V mesecu maju se je okrevanje tečajev na finančnih trgih nadaljevalo. Vodilni svetovni delniški indeksi so zopet pridobili na vrednosti. Tako je S&P 500, indeks 500 najpomembnejših ameriških podjetij, ki velja kot referenčna vrednost gibanja delniških tečajev, pridobil več kot 7 %, merjeno v USD.

Razloge gre iskati predvsem v izboljšanju epidemioloških slik večine držav, izjema so sicer zaenkrat še ZDA in države Latinske Amerike, ter posledično rahljanje omejitvenih ukrepov. To vliva optimizem tudi za hitrejše okrevanje svetovnega gospodarstva v prihajajočih mesecih, kot je sprva kazalo.

Sicer pa razvoj dogodkov v zvezi s pandemijo in koronavirusom ni več prva prioriteta zanimanja globalnih vlagateljev, optimističen scenarij je že nekako vštet v delniške tečaje. V centru pozornosti je sedaj globalni potrošnik in njegove nakupne navade.

Se bodo navade potrošnikov spremenile?

Bo povprečni potrošnik spričo naraščajoče globalne brezposelnosti in strahu pred negotovo prihodnostjo postal previdnejši pri trošenju in se bo posledično tudi znižalo globalno povpraševanje po proizvodih in storitvah? So se v času koronakrize in omejitvenih ukrepov spremenile njegove nakupne navade? Mimogrede, po zadnjih podatkih je brezposelnost v ZDA presegla 19 %, kar je največja stopnja brezposelnosti po veliki svetovni depresiji leta 1929, ko je dosegla 25 %.

Ali pa se bo, ohrabren z optimizmom zaradi omejitve pandemije in izdatne finančne pomoči vlad in centralnih bank prizadetim podjetjem in gospodinjstvom, vrnil na povpraševanja iz obdobja pred krizo in s tem pomagal k hitrejšemu okrevanju svetovne ekonomije? Ta globalna finančna pomoč se bliža vrednosti 10 trilijonov USD, kar je po nekaterih izračunih več, kot bi lahko znašala celotna globalna ekonomska škoda, ki jo je povzročila pandemije.

Dilema je kar velika, nanjo zaenkrat odgovora še nimamo. Tudi analize in napovedi vodilnih svetovnih ekonomistov si niso enotne. Prave razsežnosti krize bodo vidne šele po nekaj mesecih, ko bodo znani učinki ponovnega zagona gospodarstva, stopnja vrnitve ljudi na delo in možna poraba prihrankov prebivalstva.

Trenutno vlada optimizem …

Trenutno vlada, vsaj v državah, ki so uspele zajeziti pandemijo, optimizem. Meje se postopoma odpirajo, omejitve gibanja odpravljajo, gospodarstvo se zopet zaganja in trgovina se ponovno vzpostavlja. Še turizmu po sprejemu mnogih bilateralnih ukrepov in odpiranju meja med državami kaže bolje, kot je kazalo še pred dobrim mesecem dni. To nas uči, da je gospodarstvo izjemno odporno in ga ne gre podcenjevati. Ekonomija za preživetje kaže žilavost in iznajdljivost, na srečo pa imajo vlade in centralne banke veliko posluha za podporo. V zgodovini ne pomnimo tako obsežnih in pravočasno sprejetih ukrepov, z namenom ublažitve posledic krize. Vsekakor pohvalno. Očitno so se vlade kar nekaj naučile iz prejšnjih kriz.

Seveda je to dalo veter v hrbet delniškim tečajem, ki so nadaljevali svojo pot navzgor.

Spodnja tabela kaže, da se je v mesecu maju najbolje godilo delnicam Latinske Amerike, katerih primerjalni indeks MSCI EM Latin America je zrastel za 6.5 %, merjeno v USD. Res pa je, da so te naložbe v krizi tudi največ izgubile. Primerjalni indeksi delnic razvitih držav pa so pridobili v mesecu maju cca. 5 %, tokrat največ japonske in evropske delnice. Zaostal pa je globalni primerjalni indeks delnic trgov v razvoju, MSCI EM je pridobil 0.8 % vrednosti. Merjeno v evrih so rezultati nekoliko slabši, USD je izgubil v primerjavi z evrom 1.6 %.

Zakaj so pridobile samo evrske obveznice?

