V mesecu maju se je strah pred inflacijo še poglobil. K temu je pripomogla predvsem objava statističnih podatkov o stopnji inflacije za mesec april v ZDA, ki ga mesečno izdaja Ameriški zvezni urad za statistiko trga dela (US Bureau of Labor Statistic).

Indeks, ki meri povprečno mesečno spremembo cen, ki jo ameriški potrošnik plačuje za izbrano košarico proizvodov in storitev (Consumer Price Index – CPI), je tako v mesecu aprilu porastel za 0.8 %, kar je več od pričakovanja analitikov. Na letni ravni pa ta indeks (brez sezonske prilagoditve) trenutno znaša 4.2 %. Če izvzamemo cene energije in hrane, katerih cene običajno najbolj nihajo in jih statistiki za bolj merodajno sliko pogosto izključijo, znaša ta indeks za april 0.9 %, na letni ravni pa 3.0 %.

Rast cen posledica večjega povpraševanja

Predstavniki centralnih bank in del analitikov so sicer mnenja, da je ta rast cen predvsem posledica večjega povpraševanja potrošnikov po pandemiji, ki pa bo bolj kratkotrajne narave in se bo situacija sčasoma umirila.

Naj spomnimo, stopnja inflacije, ki jo želijo in podpirajo monetarne oblasti in institucije znaša 2 %, ta stopnja naj bi bila za delovanje gospodarstva optimalna, kar so pokazale ekonomske analize in raziskave. Če rast inflacije ne bo kratkotrajna, je ne glede na nasprotna zagotovila predstavnikov centralnih bank pričakovati, da se bodo za zajezitev inflacije obresti začele slej ko prej povečevati. Tega pa se vlagatelji najbolj bojimo.

Kaj je povzročilo nestabilnost na kapitalskih trgih?

Dodatno je k pesimizmu vlagateljev pripomogla tudi objava o stopnji nezaposlenosti v ZDA za mesec april, ki se glede na prejšnji mesec ni dosti spremenila in je znašala 6.1 %, kar je slabše od pričakovanja analitikov. Takoj so se pojavile govorice in ugibanja, ali je okrevanje gospodarstva po pandemiji zastalo in so napovedi o  siloviti gospodarski rasti neupravičene.

To je na kapitalskih trgih, ki so za te informacije izjemno občutljivi, povzročilo nestabilnost in upad delniških tečajev, kar pa je bilo na srečo samo kratkoročnega značaja. Objave podatkov o trgu dela, ki so sledile, predvsem število zahtev za pomoč brezposelnim, je bilo nekoliko boljše od pričakovanj, kar je trge začasno pomirilo.

Povpraševanje potrošnikov (consumer spending) v največji svetovni ekonomiji sicer pričakovano narašča, se je pa paradoksalno pojavil problem na strani ponudbe, ki v nekaterih sektorjih ne sledi povpraševanju. Predvsem težave v verigi dobaviteljev (surovine, sestavni deli …) povzročajo sive lase nabavnim direktorjem ameriških podjetij. Znan je primer avtomobilske industrije, ki  zaradi pomanjkanja sestavnih delov (šlo naj bi za elektronske čipe) ne more dobaviti zadostne količine avtomobilov, kar je povzročilo na trgu rast cen rabljenih avtomobilov.

Padec cen izkoristili za nakup …

Na področju storitev predvsem v sektorjih, ki so v obdobju pandemije najbolj trpeli (gostinstvo, turizem, hotelirstvo …), pa se je pojavil problem zagotavljanja ustrezne delovne sile. Veliko zaposlenih v teh panogah se je bilo v boju za preživetje prisiljeno trajno prekvalificirati.

Vse to seveda lahko vpliva na podatke o gospodarski rasti, če upoštevamo, da gre v osnovi za seštevek vseh proizvodov in opravljenih storitev na trgu.

V mesecu maju so sicer veliko podporo delniškim tečajem nudili vlagatelji, ki so  padce cen izkoristili za nakup predvsem delnic velikih tehnoloških podjetij (buy the dip). Rotacija na delniških trgih se je v maju nadaljevala, ni pa bila tako intenzivna kot v prejšnjih mesecih.

