Kotirajoči oziroma ETF skladi postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Poleg kriptovalut in nepremičnin, so za resne investitorje najbolj vroča roba ta hip. Tudi Janez je prebral nasvete Buffeta, knjigo od Robbinsa, bil na delavnici Vem, da ne vem in poslušal webinar Roliha. Pa Janez sploh lahko varčuje v ETF skladih ali so ti primerni le za tiste z več denarja in znanja?

Zanimanje za ETF sklade narašča iz leta v leto. Celo tako, da njihova rast sredstev v upravljanju prehiteva večini bolj poznane vzajemne sklade. Pri nas so trenutno resda bolj vroče nepremičnine in kriptovalute, a te so morda bolj primerne za dopolnitev portfelja, medtem ko lahko z ETF skladi zgradimo odlično osnovo portfelja.

Obstaja precejšnja verjetnost, da povprečen slovenski Janez že vlaga v ETF sklade, pa tega sploh ne ve. Te namreč najdemo v portfeljih tako vzajemnih, kot tudi pokojninskih skladov. In tu se skriva prva past, saj vlagatelji v vzajemne in pokojninske sklade plačujejo dvojne stroške upravljanja, ki so pri večini že tako precej visoki. Prav upravljavski stroški, ki so običajno našim očem skriti pa so glavni uničevalec donosov povprečnega Janeza.

Ta je namreč, v zadnjih 5, 10, 20 ali 30-ih letih (merjeno na dan 31. 12. 2015), z investicijo v delniške sklade izgubil povprečno kar 3,5 odstotne točke donosa letno, kot je razvidno iz spodnje tabele. To pomeni, da je na dolgi rok komaj premagal inflacijo, pri tem pa neizmerno več tvegal, kot če bi denar vezal na banki.

Vir: DALBAR’s 22nd Annual Quantitative Analysis of Investor Behavior

Poleg stroškov so za to “kriva” tudi čustva, ki so druga past v katero se ujame večina Janezov. Čustva se v finančnem svetu kažejo kot samovoljno, neracionalno vedenje posameznikov. Po domače to pomeni, da večina izbira produkte z visokimi stroški, za povrh tega pa še prodaja naložbe, ko te padejo in kupuje, ko zrastejo. In to je ravno nasprotno temu, kar pravi eden izmed največjih investitorjev vseh časov, Warren Buffet – kupuj, ko je druge strah in prodajaj, ko so drugi pohlepni.

Kaj pa to konkretno pomeni za Janeza?

Da pri investiranju izgubi več kot 2.000 evrov letno! Da, prav ste prebrali, povprečen Slovenec izgubi dobrih 2.000 evrov letno, ker vseskozi dela iste napake. Če mislite, da to ne drži za vas, se pošteno motite. No, verjetno izgubljate še več, saj s povprečnim Slovencem mislimo na tistega, ki ima finančno premoženje v višini 19.044 evrov, kot je pokazala zadnja raziskava Allianz Global wealth report.

In zdaj seštejte vrednost vaših delnic, obveznic, vzajemnih, pokojninskih in drugih skladov, naložbenih polic, zlata, bančnih varčevanj ipd. Ja, hitro dobimo seštevek, ki je višji od 19.044 evrov.

Da to drži dnevno opažamo tudi pri naših novih strankah, ko prvič sestavimo njihov naložbeni portfelj ali pa podamo drugo mnenje na že obstoječ portfelj, za katerega je do sedaj »skrbel« drug »svetovalec«. Običajno je bil v podobi tržnika skladov, zlata ali pa zavarovalni zastopnik oziroma osebni bančnik. In če jih uspemo prepričati, da se izognejo osnovnim napakam, smo že več kot upravičili strošek svetovanja, saj na leto v povprečju v njihov žep preusmerimo več kot 2.000 evrov oz. dodatne 3,5 odstotne točke donosa. Pri portfelju v višini 300 tisoč evrov to pomeni že več kot 10.000 evrov vsako leto!

A vrnimo se nazaj k osnovnemu vprašanju. Kaj naj Janez stori potem, ko je prebral članek na internetu, najbolj prodajano knjigo, bil na delavnici oziroma pogledal webinar, vsepovsod pa govorijo o tem, da naj pozabi na drage vzajemne in varčuje v poceni ETF skladih? Pojdimo lepo po vrsti in začnimo z osnovami.

Kako vlagati v ETF sklade?

ETF ali exchange traded fund je investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi. Sestavljen je podobno kot vzajemni sklad, kar pomeni, da ima v lasti vrednostne papirje skladno z določeno naložbeno strategijo. Tri glavne razlike med ETF in vzajemnimi skladi so:

v ETF lahko neposredno vlagamo izključno prek trgovalnega računa, ta pa ni potreben pri vlaganju v vzajemne sklade;
ETF so običajno namenjeni sledenju določenega indeksa in so upravljani pasivno, vzajemni skladi so običajno upravljani aktivno, kar pomeni, da upravljavec izbira vrednostne papirje sklada;
ETF so namenjeni vlaganju in ne ponujajo varčevalnih načrtov, medtem ko vzajemni skladi ponujajo tako enkratne pologe kot mesečna varčevanja.

