Aktualni bikovski borzni cikel se očitno bliža zgornjemu robu. Kdaj prilagoditi naložbeni portfelj, da se ne bo ponovila stara zgodba, ko so nekatere naložbe strmoglavile tudi za 80 odstotkov, vi pa ste to spoznali šele, ko je bilo že prepozno.

Kaj vidite na trgih?

 

Bolj izkušeni vlagatelji vedo, da se na finančnih trgih periodično pojavljajo anomalije, ki jih je smiselno upoštevati pri prilagajanju naložbenega portfelja. Periodične anomalije imajo za posledico višje donose v nekaterih obdobjih, najsi bo to dan, teden, mesec ali leto. Poleg anomalij je smiselno upoštevati tudi gospodarske in borzne cikle, ki generirajo daljše trende. Med njimi je širšim množicam najbolj poznan trend gospodarske rasti in upada oziroma borznega bika (naraščanje tečajev) in medveda (upadanje tečajev). Med periodičnimi anomalijami je najbolj poznan znan borzni pregovor, ki pravi, da je smiselno delniške naložbe prodati v maju in jih znova kupiti konec oktobra. A ta anomalija se ne uresniči vsako leto, zato je potrebno pri odločitvi upoštevati tudi vrsto drugih dejavnikov, med katerimi je najbolj pomembna strateška alokacija.

 

 

Prikaz donosnosti glavnih borznih indeksov v zadnjem letu

 

Prikaz donosnosti glavnih borznih indeksov v zadnjih petih letih

 

 

Aktualni bikovski borzni cikel se očitno bliža zgornjemu robu, o čemer pričajo tudi rekordni donosi delniških trgov, kar je razvidno iz zgornjega prikaza. To je dejstvo, vprašanje pa je, kdaj bo dosegel vrh. Ta teden, čez mesec dni, pol leta ali šele v drugi polovici leta 2016, kot napovedujejo nekateri analitiki. Tokrat smo namreč priča precejšnji neenotnosti med analitiki in tudi borznimi trgi po svetu, poleg tega pa imamo zgodovinsko unikatno situacijo z obrestnimi merami, ki so praktično na dnu. Zaradi pomanjkanja alternativ z zadovoljivim donosom in ob ogromnih presežkih prostega denarja, ki išče vsaj minimalen donos, so delniški trgi v danih razmerah tvegana, a za mnoge očitna izbira. A previdno! Če uporabite malo zdrave pameti je jasno, da tako naprej ne more iti. Vsaj kakšna občutnejša korekcija se bo definitivno zgodila. Kdaj – tega nihče ne ve. To pomeni, da bodo tečaji kratkoročno upadli za 10 ali več odstotkov, kar bo predstavljalo odlično priložnost za vstop.

Naj izstopim?

Da in ne. Če ste dooolgoročni vlagatelj, potem vas tudi obrat trenda in upad tečajev ne sme pretirano skrbeti, ob pogoju, da imate v vašem naložbenem portfelju ustrezno strateško alokacijo. Žal velika večina vlagateljev (pa tudi njihovih »svetovalcev«) sploh ne pozna pravega pomena te besede. Če že pa se jim ustavi ob pojmu »ustrezno« ali najkasneje takrat, ko dopolnjujejo naložbeni portfelj (npr. z mesečnim varčevanjem) ali si del sredstev iz njega izplačajo. Ustrezna strateška alokacija se prej ali slej podre, zato je potrebno naložbeni portfelj periodično prilagajati. Večina vlagateljev (ja, spet lahko zatrdimo, da tudi večina »svetovalcev«) s tem misli, da je potrebno uganiti kdaj bodo tečaji dosegli vrh ali dno in premagati trg. Raziskave potrjujejo, da tega, na dolgi rok, ne zmore kar 96% profesionalnih upraviteljev premoženja, kaj šele, da bi to uspevalo vlagateljem.

Kako in kdaj prilagoditi naložbeni portfelj?

Kot je v nedavno izdani knjigi z naslovom Osebni finančni načrt zapisal Mitja Vezovišek, je pri prilagajanju naložbenega portfelja smiselno zasledovati svetovne trende in naložbeni portfelj usmerjati v nasprotno smer, kot to počne večina. To pomeni, da v času največje panike na delniških trgih, ko mnogi obupajo, kupujemo delnice, namesto, da bi jih prodajali in obratno. To ne pomeni, da se na spremembe na trgih odzivamo dnevno in aktivno trgujemo, temveč so menjave učinkovite le, če jih opravljamo periodično.

Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna, je zapisano tudi v knjigi Osebni finančni načrt. Mitja s tem ni ciljal na popolno pasivnost, temveč na ohranjanje enake naložbene sestave (razporeditev po naložbenih razredih) portfelja, kot je zapisana v investicijskem načrtu. Medklic: žal tega večina nima! Testiranje naložbenih portfeljev sestavljenih iz petih naložbenih razredov (delnice izdajateljev iz ZDA, delnice drugih razvitih držav, delnice držav v razvoju in dveh razredov obveznic ZDA) je pokazalo, da lahko najvišjo povprečno letno donosnost naložbenega portfelja dosežemo tako, da portfelj prilagajamo enkrat na tri mesece. To strategijo uporabljamo tudi pri strankah, ki imajo z nami sklenjeno pogodbo o svetovanju. Poleg tega dodaten donos dosegamo še z davčno optimizacijo in izbiro podobnih produktov z nižjimi stroški, kar je del storitve Premium, kot smo jo poimenovali.

Mitja v knjigi opozarja prav na ta dva vidika, saj je pri spremembah potrebno upoštevati tudi transakcijske stroške in davke, ki so odvisni od finančnih produktov, ki jih imamo v portfelju. V Sloveniji namreč poznamo inštitut krovnega vzajemnega sklada, znotraj katerega je pri večini ponudnikov moč menjati podsklade brez transakcijskih stroškov in davčnih posledic. Podobno, le da omejeno število brezplačnih menjav ponujajo investicijska in naložbena zavarovanja. To pa ne velja za indeksne sklade, nakupe in prodaje delnic ali obveznic direktno na borzi.

Kaj torej storiti? Naročite drugo mnenje!

Storitev “Drugo mnenje” je nova storitev, ki smo jo v Sloveniji prvi ponudili strankam, ki še nimajo sklenjene pogodbe o svetovanju, prav v podjetju Vezovišek & Partnerji. Drugo mnenje posameznikom in družinam pomaga na poti do uresničitve finančnih ciljev. Če varčujete v vzajemnih ali pokojninskih skladih, ste sklenili naložbeno življenjsko zavarovanje oziroma imate že oblikovan naložbeni portfelj, potem je zdaj pravi čas, da preverite stanje in sestavo naložbenega portfelja. Naša izkušena ekipa strokovnjakov je kos vsakemu izzivu. Drugo mnenje lahko naročite TUKAJ. Tako boste lahko še pravi čas ukrepali in mirno spali. Da se ne bo ponovila stara zgodba, ko so nekatere naložbe strmoglavile tudi za 80 odstotkov, vi pa ste to spoznali šele, ko je bilo že prepozno.