Vrednost obveznic se ni kaj dosti spreminjala, nekaj so pridobile na vrednosti samo evrske obveznice. Razlog je predvsem v sprejetju ukrepov za razširjen odkup evrskih obveznic s strani ECB (Evropske centralne banke).

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2020

Kriptovalute? Dobro

Kriptovalutam se je vrednost v mesecu maju povečala. Dosegle so zmerno rast in tako lepo doprinesle k zadovoljstvu vlagateljev, seveda če so imeli v svojih portfeljih tudi tovrstne naložbe.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu pridobil skoraj 9 % vrednosti. Kriptovalute načelno niso korelirane s klasičnimi finančnimi trgi, je pa seveda možno, da se nakupna evforija prenese tudi na to področje.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Kot smo omenili, so sedaj na radarju vlagateljev predvsem podatki o napredku ekonomije po ponovnem zagonu (reopeningu), ki jih, kot vemo, pooblaščene institucije, predvsem ameriške, redno objavljajo. Predvsem bodo imeli pomemben vpliv objavljeni podatki o brezposelnosti, porabi prebivalstva, inflaciji, pa tudi o planiranih aktivnostih nabavnih direktorjev globalnih podjetij. Šele ti podatki nam bodo dali jasno sliko, kako je svetovna ekonomija prestala eno najhujših kriz v zgodovini in kakšne posledice je le-ta pustila.

Do tedaj pa lahko samo ugibamo in upamo na najboljše. V zadnjih dneh je optimizem pokvarila ponovna napetost med ZDA in Kitajsko. ZDA namreč Kitajsko obtožuje prikrivanja podatkov o nastanku pandemije in izvoru koronavirusa in ji grozi z novimi ekonomskimi ukrepi, Kitajska pa ji seveda ne ostaja dolžna. Pa tudi trenutni nemiri v ZDA niso ravno v podporo okrevanju gospodarstva.

Dva možna scenarija …

V nadaljevanju bomo opisali dva skrajna scenarija, ki bi se lahko dogodila.

Po prvem scenariju bo spričo velike brezposelnosti, strahu pred negotovostjo in spremenjenih nakupnih navad prišlo do velikega upada globalnega povpraševanja. To pomeni manjša prodaja blaga in storitev ter posledično manjši prihodki podjetij. Ta bodo za preživetje prisiljena v dodatno racionalizacijo in nova odpuščanja, kar vodi v deflacijsko spiralo, ki lahko traja še leta in leta. Novih investicij ni, BDP se krči, podjetja propadajo, okrevanje dobi obliko črke L.

Po drugem skrajnem scenariju pa pomoč vlad gospodarstvu in prebivalstvu obrodi uspeh, ekonomija se hitro pobere in vrne v predkrizno obdobje, povpraševanje narašča. Po tem, veliko bolj ugodnem scenariju, ima okrevanje obliko črke V.

Edina nevarnost je, spričo izdatne pomoči in ‘pumpanja’ denarja v finančni sistem, katerega izvor bo gotovo tudi tiskanje, možnost inflacije. Inflacijo centralne banke uravnavajo z dvigovanjem obrestnih mer, kar pa se v sedanji situaciji okrevanja verjetno ne bo zgodilo, vsaj kmalu ne. To pa pomeni, da bi teoretično lahko prišlo do hiperinflacije.

Možnost teh skrajnih scenarijev je majhna, resnica bo verjetno nekje vmes, upajmo.

Kaj ti skrajni scenariji pomenijo za naše naložbene portfelje?

Sestava portfeljev in naložbe se seveda v odvisnosti od razvoja dogodkov močno razlikujejo. V prvem primeru se bolje obnesejo defenzivne naložbe, to so delnice finančno stabilnih podjetij, ki tudi v kriznem obdobju ohranijo svoje kupce in lahko ustvarjajo pozitivne donose vlagateljem. V obdobju inflacije pa gre bolje cikličnim panogam gospodarstva.

Izbor naložb za prihajajoče obdobje po koronakrizi je tako izjemno pomemben, linija med uspehom in zadovoljstvom vlagateljev, ter neuspehom je lahko zelo tanka. Vsekakor svetujemo pri izboru naložb in naložbeni politiki pomoč strokovnjakov. Napake vas lahko namreč drago stanejo.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako to lahko imate.  