Zakaj so ETF tako priljubljeni

Vlagatelji in upravljavci premoženja naštevajo štiri glavne razloge, zakaj raje izberejo ETF namesto vzajemni sklad:

1.Nižji stroški: Upravljavska provizija za pasivno upravljane ETF sklade se giblje od 0,03 do 0,3 odstotka in je v povprečju 10-krat nižja od upravljavske provizije vzajemnih skladov. Poleg tega imajo pasivno upravljani ETF skladi tudi nižje interne stroške nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, saj s papirji ne trgujejo.

2. Hitrost izvedbe sprememb: Recimo, da se zgodi nekaj, kar močno vpliva na kapitalske trge. Če imamo sredstva v ETF skladu se lahko odzovemo takoj, ko za dogodek izvemo. Pri vzajemnih skladih pa običajno traja do pet delovnih dni, v primeru prenosa znotraj krovnega sklada pa dva dni. ETF lahko takoj prodamo ali kupimo po znani ceni. Pri vzajemnem skladu pa prodajno ali nakupno naročilo oddajamo po vnaprej neznani ceni, izvede pa se šele po vrednosti, ki velja konec naslednjega delovnega dne od oddaje naročila. Izvedba sprememb je v primeru ETF hitrejša kot pri vzajemnih skladih. To je sicer pomembno le v primeru višjih nihanj na kapitalskih trgih in večinoma za profesionalne vlagatelje oziroma njihove svetovalce. Vsaka sprememba prinaša tudi stroške, kar znižuje donosnost, zato naj bo vsaka poteza premišljena.

3. Široka ponudba: Ponudba različnih naložbenih razredov in podrazredov je pri ETF skladih večja in bolj specializirana. Recimo, da želimo investirati v delnice manjše države, kot je Vietnam ali pa v nafto. Tega z nakupi točk vzajemnega sklada ne moremo storiti, saj praktično noben ne ponuja 100-odstotne izpostavljenosti manjšim državam ali eni surovini. ETF oziroma njim podobni instrumenti (ETFS, ETI itd.) pa pokrivajo praktično vsak segment trga posamezno. Preko ETF skladov lahko investiramo v vse plemenite kovine in surovine, nepremičnine tako poslovne, kot stanovanjske pa tudi hotele, skladišča ipd., denarne instrumente in seveda vse vrste obveznic in delnic. Seveda, je tu treba poudariti, da je z izpostavljanjem nišnim naložbam, večje tudi tveganje.

4. Cenejše do zlata in nepremičnin: Plemenite kovine ali nepremičnine, ki so tako priljubljene med Slovenci, lahko kupimo v fizični obliki ali preko ETF skladov. Nakup in prodaja fizičnega zlata, srebra ali nepremičnine je povezana s stroški od vsaj štiri do 30 odstotkov, medtem ko lahko v iste naložbene razrede preko ETF skladov vložimo že s stroški okoli odstotka.

Zakaj in za koga ni pametno, da izberemo izključno ETF sklade?

ETF niso primerni za vse vlagatelje. Zaradi svojih značilnosti so najbolj primerni za vlagatelje, ki imajo na voljo zneske večje od 15 tisoč evrov in izberejo pasivni pristop vlaganja. Takšen pristop ima vse več zagovornikov, saj velika večina aktivno upravljanih skladov na srednji in dolgi rok ne uspe preseči donosnosti indeksa. Seveda, popolna pasivnost tudi ni dobra.

Najbolje je portfelj prilagajati oziroma prevetriti, če je to potrebno, dvakrat letno. Toda, zavedati se morate tudi, da z vsako prodajo ETF plačate 25-odstotni davek na dobiček ter stroške borzni hiši. Medtem, ko pri prehajanju med podskladi krovnega vzajemnega sklada ohranimo davčni ščit dolgoročnega varčevanja.

Poleg tega veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da so praktično vsi najboljši (to pomeni najcenejši in najbolj likvidni) ETF skladi v ZDA. To pomeni, da so nominirani v dolarjih (naša valuta pa je evro; če ne veste zakaj je to problem se spomnite kreditov v švicarskih frankih) in izplačujejo dividende. Ja, dividende niso plus, temveč minus, če si davčni rezident Slovenije. Te so namreč obdavčene z enotno 25-odstotno davčno stopnjo, ki je dokončna.

Zato je odločitev za ETF sklade bolj kompleksa in odvisna od cilja, zneska, načina investiranja in še česa. Kaj to pomeni za stroške pod črto pa prikazujemo na primeru delniških skladov v spodnji tabeli.

