saj so njihovi naložbeni portfelji sestavljeni v veliki meri iz ETF skladov. Nekateri. Žal redki ponudniki ponujajo transparentne produkte z zelo nizkimi stroški zavarovanja, tako da ti največkrat predstavljajo tombolo! Da, to je prava izbira, le pri izbiri sami morate biti zelo pozorni na podrobnosti!
  • Varčevanje preko vzajemnega sklada skladov, kar združuje prednosti vzajemnih skladov in ETF, pri čemer pa moramo zopet paziti na dodatne stroške, hkrati pa je tovrstne ponudbe izjemno malo. A obstaja in je prav tako zelo dobra izbira.
  • Varčevanje preko upravljanega trgovalnega računa, kjer z borzno hišo podpišemo pogodbo o upravljanju ta pa zbere sredstva večjega števila vlagateljev in enkrat mesečno izvede skupinski nakup ETF sklada. Tudi tu moramo paziti na stroške borzne hiše, možnost sprememb in izbiro skladov, ki je običajno pičla.
  • Varčevanje preko robo svetovalcev oziroma platform, ki delujejo na podoben način kot borzne hiše, žal pa v Sloveniji še niso na voljo.

Možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!

Torej, zdaj veste, da je možno v ETF skladih varčevati tudi z majhnimi zneski. Prav tako veste, da včasih niti večji zneski niso dovolj, da bi bilo modro vse premoženje investirati preko ETF skladov. In veste tudi, da ne želite biti povprečni Janez, ki z investiranjem letno izgubi več kot 2.000 evrov.

Vse kar morate storiti je, da poiščete pomoč v obliki izkušenega, neodvisnega in k etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca. Res je, da nas ni veliko, veliko več je tistih drugih, a v naši ekipi nas je vseeno dovolj, da vsak izmed vas najde sebi primernega. Zato se že veselim, da se kmalu (spet) srečamo in v vaš portfelj oziroma mesečno varčevanje vključimo tudi ali še več ETF skladov.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja

Plačati najprej sebi, pomeni, da je prva položnica, ki jo plačamo, namenjena za našo varno prihodnost. Z njo najprej kreiramo varnostno rezervo. Torej rezervo, ki nam bo služila za zaščito pred izrednimi nepredvidenimi dogodki. Ko si rezervo ustvarimo, pa je ta položnica namenjena za dolgoročne cilje.

Kakšen je znesek za dolgoročne cilje?

Navadno raje govorimo o odstotku, ki znaša 10 % naših prihodkov. Pomembno je, da ne glede na višino naših dohodkov, ta odstotek ohranimo enak. Četudi začnemo najprej s študentskim delom ali drugo obliko občasnega dela, je pomembno, da se tega recepta držimo in resnično prvih 10 % dajemo na stran.

oplemenititi-prihrankeVerjeli ali ne, ampak leta so tista, ki delajo čudeže in marsikomu, ki je danes star 50 let ali več, je žal, da tega recepta ni poznal že prej in da ni poskrbel za svojo prihodnost. 10 % lahko vedno damo na stran, kadar imamo prihodke. Kadar jih nimamo, pa tega res ne moremo narediti.

Poglejmo si na konkretnem primeru, kako bi morali ravnati ob prvih prihodkih …

Recimo, da začnemo prvi denar služiti kot študentje in da so naši prihodki 300 evrov. V tem primeru moramo vsak mesec 30 evrov dati na stran. Potem sledi prva zaposlitev in z njo prva plača. Recimo, da bi bila ta začetniška in bi tako skupaj z vsemi dodatki prejeli 700 evrov. V tem primeru bi morali naše varčevanje povečati s 30 na 70 evrov. Sprva navadno na varčevalni račun za rezervo, potem, ko pa je ta ‘vreča’ polna, pa znesek preusmerimo za druge, bolj oddaljene cilje, kot so pokojnina, nakup avtomobila, šolanje otrok itd.

Kaj se zgodi, ko napredujemo ali dobimo nagrado?

Ko med svojo kariero napredujemo (navadno bi moralo biti tako in tudi mi bi morali stremeti k temu) in dobimo višjo plačo, je pomembno, da ta odstotek ohranimo. Recimo, da bi naši prihodki v nekem obdobju znašali 1.500 evrov. V tem primeru bi morali dajati na stran 150 evrov itn. Zakaj je tako? Ker se bomo sicer zelo hitro navadili na več in te razlike čez mesec ali dva sploh ne bomo več občutili.

Vas zanima, kako ravnati v primeru morebitnega izplačila nagrad, še posebej tistih, ki jih prejmemo enkrat ali dvakrat letno? V tem primeru bi morali kar 90 % nagrade dati na stran in le 10 % nameniti sebi (tokrat pa res sebi) in se nagraditi. Zakaj le 10 %? Enostavno zato, ker ne vemo, ali bo ta nagrada prišla tudi drugo leto in ker se lahko še bolj razvadimo.