Koronavirus se nezadržno širi, vlade sprejemajo rigorozne ukrepe, svet se ustavlja. Je to začetek konca, bo vse propadlo? Zdi se že tako, ko svetovna zdravstvena organizacija razglasi pandemijo, dogodki in največja športna tekmovanja odpadajo eden za drugim, podjetja, šole in vrtci zapirajo vrata, večina pa nas mora ostati doma.

Kaj se bo torej zgodilo? In kaj to pomeni za naše naložbe?

Naj povem zelo jasno – tega nihče ne ve! Nekateri pravijo, da bo zbolelo kar 60 % celotne populacije, nekaj odstotkov žal tako močno, da bodo umrli. Drugi pravijo, da koronavirus ni veliko drugačen, kot gripa in da bo vse skupaj minilo v nekaj mesecih. In seveda obstaja nešteto »facebook« strokovnjakov, ki širijo vsak svojo teorijo zarote.

Z naložbami pa je tako, kot v običajnem življenju. Ko nas zajame panika, sprejemamo neracionalne odločitve. To se lepo vidi tudi na kapitalskih trgih v zadnjih dneh, ko masa prodaja vse tvegane naložbe. Ne le delnice, tudi plemenite kovine padajo, poseben pospešek navzdol pa so dobile kriptovalute. Podobno, le obratno je v času, ko postanemo pohlepni.

Kaj storiti z naložbami?

Če ste prepričani, da se bodo razmere še močno poslabšale in lahko napoveste trenutek, ko se bodo obrnile na bolje, potem bi morali prodati tvegane naložbe že včeraj. In se vrniti na trg tik preden se bodo stvari obrnile navzgor.

Sam sem aktiven vlagatelj na kapitalskih trgih že skoraj 20 let pa tega žal še nikoli nisem doživel. Da bi nekdo načrtno prodal pred takšnim zlomom in uspel vstopiti nazaj tik preden se stvari obrnejo – to se ne dogaja. Slišim in berem, da se to ni zgodilo niti mojim kolegom, izkušenim svetovalcem in investitorjem, med katere zagotovo sodi tudi najbolj znan med njimi – Warren Buffet.

Če torej ne moremo z gotovostjo napovedati kaj se bo zgodilo, potem imamo štiri možnosti. Obstajajo štirje tipi vlagateljev, katerih prava narava se izkaže šele v takšnih situacijah (ko vse raste si namreč domišljamo, da lahko prenesemo tudi takšne šoke):

• PRESTRAŠENI, ki bodo v času najhujših kriz prodali tvegane naložbe in se ne bodo vrnili na trge
• OTOPELI, ki ne bodo storili ničesar, saj sami nimajo znanja, poguma, njihovi svetovalci pa kar naenkrat niso več dosegljivi
• POUČENI, ki bodo izvedli rebalans z delno prodajo naložb, ki so manj izgubile in nakupom naložb, ki so najbolj padle
• ZMAGOVALCI, ki bodo poleg rebalansa še investirali prosta sredstva v naložbeni portfelj

Kaj delamo (bi morali delati) pravi svetovalci?

Najprej moramo prepričati sebe. To najlažje storimo tako, da izključimo medijski hrup, ki nas vse hromi in se ozremo nazaj v zgodovino. Ta nas uči, da je svet doživel že hujše krize, a da smo iz njih vedno izšli močnejši.

Če se ozremo le na graf indeksa 500 največjih ameriških podjetij lahko opazimo, da so krize čedalje bolj intenzivne (izjemno hiter upad, ki onemogoča razmislek in reakcijo), prav tako pa tudi odboji navzgor, ki se zgodijo še preden o tem masovno poročajo mediji. Po strmem padcu v zadnjih dneh smo padli nazaj tja, kjer smo bili tik pred koncem leta 2018, a je to še vedno bistveno, bistveno višje, kot smo bili 10, 20 ali celo 30 let nazaj. In takrat se moramo spomniti, da je investiranje tek na dolge proge.

Indeks S&P 500 zadnjih 30 let; vir: tradingview.com

Če svetovalci razumemo, da je investiranje tek na dolge proge, moramo razumeti tudi, da večina naših strank temu prikimava, a dejansko razmišlja drugače. V času, ko se novice iz enega konca sveta na drugega širijo kot požar radi verjamejo, da so 3 leta dolgo obdobje, 5 let zelo dolgo in 10 let večnost. Naša vloga pri tem je, da jim pomagamo razumeti in sprejeti dejstvo, da bodo v obdobju 10-ih let doživeli tako strme vzpone, kot tudi strme padce vrednosti njihovih portfeljev.