Primerjava vseh stroškov investiranja med delniškimi vzajemnimi in ETF indeksnimi skladi

Da, tudi mesečno lahko vlagamo

Kljub vrsti stroškov pa ni izključeno, da v ETF skladih ne moremo stroškovno učinkovito varčevati manjših zneskov. Sami ETF sicer ne ponujajo možnosti mesečnega varčevanja, a obstajajo posredne možnosti, med katerimi so nekatere tudi stroškovno učinkovite. To so:

Varčevanje preko zavarovalne police naložbenega življenjskega zavarovanja, saj pri nekaterih lahko izbiramo tudi ETF sklade. Žal je izbira zelo omejena, poleg tega pa ves prihranek pri stroških sklada običajno poberejo visoki stroški zavarovanja. Ker tovrstni produkti s seboj prinašajo tudi vrsto omejitev, se jim v večini na široko izogibajte, da ne boste dosegli ravno nasprotnega učinka (povišali stroške, zaklenili denarja).
Varčevanje preko pokojninskega zavarovanja, saj so njihovi naložbeni portfelji sestavljeni v veliki meri iz ETF skladov. Nekateri. Žal redki ponudniki ponujajo transparentne produkte z zelo nizkimi stroški zavarovanja, tako da ti največkrat predstavljajo tombolo! Da, to je prava izbira, le pri izbiri sami morate biti zelo pozorni na podrobnosti!
Varčevanje preko vzajemnega sklada skladov, kar združuje prednosti vzajemnih skladov in ETF, pri čemer pa moramo zopet paziti na dodatne stroške, hkrati pa je tovrstne ponudbe izjemno malo. A obstaja in je prav tako zelo dobra izbira.
Varčevanje preko upravljanega trgovalnega računa, kjer z borzno hišo podpišemo pogodbo o upravljanju ta pa zbere sredstva večjega števila vlagateljev in enkrat mesečno izvede skupinski nakup ETF sklada. Tudi tu moramo paziti na stroške borzne hiše, možnost sprememb in izbiro skladov, ki je običajno pičla.
Varčevanje preko robo svetovalcev oziroma platform, ki delujejo na podoben način kot borzne hiše, žal pa v Sloveniji še niso na voljo.

Možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!

Torej, zdaj veste, da je možno v ETF skladih varčevati tudi z majhnimi zneski. Prav tako veste, da včasih niti večji zneski niso dovolj, da bi bilo modro vse premoženje investirati preko ETF skladov. In veste tudi, da ne želite biti povprečni Janez, ki z investiranjem letno izgubi več kot 2.000 evrov.

Vse kar morate storiti je, da poiščete pomoč v obliki izkušenega, neodvisnega in k etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca. Res je, da nas ni veliko, veliko več je tistih drugih, a v naši ekipi nas je vseeno dovolj, da vsak izmed vas najde sebi primernega. Zato se že veselim, da se kmalu (spet) srečamo in v vaš portfelj oziroma mesečno varčevanje vključimo tudi ali še več ETF skladov.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja

Plačati najprej sebi, pomeni, da je prva položnica, ki jo plačamo, namenjena za našo varno prihodnost. Z njo najprej kreiramo varnostno rezervo. Torej rezervo, ki nam bo služila za zaščito pred izrednimi nepredvidenimi dogodki. Ko si rezervo ustvarimo, pa je ta položnica namenjena za dolgoročne cilje.

Kakšen je znesek za dolgoročne cilje?

Navadno raje govorimo o odstotku, ki znaša 10 % naših prihodkov. Pomembno je, da ne glede na višino naših dohodkov, ta odstotek ohranimo enak. Četudi začnemo najprej s študentskim delom ali drugo obliko občasnega dela, je pomembno, da se tega recepta držimo in resnično prvih 10 % dajemo na stran.

Verjeli ali ne, ampak leta so tista, ki delajo čudeže in marsikomu, ki je danes star 50 let ali več, je žal, da tega recepta ni poznal že prej in da ni poskrbel za svojo prihodnost. 10 % lahko vedno damo na stran, kadar imamo prihodke. Kadar jih nimamo, pa tega res ne moremo narediti.

Poglejmo si na konkretnem primeru, kako bi morali ravnati ob prvih prihodkih …

Recimo, da začnemo prvi denar služiti kot študentje in da so naši prihodki 300 evrov. V tem primeru moramo vsak mesec 30 evrov dati na stran. Potem sledi prva zaposlitev in z njo prva plača. Recimo, da bi bila ta začetniška in bi tako skupaj z vsemi dodatki prejeli 700 evrov. V tem primeru bi morali naše varčevanje povečati s 30 na 70 evrov. Sprva navadno na varčevalni račun za rezervo, potem, ko pa je ta ‘vreča’ polna, pa znesek preusmerimo za druge, bolj oddaljene cilje, kot so pokojnina, nakup avtomobila, šolanje otrok itd.

Kaj se zgodi, ko napredujemo ali dobimo nagrado?

Ko med svojo kariero napredujemo (navadno bi moralo biti tako in tudi mi bi morali stremeti k temu) in dobimo višjo plačo, je pomembno, da ta odstotek ohranimo. Recimo, da bi naši prihodki v nekem obdobju znašali 1.500 evrov. V tem primeru bi morali dajati na stran 150 evrov itn. Zakaj je tako? Ker se bomo sicer zelo hitro navadili na več in te razlike čez mesec ali dva sploh ne bomo več občutili.