Azija v zadnjem obdobju zastala

Žal še vedno ne moremo mimo poslabšanja epidemioloških slik nekaterih regij in držav. Tako se je kriza poleg Indije in Brazilije prenesla predvsem na področje jugovzhodne Azije, v Južno Korejo in Singapur, ki sta pred tem veljali za ene prvih in najbolj uspešnih držav v boju s koronavirusom. Vse to seveda vpliva na regijske kapitalske trge, predvsem azijska rast delniških tečajev je v zadnjem obdobju zastala. Na srečo pa gre ZDA in Evropi mnogo bolje, dobavljivost cepiv in cepljenje prebivalstva  poteka po načrtu, ukrepi se sproščajo, okrevanje gospodarstva je v polnem zamahu.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD, v katerem so zajeti praktično vsi svetovni razviti trgi in je najbolj verodostojen in kompleksen odsev dogajanja na globalnih delniških trgih razvitih držav, v mesecu maju praktično obtičal na izhodišču, kot je razvidno iz spodnje tabele. Ameriške delnice 1.1 % v minusu, merjeno v EUR, bolje je tokrat šlo  trgom v razvoju, še bolje pa evropskim delnicam, primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil skoraj 3 %, merjeno v EUR.

Obveznice še vedno slabše, primerjalni indeks evropskih obveznic je v maju rahlo v negativnem območju.

Je pa USD napram EUR v maju izgubil 1.5 % vrednosti, tako da so rezultati, merjeni v USD, boljši.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2021

Nepremičninski sektor tudi v maju solidno

Delnice podjetij, ki vlagajo v nepremičnine, so tudi v mesecu maju v povprečju na globalni ravni pridobile na vrednosti. Povpraševanje po najemu poslovnih prostorov, pa tudi gradnja novih objektov so očitno zopet v polnem zamahu, kar se pozna tudi na povečanem povpraševanju po delnicah podjetij, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo.

Nekaj k povpraševanju pa prav gotovo pripomore tudi grozeča inflacija, prav nepremičnine namreč služijo v teoriji kot učinkovita zaščita proti izgubi vrednosti denarja.

Tako je v mesecu maju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 2 % vrednosti, merjeno v EUR,  kar je soliden rezultat.

Vir:Yahoo

Kriptovalute v maju z močno korekcijo

Kriptovalute so v mesecu aprilu doživele močan padec. Razloge si bomo pogledali v nadaljevanju tega prispevka. Bitcoin je od najvišje vrednoti več kot 53.000 EUR, ki jo je dosegel v sredini meseca aprila, upadel na najnižjo vrednost nekaj nad 28.000 EUR, ki jo je dosegel 29. maja. To pomeni skoraj 50 % padec! Samo v mesecu maju pa je vrednost Bitcoina upadla za dobrih 37 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Večina tečajev je upadla tudi za več kot polovico, kar je izbrisalo s trga več sto milijard vrednosti, po nekaterih podatkih cca. 600 milijard. To sicer ni bilo popolnoma nepričakovano, po tako močni rasti v zadnjih mesecih je velik upad v tem zelo nihajnem naložbenem razredu vedno možen, je pa presenetil s svojo silovitostjo.

Vedno pa je pri takih dogodkih potreben nek sprožilec. Analitiki pripisujejo sprožilec objavi podjetja Tesla, da za nakup električnih vozil ne bo več mogoče plačevati s kriptovalutami, kot je bilo nekaj časa možno. Dodaten udarec je trgu zadal tvit lastnika podjetja Elona Muska, da bo podjetje odprodalo svoj delež Bitcoina, kar je sicer kasneje zanikal, škoda pa je bila kljub temu storjena. To je očitno močno omajalo zaupanje imetnikov kriptovalut v svetlo prihodnost in večjo umeščenost kriptovalut v naše vsakdanje življenje, ki je potrebno za trajno stabilnost in obstoj.