Kako naprej?

Verjetnost, da bomo videli konec sveta, kot ga poznamo, je … blizu nič. Ne bomo umrli vsi, ne bomo nehali živeti. Prišlo bo do okrevanja, vprašanje je le kdaj. Takrat bomo želeli nadoknaditi zamujeno, povpraševanje se bo vrnilo, podjetja bodo spet delala s polno paro in tvegane naložbe bodo poletele nazaj navzgor.

Zdaj je čas, da pogledate v svoj investicijski načrt. Če ste (smo) ga izdelali, ste pripravljeni. Del premoženja imate v likvidnostni vreči, kar pomeni, da imate rezervo vsaj za 3, raje 6 ali 12 mesecev in bi preživeli, četudi ne bi dobili niti evra več. Morda je v njej več denarja, kot ga potrebujete za rezervo in financiranje kratkoročnih ciljev. Ta sredstva, ki presegajo priporočeno rezervo in jih ne potrebujete za npr. nakup avta čez 2 leti, investirajte zdaj! Prenesite jih v naložbeno vrečo in dokupite naložbe, ki so najbolj padle. S tem boste naredili točno to, kar je najbolj pomembno v takšnih trenutkih – prilagodili strukturo naložbenega portfelja, da bo ustrezala izhodiščni, ki ste (smo) jo zapisali v investicijskem načrtu.

Rebalans, rebalans in če bo še padlo spet rebalans, to je strategija poučenih in zmagovalcev. Zato pa imamo načrt. Zato imamo strategijo. To kar se v časih, ko vse raste zdi nepotrebno, je v časih panike, ko vse pada, nujno.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja   

Globalno širjenje izjemno nalezljive bolezni, ki jo povzroča koronavirus, že ima močan vpliv na svetovno gospodarstvo in posledično finančne trge, o čemer ni več dvoma.

Če so globalni delniški tečaji večji del meseca še kazali veliko odpornost proti padcem, pa se je v zadnjem tednu vse spremenilo. Delniški tečaji so dobesedno strmoglavili in bili smo priča enemu najslabših tednov v zadnjih desetletjih. Tako so globalni delniški indeksi razvitih trgov v zadnjem tednu padli za več kot 10 %. Azijski indeksi trgov v razvoju to pot nekoliko manj, so pa padce doživeli že prej, takoj po izbruhu koronavirusa na Kitajskem. Trgi v razvoju namreč najprej občutijo odlive kapitala v zaostrenih razmerah.

Svetovni analitiki ocenjujejo potencialno škodo

Trenutno se večina svetovnih analitikov ukvarja z oceno potencialne škode, ki bi jo lahko utrpelo svetovno gospodarstvo. V tem sporočilu smo strnili nekaj komentarjev vodilnih svetovnih analitikov o možnih scenarijih v prihodnjih mesecih in možnemu vplivu na svetovno gospodarstvo.

Večina se jih strinja, da je potrebno vzeti stvari zelo resno. Pandemija že ima, kot smo že omenili, vpliv na svetovne gospodarske tokove, prav tako na finančne trge. Tako so svetovni indeksi od izbruha bolezni izgubili že veliko, vprašanje pa je, če je dno že doseženo.

Seveda pa vse veje gospodarstva niso enako ogrožene. Na prvi pogled bi največjo ogroženost pripisali turizmu, ljudje pač v takih razmerah ne potujejo. To pomeni transport (tudi letalski), hotelirstvo in gostinstvo. Tu bodo najbolj trpele države, katerih BDP je pretežno odvisen prav od turizma.

Prikriti vpliv na druge veje gospodarstva

Vplivi na druge veje gospodarstva pa so nekoliko bolj prikriti, vendar še mnogo bolj pomembni. Preskrbovalne verige (supply chain) so na nekaterih področjih zelo okrnjene, kar pomeni, da je dobava nekaterih izdelkov in surovin močno zmanjšana. To vpliva na obseg svetovne trgovine in industrijsko proizvodnjo, kar se bo pokazalo v naslednjih mesecih. Tu bi lahko izpostavili IT industrijo in avtomobilsko industrijo, ki je zelo odvisna od množice dobaviteljev. Prav tako je lahko ogrožena proizvodnja luksuznih dobrin, za katere je v takih časih manj zanimanja. In pa seveda energijski sektor, proizvodnja in distribucija naftnih izdelkov je tesno povezana z transportom, ki se v kriznih razmerah zmanjša.