Vas zanima, kako ravnati v primeru morebitnega izplačila nagrad, še posebej tistih, ki jih prejmemo enkrat ali dvakrat letno? V tem primeru bi morali kar 90 % nagrade dati na stran in le 10 % nameniti sebi (tokrat pa res sebi) in se nagraditi. Zakaj le 10 %? Enostavno zato, ker ne vemo, ali bo ta nagrada prišla tudi drugo leto in ker se lahko še bolj razvadimo.

Za recept plačajmo najprej sebi, bi lahko rekli, da je zimzelen, saj bi ga resnično moral upoštevati vsak, ki ima prihodke, in to ne glede na starost. Če do danes še nikoli niste plačali najprej sebi, je zdaj skrajni čas, da to spremenite. Ne smete čakati na prvi ponedeljek ali na naslednjo plačo. Saj veste, da tisti pravi ponedeljek potem nikoli ne pride in da tudi ob naslednji plači ni nič drugače. Vedno nas nekaj preseneti in nas tudi bo.

Ja, življenje je nepredvidljivo in zato je zelo pomembno, da se nanj pripravimo. Tudi finančno.

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun

Temeljna pravila ravnanja z denarjem so enostavna. Res so, ampak se jih je treba najprej naučiti. Ko jih enkrat poznamo in jih upoštevamo, je enostavnejše tudi naše življenje. Predvsem manj stresno.

Predstavljajte si, da hodite v isto službo kot ste hodili včeraj in zaslužite enako količino denarja kot ste ga doslej. Do včeraj ste morali dobro obrniti vsak evro, a še vedno niste vedeli kam je odšel dobršen del denarja. Prav tako ste do včeraj odštevali dneve do naslednje plače. Do včeraj niste bili prepričani, če boste prišli skozi mesec in če boste svojemu otroku lahko privoščili šolski izlet, ki je malce večji in nepričakovan zalogaj oziroma spet razmišljate ali bi registracijo avtomobila plačali na sedem ali devet obrokov, da bo čim manjši zalogaj v mesecih, ki so pred vami.

Ljudje poiščemo pomoč, ko …

Vse to je bilo do včeraj. Če zaslužimo isto, kaj pa je potem danes lahko drugače? Marsikaj! A problem je, ker ljudje pogosto ne zaznavamo pravega vira težave.

»Velikokrat sem se že vprašala, če bi ljudje poiskali pomoč, tudi, če bi postalo hudo. In vsakokrat sama sebi odgovorim, da na žalost v večini primerov ne bi,« iz izkušenj govori Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Prvi razlog za to je, da ljudje neradi govorimo o denarju, pravzaprav je pravi tabu. »Drugi razlog pa je, da si ljudje nočejo priznati, da z denarjem ne znajo ravnati tako, kot bi lahko. Preprosto se moramo najprej ujeti v past in trpeti, da začnemo razmišljati drugače,« opozarja Ana.

Začnimo se pogovarjati o denarju!

»Ne sme nam biti težko. Prej, ko si bomo nastavili ogledalo, prej nam bo uspelo spraviti osebne finance pod nadzor. Ne verjamete? Poskusite,« izziva specialistka za financiranje in osebni poračun.

Če se boste tako odločili in sledili temeljnim pravilom ravnanja z denarjem, boste:

prenehali živeti od plače do plače,
si sami nakazovali plačo vsakič že prvega v mesecu,
zmanjšali stres v svojem življenju,
privarčevali sredstva za želene cilje,
prenehali plačevati na obroke tisto, kar ni potrebno.

Ste pripravljeni na spremembe? Z veseljem vam pomagamo do njih, prvi korak pa lahko naredite že sami. Kako? Pišite nama na [email protected]

Ano in Mitjo je v oddajo Svetovalnica poklical tudi poslušalec Dušan iz Črnuč, ki pravi, da je dvignil registrski račun, ga nesel v svojo varčevalnico, kjer pa so mu povedali, da njegov »papir ni nič vreden«, da ga lahko vrže stran. Dušan ni obupal, ampak je šel na konkurenčno podjetje, kjer je čez eno uro podpisal pogodbo in dobil 900 evrov, kot je povedal.

V svetovalnici na Radiu Ognjišče Ana in Mitja Vezovišek vsak mesec odgovarjata na vprašanja poslušalcev, ki imajo zelo različne izkušnje z osebnimi financami. Zadnji svetovalnici lahko prisluhnete TUKAJ.

Posamezen posrednik lahko odkupuje, ali pa tudi ne

Kot je v Dušanovem primeru ugotovil Mitja Vezovišek, je šel poslušalec z izpiskom delnic na registrskem računu od enega brokerja k drugemu. »Najbrž je šlo za netržne vrednostne papirje, gre namreč lahko za papirje, ki kotirajo na borzi ali ne kotirajo na borzi. Običajno je tako, da za papirje, ki ne kotirajo na borzi, imajo različni brokerji različne ponudbe,« pravi Mitja Vezovišek.