Če temu dogodku sicer trajno ne moremo pripisovati večje škode, pa so naraščajoče zahteve nekaterih vlad in monetarnih oblasti največjih svetovnih ekonomij po večji regulaciji in preglednosti trga lahko mnogo bolj usodne.

Kitajske oblasti odsvetovale storitve s kriptovalutami

Tako so v sredini meseca maja kitajska vlada in kitajske monetarne oblasti (zveza kitajskih bank) združeno močno odsvetovali (beri kar prepovedali) kitajskim finančnim podjetjem in bankam vsakršno organizirano ukvarjanje in nudenje storitev v povezavi s kriptovalutami. Obenem so ponovno obvestili kitajsko javnost in izdali priporočilo, da v svetu kriptovalut obstaja velika možnost manipulacij in posledično velikih izgub za vlagatelje. Kitajske finančne oblasti skušajo namreč preprečiti vsako možnost plasiranja nezakonito pridobljenih sredstev in pranja denarja, ki je v kriptosvetu vsekakor najbolj enostavno in najtežje izsledljivo. Imetja kriptovalut pa kitajskim državljanom niso prepovedali.

Dodaten udarec je trgom povzročil predlog ameriškega predsednika Bidna in njegove administracije, da bo treba vse transakcije s kriptovalutami, večje od 10.000 USD, obvezno prijaviti davčnemu organu ameriške zvezne vlade (Internal Revenue Service- IRS), ki je v ZDA zadolžen za administrativne postopke v zvezi z pobiranjem davkov. Ta predlog je sicer del bolj obsežne akcije predsednika Bidna za prenovo oz. dopolnitev zakona o obdavčitvi kapitalskih dobičkov, ki jih je napovedal že v predvolilnem boju.

Kaj vse to pomeni za nadaljnjo rast kriptovalut, je težko napovedati, vpliv pa bo vsekakor imelo. V kriptosvetu je predvidevanje in napovedovanje takih scenarijev še bistveno bolj oteženo kot v svetu tradicionalnih finančnih naložb (delnice, obveznice, skladi …), kjer kljub vsemu obstaja neka povezava med dogajanjem na trgih in stanjem realne ekonomije. Ekonomski podatki, ki jih objavljajo pooblaščene institucije nam vsaj delno pomagajo in nas usmerjajo pri investicijah. Tega v svetu kriptovalut pač ni, zanašamo se lahko le na psihologijo in čustva vlagateljev, na čemer tudi (zaenkrat) temelji celotna kripto zgodba. Posebno mali vlagatelji (retail investors) lahko le spremljamo početje velikih igralcev, ki vodijo igro, in skušamo uganiti in predvideti njihove naslednje poteze.

Dokler kriptovalute ne bodo bolj umeščene in potrebne pri našem vsakdanjem življenju in s tem pridobile neko bolj realno vrednost, se bodo žal taki scenariji verjetno še dogajali.

Kaj lahko pričakujemo v naslednjih mesecih?    

Kakšnih bistvenih sprememb, ki bi lahko vplivale na kapitalske trge, v mesecu maju ni bilo zaznati.

Na radarju vlagateljev bodo, kot kaže, še vedno zavzemala najvišja mesta inflacija in podatki o trgu dela. Predvsem podatki o zahtevani donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic (10 year treasury yield), ki je trenutno zopet v območju nad 1.6 %, in cene surovin so pomemben napovednik bodočih inflacijskih pritiskov. Prav tako podatki s trga dela, kot so stopnja nezaposlenosti in potrošnja prebivalstva (ta doprinese kar dve tretjini vrednosti k ameriškemu BDP-ju) nam bodo služili kot semafor za dogajanje na trgih in nas usmerjali pri investicijah.

Predstavniki centralnih bank nam kot rečeno še vedno zagotavljajo, da so stvari pod nadzorom, je pa vprašanje, če jim lahko v celoti verjamemo. Njihov interes je namreč, da potrošnike pomirijo, da ne hitijo z nakupi (češ vse bo dražje), saj bi to povzročilo dodaten pritisk na strani povpraševanja. To pa bi pripomoglo k višjim cenam oz. inflaciji.