Nekatere veje industrije pa so v takih primerih manj prizadete, to velja predvsem za osnovno preskrbo, oskrbo prebivalstva in zdravstvo. To se seveda odraža tudi na finančnih trgih, kjer so nekateri sektorji bolj na udaru in so že utrpeli večje padce.

Globalni BDP se lahko zmanjša

Prve napovedi analitikov kažejo, da bi se zaradi pandemije globalni BDP v prvem kvartalu lahko zmanjšal do 1 %, kar ni malo.

Najbolj pomembno pri vplivu škode je trajanje kritičnih razmer. V primeru, da bodo države in zdravstvene oblasti uspele kmalu zajeziti širjenje virusa in preskrbeti ustrezno zaščito, ocenjujemo, da škoda ne bi smela imeti večjega obsega.

V nasprotnem primeru pa bi se obstoječe razmere lahko zavlekle še v drugi kvartal letošnjega leta, takrat pa bodo posledice lahko bolj resne.

Zmanjšana proizvodnja in upad svetovne trgovine bi v tem primeru vplivala na dobičke globalnih podjetij, kar pa seveda neposredno vpliva na finančne trge in cene delnic. Zaenkrat je o tem sklepati še preuranjeno, je pa tudi takšen scenarij možen.

Spodnja tabela prikazuje gibanje svetovnih finančnih trgov v mesecu februarju. Večina indeksov svetovnih razvitih trgov je tako padla za več kot 8 % merjeno v USD. Zaradi nekoliko bolj spodbudnih informacij s Kitajske, kjer naj okuženost ne bi več naraščala, pa je svetovni indeks trgov v razvoju padel nekoliko manj, za dobrih 5 %.

Za obveznice je bil mesec po pričakovanju občutno boljši, vlagatelji so se seveda umikali v bolj varne naložbe. Tako so zahtevani donosi na ameriške 10-letne državne obveznice močno padli, vlagatelji pa so se zadovoljili z bistveno nižjimi donosi kot pred izbruhom virusa.

Tudi tečaj dolarja je v tem obdobju zrastel, kot je pač navada v zaostrenih razmerah.

 Vir: JP Morgan Review of markets over February 2020

Kriptovalute

Kriptovalute so tokrat sledile delniškim trgom, čeprav padci niso bili tako strmi. Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu izgubil dobrih 5 %, kar pa za ta naložbeni razred ni tako zaskrbljujoče. Tu smo navajeni večjih vzponov in padcev kot pri lastniških vrednostnih papirjih.

BITCOIN (BTC)

Kaj se tokrat lahko naučimo?

Kot smo že omenili, trenutne razmere močno vplivajo na gospodarske in trgovske globalne tokove. Ob daljšem trajanju bi te lahko povzročile znaten upad svetovnega BDP-ja in svet pahnile v recesijo.

Ob tem se vlagatelji seveda sprašujemo, kako globalne gospodarske razmere in spremembe trendov lahko vplivajo na finančne trge in gibanje delniških tečajev. Je možno da se dolgoletni bikovski trend obrača in prihaja obdobje medveda?

Preverili smo še, ali so (in kako) ekonomski (gospodarski) cikli in cikli na finančnih trgih (borzni) med seboj soodvisni in povezani.

Kot vemo, je ekonomija v časovnem smislu zaporedje ciklov. Ekonomski cikel definirajo štiri faze:

• faza ekspanzije (boom)
• faza upočasnitve (slowdown)
• faza recesija (recession)
• faza okrevanja (recovery)

Ti cikli se potem skozi časovna obdobja ponavljajo, gibanje bi lahko ponazorili z matematično krivuljo sinusoido.

Prav tako ima tudi gibanje tečajev na finančnih trgih svoje cikle, t.i. borzne ali delniške cikle. V osnovi borzni cikel zaznamujeta t.i. obdobje rasti ali bikov trend in obdobje upadanja tečajev, medvedji trend. Vmes so seveda obdobje evforije, ko vlada na trgih neskončen optimizem, zaznamujejo ga (pre)visoke rasti delniških tečajev in obdobje depresije, ko so tečaji na dnu in vlada na trgih močan pesimizem.