Gre namreč za to, da delnice, ki kotirajo na borzi, kot so delnice Krke, Petrola, Telekoma in podobno, lahko kadarkoli prodate, ker obstaja povpraševanje in ponudba. »Če pa delnice ne kotirajo na borzi, kot so delnice NLB, potem vam posamezen posrednik to lahko odkupuje ali ne odkupuje. Odločitev je njihova. Netržnih vrednostnih papirjev je veliko in zato se zgodi, da vam jih en ni odkupil, drugi pa je.«

To pa pomeni, da je dobro preveriti kakšno je povpraševanje. »Podobno kot pri bankah in zavarovalnicah je vedno dobro preveriti ponudbo več ponudnikov. Najlažje pa to storite, če greste do neodvisnega osebnega finančnega svetovalca, ki vam bo preveril kakšna je situacija na trgu,« še oddaja upravljavec osebnega premoženja.

Če imate tudi vi kakšno vprašanje, vezano na osebne finance, nam lahko pišete na [email protected] in z veseljem vam bomo pomagali.

Vsak dan se naučimo nekaj novega, tokrat pa smo, po napovedih Bloomberga, zasledili štiri pomembna spoznanja minulega tedna, ki lahko spremenijo marsikaj – finančne tokove, svet, človeštvo. Od gibanja cen naftnih derivatov, pa možnosti za novo finančno krizo, do novih podvigov pri reševanju »sveta« in celo o tem ali res nismo sami v vesolju … Kaj nam bo torej prinesla (bližnja) prihodnost, ki jo napoveduje sedanjost?

Nas čaka nov padec cene nafte?

Cene sodčka nafte so se zadnje mesece gibale okoli 56 dolarjev, kar je bilo med višjimi po tistem, ko so januarja 2016 dosegle dno pri 27 dolarjih na sodček. Združenje držav naftnih izvoznic naj bi namreč pozvalo države članice, pa tudi nekatere nečlanice, naj zmanjšajo proizvodnjo nafte vse do junija. Po napovedih nizozemskega ekonomista, bi lahko cene sodčka nafte ponovno zdrsnile do 30 dolarjev, kar pa nekoliko spominja na napoved, ki jo je septembra 2015 podal Goldman. Napovedal je namreč, da bo cena nafte na sodček padla vse do 20 dolarjev. No, to se ni zgodilo.

Krivci za naslednjo finančno krizo na naših parkiriščih?

Američani obožujejo svoja vozila. Podobno bi lahko rekli tudi za Slovence, ki pogosto radi posegamo po leasingih in drugih oblikah financiranja, ko je v igri nakup našega jeklenega konjička. Če se vrnemo na ameriškega potrošnika, je slika takšna: večje ko je vozilo, ponosnejši so. In večje, ko je vozilo, več konjskih moči ima in – večja je njegova poraba ter seveda tudi njihova cena. Skupni znesek, ki so si ga Američani izposodili za nakup vozil v zadnjem četrtletju minulega leta, je že začel sproščati govorice o novem mehurčku, ki lahko vsak čas poči. Vozniki z velikimi apetiti in slabo kreditno sliko si namreč danes izposojajo celo več kot so si upali izposoditi pred finančno krizo leta 2008.

Sanje o velikanskih baterijah za shranjevanje obnovljive energije bližje kot kadarkoli

Voditelji z globokimi žepi začenjajo zbirati denar, ki bo namenjen reševanju problematike shranjevanja obnovljive energije. Ključno vprašanje današnjega časa namreč je, kako shraniti energijo sonca za čas, ko sonce ne sije in enako, kako shranjevati energijo vetra za čas, ko te ni dovolj. A tehnologija na tem področju je bila doslej vse preveč v povojih, obstoječe rešitve pa vse prej kot poceni. Vendar pa so cene v zadnjih dveh letih padle za kar 40 odstotkov, zato regulatorji že pritiskajo v smeri zagotavljanja zadostnega prostora za shranjevanje obnovljive energije. To priložnost so zgrabile multinacionalke kot so Investec Plc, Mitsubishi UFJ Financial Group, Prudential Financial ter druge in kot pravi analitik Brad Meikle, je to odlična priložnost, da »denar velikih« postane koristen za široko uporabo. Ob omembi baterij, pa ne moremo mimo ocen analitikov, ki pravijo, da je skokovita vrednost Tesle, v zadnjih treh mesecih za kar 48 %, precenjena.

Je Zemlja res edini planet na katerem bi lahko živeli?

Za konec pa še vprašanje: bo človeštvo res preraslo naš planet? Vse je mogoče, zato znanstveniki že dolgo iščejo rešitve. Kot pravijo, so našli sedem drugih planetov za katere menijo, da bi bili kot nalašč za poselitev. Trije med njimi so praktično popolni: imajo pravo temperaturo, na njih pa je tudi dostop do vode. Edina težava je, da so oddaljeni 40 svetlobnih let. Ni pa to edini pomislek; med drugim so vprašljivi tudi »sosedje«, kot pravijo znanstveniki, bi bilo potrebno preveriti tudi sosednje planete, če na njih morda že obstaja življenje.