Prav tako ne gre še v celoti odpisati epidemije, ki lahko v nekaterih regijah še vedno poslabša epidemiološko sliko in vpliva na stopnjo okrevanja gospodarstva. Gledano globalno pa gremo najverjetneje zares proti koncu predora.

Pretrese na trgih lahko povzroči tudi sprememba zakona o obdavčitvi kapitalskih dobičkov v ZDA za najbogatejše Američane, o tem smo že pisali. Na splošno pa je predsednik ZDA Biden in njegova administracija kar ambiciozno zastavila plan o obsežnih socialnih, zdravstvenih in okoljevarstvenih reformah v ZDA, kar bo močno vplivalo na vsakdanje življenje Američanov. To je presenečenje tudi za politične analitike, ki so Bidnu pripisovali kvečjemu bolj učinkovit boj s pandemijo, kaj več pa ne. To utegne stati ameriško državno blagajno kar veliko denarja, je pa dobra naložba za prihodnost in bodočo blaginjo prebivalstva. Ugotovljeno je bilo namreč, da imajo taki ukrepi multiplikativne učinke in dobro vplivajo tudi na celotno ekonomijo države. Zadovoljno, zdravo in polno zaposleno prebivalstvo lahko dolgoročno bistveno pripomore k rasti gospodarstva, kar se posledično odraža pozitivno tudi na kapitalskih trgih.

Več o gibanju na trgih in kam z denarjem v časih, ko je na pohodu inflacija, bomo razkrili tudi na webinarju, ki bo v četrtek, 10. junija 2021, ob 20. uri. Več o webinarju si lahko preberete TUKAJ.

Rotacija in posledično povečana nihajnost, predvsem velikih tehnoloških podjetij na delniških trgih, se je v mesecu marcu nadaljevala. Vlagatelji na krilih optimizma postajajo vse bolj pogumni in prenašajo sredstva iz konservativnih delniških naložb, kamor lahko uvrščamo tudi velika tehnološka podjetja iz sektorjev informacijske tehnologije in komunikacij, ki so v času korona krize najbolj uspevala, v delniške naložbe cikličnih sektorjev, kjer si v obdobju napovedane visoke gospodarske rasti obetajo višje donose.

Od kje tak optimizem?

Veliko zaslug za optimizem na kapitalskih trgih gre pripisati novemu ameriškemu predsedniku Bidenu in njegovi administraciji. Po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih je namreč ameriški senat končno potrdil nov sveženj pomoči gospodarstvu in gospodinjstvom za blažitev posledic pandemije, težak kar 1.9 trilijona USD, ki ga je zahteval prav Biden.

Ta pomoč pa ne vpliva pozitivno samo na največjo svetovno ekonomijo, ampak se njeni multiplikativni učinki poznajo tudi globalno. ZDA bodo tako kot ogromen porabnik okrepile potrošnjo, s tem tudi uvoz, od česar imajo neposredne koristi ekonomije držav, ki v ZDA izvažajo, če omenimo samo najbolj vidne učinke.

Indeks razvitih trgov pridobil 6.8 %

Poleg tega je opazen tudi napredek v načrtovani precepljenosti ameriškega prebivalstva. Bidenova administracija je očitno zelo uspešna pri zagotavljanju cepiva, kar vpliva na hitro izboljšanje epidemiološke slike ZDA. Trenutno kaže, da bo ameriško prebivalstvo precepljeno bistveno hitreje kot je bilo načrtovano v začetku leta. Predsednik Biden je v svojem govoru celo obljubil, da bo cepivo dostopno vsem odraslim ameriškim državljanom že v mesecu maju letošnjega leta. To daje upe o skorajšnjem polnem okrevanju ameriškega gospodarstva, kar pa se pozna tudi na kapitalskih trgih.