Ali so ekonomski in borzni cikli med seboj povezani?

Spodnja slika prikazuje povezavo med obema krivuljama. Vidimo, da sta krivulji časovno premaknjeni, cikli na finančnih trgih so nekoliko pred ekonomskimi cikli.

Mnogokrat so cikli na finančnih trgih daljši od ekonomskih, ni pa nujno. Znotraj enega borznega cikla se lahko izmenja tudi po več ekonomskih.

Lahko bi celo rekli, da je dogajanje na finančnih trgih napovedovalec sprememb na področju ekonomije.

Tako ekonomski analitiki v svojih napovedih prav gotovo upoštevajo tudi spremembe na finančnih trgih.

Poleg tega nam slika prikazuje tudi, kateri gospodarski sektorji so v posameznih obdobjih ekonomskih ciklov bolj donosni. Tako lahko ugotovimo, da so v obdobju gospodarske rasti praviloma bolj uspešni t.i. ciklični gospodarski sektorji, kot so transport, energija, industrijska proizvodnja, tehnologija in finančne storitve. V obdobju upadanja gospodarske rasti pa prevladujejo t.i. defenzivni sektorji, to so dejavnosti, katerih izdelke in storitve ljudje potrebujejo tudi v gospodarsko bolj zahtevnih razmerah. Tipični predstavniki defenzivnih sektorjev so zdravstvo in farmacija, osnovne potrošne dobrine in oskrba prebivalstva.

Na koncu bi zopet poudarili, da je take nepredvidene dogodke, kot je omenjeni izbruh pandemije na Kitajskem, nemogoče napovedati. Imajo pa velik vpliv na dogajanje na finančnih trgih. To je še en dokaz več, kako težko je napovedati prihodnost, o čemer smo že pisali. Zato se v takih trenutkih ne smemo prepustiti čustvom, reagirati panično, saj si posledično lahko naredimo veliko škode. Stvari v večini primerov niso tako hude, kot izgledajo na prvi pogled.

Vlagatelji računamo predvsem na pomoč centralnih bank, ki naj bi z bolj ohlapno obrestno politiko pripomogle, da svet ne bo zdrsnil v recesijo. Predvsem ameriška centralna banka (FED) je že napovedala pomoč, pa tudi večina ostalih se je že odzvala. Če bo to zadostovalo, pa bomo kmalu videli.

Še vedno pa je najbolje, da smo pripravljeni na vse scenarije, tudi takšne, ki dejansko pripeljejo do krize. Kako? Z načrtom. Več o tem si lahko preberete TUKAJ.

Tako je bilo videti v prvi polovici meseca. Rast na delniških trgih se je namreč nadaljevala tudi v leto 2020, tečaji so globalno že zrasli za več odstotkov. Najbolje je šlo trgom v razvoju, ki so poleteli na krilih ugodnega razvoja dogodkov na področju trgovinske vojne.

Potem pa šok. V kitajskem mestu Wuhan je prišlo do izbruha pljučne bolezni, ki jo povzroča t.i. koronavirus, za katero ustreznega cepiva še niso razvili. Gre za smrtno nevarno izjemno nalezljivo bolezen, ki se je razširila praktično po vsej Kitajski, primere okužb pa so zaznali že tudi drugod po svetu.

Kako koronavirus lahko vpliva na finančne trge, se sprašujemo?

Seveda vpliva in to je že čutiti na trgih. Kitajska in tudi ostali svet so močno omejili potovanja na širša ogrožena območja, kar ima seveda velik vpliv na turizem in trgovino. Na Kitajskem je zaradi vsesplošne ohromljenosti prišlo tudi do upada industrijske proizvodnje, po nekaterih ocenah bi se lahko kitajski BDP v letošnjem letu zaradi pandemije znižal do 1 %, kar je seveda veliko. Problem je celotna regija, ki je trgovinsko zelo navezana na Kitajsko, pa tudi globalno se bo prav tako lahko poznalo. Kot vidimo ima globalizacija lahko tudi negativne vplive, nihče ni otok.

Upamo lahko samo, da bodo nadaljnji razvoj bolezni čimprej preprečili z ustreznim cepivom, ali pa vsaj omejili širjenje, da škoda ne bo še večja.