»Obstaja več definicij alternativnih naložb, osnovna pa je, da so to vse naložbe, ki niso tradicionalne,« pravi Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja. Poznamo tri vrste tradicionalnih naložb: delnice, obveznice in denar. »Druga definicija, ki govori o alternativnih naložbah pa govori o tem, da so to naložbe, ki ne kotirajo na borzi. Če ti dve definiciji kombiniramo, dobimo dober vtis, kaj to je alternativna naložba.«

Upravljavcu osebnega premoženja Mitji Vezovišku lahko prisluhnete v »podcastu« Mojih financ z naslovom Kaj se skriva v ozadju alternativnih naložb?, kjer v pogovoru z urednico Mojih financ Marjo Milič, razmišljata o alternativnih naložbah. Celoten posnetek je TUKAJ.

Pravila pri vrednotenju posamezne naložbe

V svetu naložb se pogosto pojavljajo prevare. Obstaja veliko ponaredb, imitacij alternativnih naložb. »Obstaja kar nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati, ko vrednotimo posamezno naložbo. Povezane so z osnovnimi značilnostmi naložb.« Mitja ob tem našteva naslednja tri pravila:

Začnimo pri donosu. Če vam nekdo ponuja naložbo, ki prinaša dva odstotka na mesec, pa po možnosti še garantiran donos, to zelo, zelo spominja na prevaro in v 99,9 % je to prevara.
Če vam nekdo ponuja naložbo, ki ni transparentna in ni mogoče razumeti, od kod ustvarja donos in tega tudi nihče ne zna pojasniti, je spet zelo velika verjetnost, da gre za prevaro.
Tretja značilnost pa je, da vam to naložbo ponuja nekdo, ki se s tem ukvarja popoldansko, občasno. Dopoldan je lahko frizer ali mesar, popoldan pa vam ponuja najbolj vročo alternativno naložbo, ki vam bo prinesla petkrat boljše obresti kot depozit. Tam je že jasno, da gre za prevaro ali pa ta, ki vam jo ponuja, ne ve, o čem govori.

Dodaja tudi, da je znakov, da gre za prevaro še več. Včasih tudi profesionalni vlagatelji in svetovalci težko, na prvi pogled ločijo, ali gre za prevaro ali alternativno naložbo.

Vrhunska, najboljši upravljavci, ekskluziven dostop

Produkti so običajno dobro »zamaskirani«, še več, pojavljajo se v medijih in promovirajo jih znane osebnosti. »V Sloveniji je bilo več takih primerov, zadnji je bil Luxuris, ki ga je med drugim promoviral tudi Jure Košir. Ko povežeš zmagovalca, športno osebo, z neko naložbo, za katero pravijo, da je vrhunska in jo upravljajo najboljši upravljavci na svetu in imate samo vi ekskluziven dostop do nje, gre običajno za prevaro. Sem pa prepričan, da tudi Jure in mnogi profesionalci niso vedeli, da gre za prevaro. Bili pa smo skeptični,« pravi Mitja. Bilo je prelepo, da bi bilo res.

Zlato včasih hranilec vrednosti, danes pa …

Od prevar pa k pravim alternativnim naložbam. Zadnje čase je zelo aktualno trgovanje z zlatom. To je bilo še posebej aktualno pred predsedniškimi volitvami v Ameriki. Danes lahko unčo zlata kupimo za 1.190 dolarjev, kar je 12 % več kot v začetku letošnjega leta. A to je še vedno ena tretjina manj kot pred petimi leti. Kaj se torej dogaja z zlatom in kaj lahko pričakujemo?

»Unča je bila nekaj mesecev nazaj tudi 10 % več vredna. Letos je bil porast vrednosti opazen, a v zadnjem mesecu je prišlo do ponovnega padca vrednosti zlata. Zlato je včasih veljalo za hranilca vrednosti, zaščito pred inflacijo. To pa se je končalo leta 2008, ko je na trgu nastala histerija zaradi propada Lehman Brothers in krize, so špekulanti začeli prelivati kapital v zlato. To je pognalo ceno do 1.900 dolarjev in takrat je zlato, vsaj zame, izgubilo pridih varne, mirne naložbe. Morda bo to spet kdaj postalo, a v tem trenutku ni tako. Zlato je ljudska domača naložba. Če smo prej rekli, da je alternativna naložba tista, ki je ne moreš kupiti na borzi, to za zlato skoraj ne drži več. Danes lahko v obliki ETF ali ETFs skladov kupite zlato, ki je podprto s fizično naložbo. Kupite torej papir, da vam nekdo hrani zlato v švicarskem trezorju, s čimer smo blizu tega, kar ponujajo tradicionalne naložbe. Nihče ne ve, kaj se bo naprej zgodilo z zlatom,« poudarja strokovnjak.

Zlato temelj vsakega portfelja?