Tako je primerjalni indeks razvitih trgov MSCI WORLD v marcu pridobil izjemnih 6.8 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnje tabele. Odlično tudi evropske delnice, njihov primerjalni indeks je v marcu pridobil 6.7 %, merjeno v EUR. Ta mesec pa slabše trgi v razvoju, njihov globalni primerjalni indeks je pridobil še vedno zadovoljivih 1.7 % v EUR. To je bilo spričo rasti USD tudi pričakovati, USD je napram EUR v marcu pridobil več kot 3 %.

Obveznice so zaradi naraščajočih pričakovanj glede inflacije še vedno na udaru, primerjalni indeks evropskih obveznic se giblje okoli izhodiščnih vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets over April 2021

Kriptovalute tudi v marcu odlično

Kriptovalute so v mesecu marcu zopet dosegle zgodovinski vrh. Tako je vrednost Bitcoina 13. marca presegla vrednost 51 tisoč EUR. Kasneje je sicer padla pod vrednost 44 tisoč EUR, vendar se je nato zopet pobrala in se sedaj giblje okoli vrednosti 50 tisoč EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Velika nihajnost je za ta naložbeni razred razumljiva in tako bo najverjetneje tudi v prihodnosti. Pač naložba, ki od vlagateljev zahteva močne živce.

Tako je Bitcoin v mesecu marcu pridobil odličnih več kot 35 % vrednosti.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Nepremičninski sektor navzgor

Globalni sektor podjetij, ki vlagajo v nepremičninsko dejavnost, je tudi v mesecu marcu nadaljeval pot navzgor. Vlagatelji pač stavijo na to, da se bo po koncu pandemije in ponovnem zagonu vseh dejavnosti potreba po poslovnih prostorih spet povečala. Prav ta del nepremičninskega sektorja je v pandemiji najbolj trpel.

Ne gre pa tudi pri tem sektorju spregledati inflacijskih pričakovanj. Po eni strani so nepremičnine lahko zaščita pred inflacijo in izgubo realne vrednosti denarja, po drugi strani pa lahko nove investicije v tej dejavnosti zavira dvig obrestnih mer za kredite, ki je zelo verjetna posledica povišane inflacije. Investicije v nepremičninskem sektorju so namreč  zelo občutljive na višino obrestne mere, visok delež sredstev za investicije je namreč pridobljen s krediti.

Tako je v mesecu marcu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil 2.7 % vrednosti v USD, kot je razvidno iz spodnjega grafa, v EUR pa skoraj 5 %.

Vir: Yahoo

Kmalu inflacijski pritiski?

Torej lahko že kmalu pričakujemo inflacijske pritiske? Odvisno koga vprašate oz. komu verjamete.

Kot smo ugotovili, trenutno dogajanje na kapitalskih trgih podpira močan optimizem glede umiritve pandemije, odprave vseh ukrepov in omejitev, hitrega okrevanja gospodarstva in močne gospodarske rasti. Take razmere pa povzročijo tudi povečano povpraševanje države, podjetij in gospodinjstev. To je samo po sebi sicer pozitivno in pripomore k nadaljnjemu okrevanju ekonomije, posledično pa lahko ustvari inflacijske pritiske.

Čeprav podatki o stopnji inflacije, ki v  ZDA znaša trenutno 1.7 %, v Evropi pa 1 % na letni ravni, kar je še daleč od želene in priporočene stopnje 2 % centralnih bank, še niso vzrok za skrb, pa vlagatelji očitno menijo drugače. Tudi izjave predstavnikov centralnih bank, predvsem ameriške centralne banke (FED), da bodo vodili bolj sproščeno politiko obrestnih mer in je možno dvigovanje še daleč, jih ne prepričajo. Zakaj?

Vlagatelji se v svojem prepričanju opirajo na rast donosnosti ameriških 10-letnih državnih obveznic (10 Year Treasury notes), katerih gibanje se je v zgodovini že mnogokrat izkazalo za pravilen napovednik prihodnosti. Obvezniški trg, ki je nekajkrat večji od delniškega, je pomemben dejavnik v ekonomiji držav, ki ga je treba pri odločitvah glede bodoče finančne politike opazovati in upoštevati.