Za recept plačajmo najprej sebi, bi lahko rekli, da je zimzelen, saj bi ga resnično moral upoštevati vsak, ki ima prihodke, in to ne glede na starost. Če do danes še nikoli niste plačali najprej sebi, je zdaj skrajni čas, da to spremenite. Ne smete čakati na prvi ponedeljek ali na naslednjo plačo. Saj veste, da tisti pravi ponedeljek potem nikoli ne pride in da tudi ob naslednji plači ni nič drugače. Vedno nas nekaj preseneti in nas tudi bo.

Ja, življenje je nepredvidljivo in zato je zelo pomembno, da se nanj pripravimo. Tudi finančno.

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun  

Temeljna pravila ravnanja z denarjem so enostavna. Res so, ampak se jih je treba najprej naučiti. Ko jih enkrat poznamo in jih upoštevamo, je enostavnejše tudi naše življenje. Predvsem manj stresno.

Predstavljajte si, da hodite v isto službo kot ste hodili včeraj in zaslužite enako količino denarja kot ste ga doslej. Do včeraj ste morali dobro obrniti vsak evro, a še vedno niste vedeli kam je odšel dobršen del denarja. Prav tako ste do včeraj odštevali dneve do naslednje plače. Do včeraj niste bili prepričani, če boste prišli skozi mesec in če boste svojemu otroku lahko privoščili šolski izlet, ki je malce večji in nepričakovan zalogaj oziroma spet razmišljate ali bi registracijo avtomobila plačali na sedem ali devet obrokov, da bo čim manjši zalogaj v mesecih, ki so pred vami.

Ljudje poiščemo pomoč, ko …

Vse to je bilo do včeraj. Če zaslužimo isto, kaj pa je potem danes lahko drugače? Marsikaj! A problem je, ker ljudje pogosto ne zaznavamo pravega vira težave.

»Velikokrat sem se že vprašala, če bi ljudje poiskali pomoč, tudi, če bi postalo hudo. In vsakokrat sama sebi odgovorim, da na žalost v večini primerov ne bi,« iz izkušenj govori Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Prvi razlog za to je, da ljudje neradi govorimo o denarju, pravzaprav je pravi tabu. »Drugi razlog pa je, da si ljudje nočejo priznati, da z denarjem ne znajo ravnati tako, kot bi lahko. Preprosto se moramo najprej ujeti v past in trpeti, da začnemo razmišljati drugače,« opozarja Ana.

Začnimo se pogovarjati o denarju!

»Ne sme nam biti težko. Prej, ko si bomo nastavili ogledalo, prej nam bo uspelo spraviti osebne finance pod nadzor. Ne verjamete? Poskusite,« izziva specialistka za financiranje in osebni poračun.

Če se boste tako odločili in sledili temeljnim pravilom ravnanja z denarjem, boste:

  • prenehali živeti od plače do plače,
  • si sami nakazovali plačo vsakič že prvega v mesecu,
  • zmanjšali stres v svojem življenju,
  • privarčevali sredstva za želene cilje,
  • prenehali plačevati na obroke tisto, kar ni potrebno.

Ste pripravljeni na spremembe? Z veseljem vam pomagamo do njih, prvi korak pa lahko naredite že sami. Kako? Pišite nama na [email protected]

Ano in Mitjo je v oddajo Svetovalnica poklical tudi poslušalec Dušan iz Črnuč, ki pravi, da je dvignil registrski račun, ga nesel v svojo varčevalnico, kjer pa so mu povedali, da njegov »papir ni nič vreden«, da ga lahko vrže stran. Dušan ni obupal, ampak je šel na konkurenčno podjetje, kjer je čez eno uro podpisal pogodbo in dobil 900 evrov, kot je povedal.

V svetovalnici na Radiu Ognjišče Ana in Mitja Vezovišek vsak mesec odgovarjata na vprašanja poslušalcev, ki imajo zelo različne izkušnje z osebnimi financami. Zadnji svetovalnici lahko prisluhnete TUKAJ.

Posamezen posrednik lahko odkupuje, ali pa tudi ne

Kot je v Dušanovem primeru ugotovil Mitja Vezovišek, je šel poslušalec z izpiskom delnic na registrskem računu od enega brokerja k drugemu. »Najbrž je šlo za netržne vrednostne papirje, gre namreč lahko za papirje, ki kotirajo na borzi ali ne kotirajo na borzi. Običajno je tako, da za papirje, ki ne kotirajo na borzi, imajo različni brokerji različne ponudbe,« pravi Mitja Vezovišek.