Nekateri pravijo, da je zlato temelj vsakega portfelja, a kot pravi Mitja Vezovišek, je to zastarela logika. »Je pa res, da obstajajo zelo uspešne teorije, ki kažejo, da je pravi delež zlata v portfelju nekje 7,5 %. To lahko pomaga pri stabilnosti portfelja, kar pomeni, da preprečuje velika nihanja. Portfeljem, ki imajo poleg zlata tudi druge naložbe, zlato lahko pomaga.«

Več o tem, kakšen »lesk« ima zlato v očeh Slovencev in kaj še priporoča upravljavec osebnega premoženja Mitja Vezovišek, pa lahko prisluhnete v »podcastu« Mojih financ z naslovom Kaj se skriva v ozadju alternativnih naložb?, kjer je Mitja Vezovišek, v pogovoru z urednico Mojih financ Marjo Milič, razkril še več. Celoten posnetek je TUKAJ.

Kako lahko zlezemo iz večnega minusa?

V prvi vrsti si moramo postaviti ta cilj in ga časovno opredeliti. Pogledati, kakšne so naše trenutne obveznosti, jih razvrstiti od najmanjše do največje in potem začeti odplačevati vse lepo po vrsti. Pri tem refinanciranje ni najboljša rešitev, saj v večini primerov čez leto ali dve spet zaidemo na stara pota.

Odločilno je, da začnemo spreminjati svoje navade in ravnanje z denarjem. Da poiščemo rezerve, ki jih lahko usmerimo v odplačevanje obveznosti. Kako to naredimo? Začne se pri zapisovanju čisto vseh prihodkov in odhodkov in kaj hitro bomo našli 10 ali 20 odstotkov sredstev, ki jih lahko preusmerimo drugam.

Na kaj moramo paziti, ko sklepamo zavarovanja?

Tudi pri izbiri ustreznih zavarovanj lahko veliko prihranimo s tem, da vnaprej premislimo, kakšnim finančnim tveganjem smo izpostavljeni. Najlažje je, da se vprašamo, kaj če. Kaj če me jutri več ni, kaj če se poškodujem, zbolim ali pa pride do zloma na borzi, potresa ali poplave v naravi?

Zato je prvi korak pri izbiri zavarovanj načrt zaščite življenja, delovne sposobnosti, zdravja in premoženja, tudi finančnega. Šele nato sledi izbira posameznih produktov, kjer je pametno upoštevati načelo čim manj, a vse, kar potrebujem. Pri tem pa vedno ločimo zavarovanje od varčevanja in primerjamo ponudbe vseh ponudnikov.

Kako je najbolje varčevati?

Tako da dosežemo največji donos na enoto tveganja, pri pa plačamo najnižje možne stroške in davke. Ja, sliši se preprosto, a v resnici ni. Tako kot ni enopomenskega odgovora, kjer je ta odvisen od naših predhodnih izkušenj, ciljev, ročnosti, naložbenega profila in strategije, starosti, premoženja in zneska, ki ga imamo na voljo za varčevanje.

Načeloma bi lahko rekli, da več imamo časa, znanja, izkušenj in denarja, več tveganja si lahko privoščimo in kompleksnejše finančne produkte lahko izbiramo. Sicer pa se je najbolje držati produktov, ki jih razumemo, ali poiskati strokovno pomoč osebnega finančnega svetovalca.

Kako je z zavarovanji, ki so hkrati varčevanja?

Zavarovanje in varčevanje je najbolje ločiti, saj so izkušnje pokazale, da je paketna ponudba, razen redkih izjem, vedno slabša. V večini primerov je bolje izbrati tako imenovano riziko zavarovanje, ki vsebuje le zavarovalno komponento, in varčevati ločeno.

Največja težava tako imenovanih naložbenih življenjskih zavarovanj, v katerih sta združena zavarovanje in varčevanje, je v visokih stroških, ki so jih zavarovalnice morale razkriti šele po sprejetju evropske direktive pred nekaj leti. Pred tem so uspešno prikrivale te stroške, ne samo strankam, temveč tudi zavarovalnim zastopnikom.

Številni med njimi še danes ne vedo, da je povprečen strošek ‘varčevanja’ pri naložbenih življenjskih zavarovanjih kar 14 odstotkov. In to ne vključuje stroška zavarovanja, to je rizika premije. A visoki stroški niso edina težava. Večina tovrstnih zavarovanj je povrhu vsega še nepregledna, ponuja le omejene možnosti sprememb in dvojno obdavčitev, kadar gre za dobo, krajšo od 10 let. Po drugi strani je varčevanje z naložbenimi življenjskimi zavarovanji po preteku 10 let neobdavčeno.

Prednost je tudi v tem, da nekatera zavarovanja ponujajo dostop do naložb, do katerih sicer z majhnimi zneski ni mogoče priti, vsebuje elemente garancije, ponujajo finančni vzvod in še kaj bi se našlo. Zato si tista redka naložbena življenjska zavarovanja, ki ponujajo tovrstne elemente in so hkrati stroškovna ugodna, zanimiva alternativa varčevanju v investicijskih skladih. A žal je takšnih pravih investicijskih zavarovanj (kot imenujemo naložbena življenjska zavarovanja z minimalno zavarovalno vsoto za smrt in brez dodatnih zavarovanj) zelo zelo malo.