V zadnjem obdobju prihaja do močne rasti donosnosti 10-letnih državnih obveznic. Če je bila zahtevana donosnost še v začetku leta 1 %, pa je trenutno že 1.6 %, analitiki pa napovedujejo še nadaljevanje rasti.

To se dogaja, ko vlagateljem v ta naložbeni razred donosnost ob pričakovanih bodočih inflacijskih pritiskih tako ne zadošča več, obveznice so pripravljeni kupovati le ob višji donosnosti. Zahtevana donosnost obveznic začne rasti, cene posledično padati. Tako lahko ugotovimo, da se napovedi centralnih bank in trgov med seboj razlikujejo. Kdo ima torej prav? Zgodovina nas uči, da v večini primerov trgi.

Kako pa to vpliva na delniške trge?

Dogajanje na trgu ameriških državnih obveznic in spremembe njihove donosnosti deluje torej kot barometer za napoved prihodnosti. Rast zahtevane donosnosti je za vlagatelje zadosten dokaz, da prihaja obdobje hitre gospodarske rasti in možne povišane inflacijske stopnje.

Paradoks je v tem, da v primeru, ko potrošniki pričakujejo inflacijo, torej višje cene proizvodov in storitev, pohitijo z nakupi v prepričanju, da bo kasneje vse dražje. Povpraševanje se poveča, posledično cene zrastejo, pa imamo zares inflacijo. Naj vas spomnimo, dogajanje na kapitalskih trgih je lahko tudi znanilec sprememb v realni ekonomiji, trgi so časovno pred realno ekonomijo. Tako vlagatelji svojo naložbeno politiko prilagajajo novim razmeram.

V iskanju čim višjih donosov v pričakovanem obdobju povišane inflacije odprodajajo naložbe, katerih prihodki bodo v inflaciji najbolj trpeli, katerih razmerja med ceno delnice in prihodki na delnico (P/E faktor) so v tem trenutku visoka, in kupujejo delniške naložbe, kjer je to razmerje bolj ugodno. Tako si obetajo višje donose, predvsem, ker so opogumljeni z že omenjenimi dogajanji.

Na udaru velika tehnološka podjetja

Zaradi tega so na najbolj na udaru velika tehnološka podjetja sektorjev informacijske tehnologije in komunikacij, katerim je v obdobju koronakrize šlo najbolje in je cena delnic najbolj zrasla, obenem pa seveda tudi P/E razmerje.

Na drugi strani pa v obdobju visoke gospodarske rasti in inflacije najbolj uspevajo ciklični gospodarski sektorji, kot so npr. energetski sektor, materiali, industrijska proizvodnja in finance. Za finančni sektor pomenijo višje obrestne mere tudi višje dobičke, energetski sektor pa si obeta višje cene energentov. Prav ti sektorji so v obdobju koronakrize najbolj trpeli, vrednotenja njihovih delnic so ugodna, P/E razmerja nizka. Zato je rotacija tako silovita.

Kaj lahko pričakujemo?

Kot sedaj kaže, zaenkrat lahko še pričakujemo nadaljevanje rotacije, menijo analitiki. Koliko časa še, seveda ne vemo. Odvisno od epidemioloških slik držav, stopnje precepljenosti ter seveda mesečnih podatkov o stopnji inflacije in gibanju zahtevane donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic.

V primeru, da bo zahtevana donosnost prebila mejo 2 %, nas čakajo na delniških trgih težave. Bodo pa na neki točki vlagatelji ocenili, da so vrednotenja visokotehnoloških podjetij zopet postala privlačna in bodo odšli po nakupih. Toliko v tolažbo imetnikom le-teh delnic.

Treba je povedati, da gre kljub trenutni situaciji za prvovrstna podjetja, na katerih temelji tehnološki napredek sveta in globalne ekonomije. Digitalizacije in avtomatizacije, ki prodira v vse sektorje gospodarstva, povezljivosti med gospodarskimi in fizičnimi subjekti, Internetu stvari (Internet of Things – IOT), in še bi lahko naštevali, si brez odločilne vloge in razvojnega prispevka teh podjetij ni mogoče zamisliti.