Drug pomemben dejavnik, ki je v mesecu januarju vplival na razvoj dogodkov na finančnih trgih, pa je objava rezultatov poslovanja globalnih podjetij za zadnji kvartal prejšnjega leta. Zaenkrat so rezultati kar vzpodbudni, večina objav je boljših od napovedi analitikov. Posebno nekateri tehnološki velikani, kot so Apple in Microsoft, so pozitivno presenetili, sploh Amazon kot predstavnik podjetij s področja spletne trgovine.

Na področju napovedi centralnih bank pa nič novega. Ameriška centralna banka (FED) je obrestno mero pričakovano pustila v januarju nespremenjeno.

Ameriški trgi najbolj odporni

Poglejmo podrobneje, kaj se je v januarju dogajalo na finančnih trgih. Spodnja tabela prikazuje, da so bili najbolj odporni ameriški trgi, delniški tečaji so navkljub paniki v zvezi s pandemijo v povprečju ostali v zelenem, evrski vlagatelji pa so zaradi rasti dolarja zabeležili celo solidno rast, 1,5 %. Evropski finančni trgi razvitih držav so v januarju nekoliko upadli, daleč najslabše pa se je godilo trgom v razvoju, primerjalni indeks MSCI EM je v dolarjih upadel za kar 4,7 %. To je sicer pričakovano, trgi v razvoju so kot bolj tvegane naložbe že v osnovi bolj občutljivi za negativne informacije. Če pa upoštevamo še, da pandemija izhaja iz Kitajske kot najvidnejšega predstavnika trgov v razvoju in glede na dejstvo, da je zdravstvena oskrba na teh področjih na nižjem nivoju, so ti padci še bolj razumljivi.

Kar se tiče obveznic, so se zahtevani donosi na globalnih trgih občutno znižali. To je dobro. Tako lahko obveznice kot naložbeni razred, vlagatelji zopet uporabljamo kot pribežališče v primeru padcev na delniških trgih. Naj spomnimo, v lanskem letu so skozi določena obdobja rasli oz. padali vsi naložbeni razredi, kar je nekako skregano z logiko.

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2020

Nepripravljenost za investiranje

Tako se je sicer obetavno nadaljevanje letošnjega leta na finančnih trgih nekoliko zameglilo. Verjamemo sicer, da bodo širjenje bolezni ustavili, je pa nekaj škode že narejene. Merjeni indeks strahu oz. (ne)pripravljenost vlagateljev za investiranje je v zadnjem času poskočil.

Trenutna vrednotenja so res povišana, kar pa ob sicer ugodnih makroekonomskih razmerah ni kritično, o čemer smo že pisali. Ekonomski fundamenti so se za letošnje leto sicer nekoliko izboljšali, prav tako obeti razpleta trgovinske vojne. Tudi centralne banke so obljubile pomoč s prilagajanjem obrestne mere, če bo potrebno.

Na splošno je naša ocena za naprej, da zaenkrat na trgih še vlada optimizem. Bi pa dovolj močan negativni sprožilec, kot je tudi omenjena pandemija, če bi trajala dovolj dolgo, lahko stvari postavila na glavo. Upajmo, da do tega ne bo prišlo.

Kriptovalute pa tokrat odlično

Izbruh bolezni pa vlagatelje v kriptovalute tokrat očitno ni prestrašil. Za nami je odličen mesec, kriptovalute so zabeležile močno rast.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu pridobil več kot 28 % vrednosti. To je vsekakor zavidljiv rezultat.

BITCOIN (BTC)

Kaj se tokrat lahko naučimo?

Na koncu bi zopet poudarili, da je take nepredvidene dogodke, kot je omenjeni izbruh pandemije na Kitajskem, nemogoče napovedati. Imajo pa velik vpliv na dogajanje na finančnih trgih. To je še en dokaz več, kako je težko napovedati prihodnost, o tem smo že pisali. Zato se v takih trenutkih ne smemo prepustiti čustvom, reagirati panično, posledično si lahko naredimo veliko škode. Stvari v večini primerov niso tako hude, kot izgledajo na prvi pogled.

Še vedno pa je najbolje, da smo pripravljeni na vse scenarije, tudi takšne, ki dejansko pripeljejo do krize. Kako? Z načrtom. Več o tem si lahko preberete TUKAJ.