Dan pred zgodovinskim referendumom v Veliki Britaniji smo se s sodelavci šalili, da nas ponoči čaka malo drugačen teambuilding. Načrt je bil, da se ob treh zjutraj dobimo v pisarni v Kristalni palači! Nataša je bila zadolžena, da prinese čips, Urban pivo, Dragano pa smo prosili za kavo iz Mc’Donaldsa, ki je odprt 24 ur. A, ker smo se dobro pripravili in ker vendarle nismo v Londonu, smo to noč mirno spali.

Zgodovinska odločitev jasna že od razpisa referenduma

Da bomo priča zgodovinski odločitvi, ki lahko vpliva tudi na naša življenja, ne samo naložbene portfelje, je bilo jasno že od razpisa referenduma. Dogajati pa se je začelo šele v zadnjem času. Naš naložben tim je že 10 dni pred referendumom sprejel odločitev, da vsem strankam, za katere spremljamo naložbene portfelje, pojasnimo tveganje in predlagamo prilagoditev njihovih portfeljev na način, da zmanjšamo delež tveganih (delniških) naložb. To se sicer lahko izkaže za napako, zato tega ni smiselno početi pogosto, a tokrat je naložbeni tim presodil, da gre za pomemben dogodek in je bolje igrati na varno.

Nekaj dni prej smo na delniških trgih videli začetek upadanja delniških indeksov. Razlog za padec so analitiki pripisovali strahu vlagateljev pred morebitnim izstopom Velike Britanije iz EU, saj so ankete prvič kazale, da bi Velika Britanija lahko izstopila iz EU (kar so poimenovali Brexit). A to ni bil edini razlog. Poleg Brexita so analitiki pozorno spremljali tudi zasedanje ameriške centralne banke, ki bo slej kot prej dvignila ključno obrestno mero, četudi tokrat tega še ni storila. Glede na brexit je vprašanje, kdaj sploh bo, saj lahko spet pričakujemo ukrepanje centralnih bank, ki bodo želele pomiriti finančne trge.

Kam z denarjem?

Dejstvo je, da se bližamo tudi poletnim dopustom, kar pomeni, da se bo zmanjšala likvidnost na trgu, kar lahko tečaje hitro potisne v eno ali drugo smer. V izogib negativnim pretresom smo strankam tako svetovali zmanjšanje uteži delniških naložb. Vprašanje je bilo le kam z denarjem? Obveznice namreč več ne ponujajo varnega zavetja, saj so zahtevane obrestne mere na zgodovinsko nizkih ravneh, zato je varno zavetje bolje iskati v denarju oziroma denarnih skladih, plemenitih kovinah in ostalih alternativnih naložbah. V letošnjem letu smo že pred brexit-om videli lepo rast plemenitih kovin in delnic zlatih rudnikov ter nafte. Medtem, ko so za plemenite kovine na čelu z zlatom napovedi še vedno dobre pa so analitiki mnenja, da se je rast nafte vsaj kratkoročno ustavila.

Brexit je tu! Kako naprej?

V teh dneh lahko pričakujemo močnejšo korekcijo na finančnih trgih, kar zna biti lepa priložnost za poceni nakupe. V primeru ustreznih reakcij politike in centralnih bank se bodo trgi hitro osredotočili na ekonomske kazalnike, ki so trenutno v ozadju ter naslednji veliki letošnji dogodek, ki bodo volitve v ZDA. Kljub temu, da precej vlagateljev ni bilo dobro pripravljenih na brexit, saj so trgi v zadnjih dneh pred referendumom rasli na podlagi napačnih anket, je na trgu ogromno denarja, ki čaka na priložnost. Zato več deset odstotnih padcev ni pričakovati. Po pričakovanjih raziskovalne družbe BCA Research naj bi največ izgubile prav delnice indeksa Euro Stoxx 50, in sicer predvidoma slabih 13 %, delnice indeksa FTSE 100 pa naj bi izgubile dobrih 10 %. Seveda tudi delnice trgov v razvoju ne bodo brez rdeče barve, najbolje jo znajo odnesti prav delnice ZDA.

“Kupuj, ko drugi bežijo!”

Vse skupaj zahteva ukrepanje v primeru enkratnih vplačil, medtem, ko takšni dogodki mesečnim varčevanjem pomagajo do boljše povprečne cene in s tem višje povprečne donosnosti. Zelo narobe bi bilo prekinjati obstoječa mesečna varčevanja, še posebej če imamo do cilja še vrsto let. Kar zadeva enkratna vplačila pa je za prilagoditev portfeljev verjetno že prepozno. Bolj smiselno bo ubrati strategijo Warrena Buffetta: “Kupuj, ko drugi bežijo!” Torej, pripravite denarnice, saj bomo lahko kupovali poceni. Le politiki in centralne banke morajo odigrati svojo vlogo …

EFT skladi: možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!