Gre namreč za to, da delnice, ki kotirajo na borzi, kot so delnice Krke, Petrola, Telekoma in podobno, lahko kadarkoli prodate, ker obstaja povpraševanje in ponudba. »Če pa delnice ne kotirajo na borzi, kot so delnice NLB, potem vam posamezen posrednik to lahko odkupuje ali ne odkupuje. Odločitev je njihova. Netržnih vrednostnih papirjev je veliko in zato se zgodi, da vam jih en ni odkupil, drugi pa je.«

To pa pomeni, da je dobro preveriti kakšno je povpraševanje. »Podobno kot pri bankah in zavarovalnicah je vedno dobro preveriti  ponudbo več ponudnikov. Najlažje pa to storite, če greste do neodvisnega osebnega finančnega svetovalca, ki vam bo preveril kakšna je situacija na trgu,« še oddaja upravljavec osebnega premoženja.

Če imate tudi vi kakšno vprašanje, vezano na osebne finance, nam lahko pišete na [email protected] in z veseljem vam bomo pomagali.

Vsak dan se naučimo nekaj novega, tokrat pa smo, po napovedih Bloomberga, zasledili štiri pomembna spoznanja minulega tedna, ki lahko spremenijo marsikaj – finančne tokove, svet, človeštvo. Od gibanja cen naftnih derivatov, pa možnosti za novo finančno krizo, do novih podvigov pri reševanju »sveta« in celo o tem ali res nismo sami v vesolju … Kaj nam bo torej prinesla (bližnja) prihodnost, ki jo napoveduje sedanjost?

Nas čaka nov padec cene nafte?

Cene sodčka nafte so se zadnje mesece gibale okoli 56 dolarjev, kar je bilo med višjimi po tistem, ko so januarja 2016 dosegle dno pri 27 dolarjih na sodček. Združenje držav naftnih izvoznic naj bi namreč pozvalo države članice, pa tudi nekatere nečlanice, naj zmanjšajo proizvodnjo nafte vse do junija. Po napovedih nizozemskega ekonomista, bi lahko cene sodčka nafte ponovno zdrsnile do 30 dolarjev, kar pa nekoliko spominja na napoved, ki jo je septembra 2015 podal Goldman. Napovedal je namreč, da bo cena nafte na sodček padla vse do 20 dolarjev. No, to se ni zgodilo.

Krivci za naslednjo finančno krizo na naših parkiriščih?

Američani obožujejo svoja vozila. Podobno bi lahko rekli tudi za Slovence, ki pogosto radi posegamo po leasingih in drugih oblikah financiranja, ko je v igri nakup našega jeklenega konjička. Če se vrnemo na ameriškega potrošnika, je slika takšna: večje ko je vozilo, ponosnejši so. In večje, ko je vozilo, več konjskih moči ima in – večja je njegova poraba ter seveda tudi njihova cena. Skupni znesek, ki so si ga Američani izposodili za nakup vozil v zadnjem četrtletju minulega leta, je že začel sproščati govorice o novem mehurčku, ki lahko vsak čas poči. Vozniki z velikimi apetiti in slabo kreditno sliko si namreč danes izposojajo celo več kot so si upali izposoditi pred finančno krizo leta 2008.

Sanje o velikanskih baterijah za shranjevanje obnovljive energije bližje kot kadarkoli

earth-1987763_1280Voditelji z globokimi žepi začenjajo zbirati denar, ki bo namenjen reševanju problematike shranjevanja obnovljive energije. Ključno vprašanje današnjega časa namreč je, kako shraniti energijo sonca za čas, ko sonce ne sije in enako, kako shranjevati energijo vetra za čas, ko te ni dovolj. A tehnologija na tem področju je bila doslej vse preveč v povojih, obstoječe rešitve pa vse prej kot poceni. Vendar pa so cene v zadnjih dveh letih padle za kar 40 odstotkov, zato regulatorji že pritiskajo v smeri zagotavljanja zadostnega prostora za shranjevanje obnovljive energije. To priložnost so zgrabile multinacionalke kot so Investec Plc, Mitsubishi UFJ Financial Group, Prudential Financial ter druge in kot pravi analitik Brad Meikle, je to odlična priložnost, da »denar velikih« postane koristen za široko uporabo. Ob omembi baterij, pa ne moremo mimo ocen analitikov, ki pravijo, da je skokovita vrednost Tesle, v zadnjih treh mesecih za kar 48 %, precenjena.

Je Zemlja res edini planet na katerem bi lahko živeli?

Za konec pa še vprašanje: bo človeštvo res preraslo naš planet? Vse je mogoče, zato znanstveniki že dolgo iščejo rešitve. Kot pravijo, so našli sedem drugih planetov za katere menijo, da bi bili kot nalašč za poselitev. Trije med njimi so praktično popolni: imajo pravo temperaturo, na njih pa je tudi dostop do vode. Edina težava je, da so oddaljeni 40 svetlobnih let. Ni pa to edini pomislek; med drugim so vprašljivi tudi »sosedje«, kot pravijo znanstveniki, bi bilo potrebno preveriti tudi sosednje planete, če na njih morda že obstaja življenje.