So ugodnejša vrednotenja teh podjetij že priložnost za nakup (buying the dip)? Kdo ima torej prav glede inflacije, centralne banke ali finančni trgi? To bodo vprašanja, s katerimi si bodo vlagatelji belili glavo v nadaljevanju letošnjega leta.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

Dogajanje na finančnih trgih v zadnjem obdobju vse bolj kroji (ne)upravičen strah pred inflacijo. Kljub temu, da statistični podatki trenutno prav nič ne kažejo na povišano inflacijo, prej nasprotno, in ugledne finančne institucije (vključno z ameriško centralno banko – FED) napovedujejo, da bo inflacija še kar nekaj časa pod kontrolo, to vlagateljev ne prepriča.

Poplava (tiskanega) denarja na trgih, optimizem v skorajšnjo precepljenost prebivalstva in posledično polno odprtje gospodarstva ter močna rast gospodarskih aktivnosti so tisti dejavniki, na katere vlagatelji polagajo svoje upe v želji po čim višjih donosih. Pa imajo prav in se bo ta scenarij zares uresničil?

Tega z gotovostjo seveda ne moremo napovedati. Likvidnost na finančnih trgih je zares visoka, vendar je veter v prsi inflaciji tudi povečana stopnja brezposelnosti in posledično izguba kupne moči kar znatnega dela prebivalstva pomembnih svetovnih ekonomij. Pa tudi v primeru povišane inflacije je veliko vprašanje, kdaj se bodo centralne banke odločile za dvigovanje obrestih mer in s tem dušile inflacijo, seveda pa tudi gospodarsko aktivnost.

Svetovno gospodarstvo je še daleč od nivojev pred pandemijo, posledice zaprtja in omejitve gibanja so še vedno prehude. Vsaj tako nam zagotavljajo predstavniki najpomembnejših svetovnih centralnih bank.

Strah pred inflacijo poskrbel za korekcije

Prav tako odkritje novih sevov (mutacij) virusa COVID 19 in logistični problemi v zvezi s cepivom lahko še vedno znatno upočasnijo plane o zadostni precepljenosti in popolnim odprtjem svetovnega gospodarstva.

Skratka, neznank je kar lepo število.

Kljub temu pa imajo, kot smo omenili, vlagatelji pač svoje prepričanje. To je bilo lepo vidno konec meseca februarja, ko je prišlo na finančnih trgih zopet do manjše korekcije, ki je posledica strahu pred inflacijo, pa tudi visoki rasti in lepih donosov v letošnjem letu. Nekateri pač unovčujejo dobičke.

Med najslabšimi delnice defenzivnih panog

V tej korekciji so jo najslabše odnesle tiste naložbe oz. naložbeni razredi, ki imajo v obdobjih povišane inflacije (v teoriji) največ težav. To so predvsem obvezniški naložbeni razred in delnice defenzivnih panog, kamor uvrščamo tudi zmagovalce korona krize, kot so visoko tehnološke delnice sektorjev informacijske tehnologije in komunikacij.

Lahko rečemo, da prihaja do kar intenzivne rotacije oz. prenosov naložb v tiste, ki v močni konjunkturi, ki jo kot rečeno nekateri napovedujejo, in časih povišane inflacije najbolje uspevajo. To pa so ciklične delnice predvsem energetskega in finančnega sektorja, pa tudi sektorja materialov in industrijske proizvodnje, če omenimo samo najbolj vidne.

Kljub popravku v zadnjih dneh meseca je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI World v mesecu februarju zrastel za lepih 2.7 %, merjeno v EUR. Enako tudi ameriške delnice, nekoliko slabše evropske, tokrat pa najslabše trgi v razvoju, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je zrastel zgolj 0.9 %, merjeno v EUR.

Zaradi razlogov, ki smo jih navedli, obveznice pričakovano slabše, zahtevani donosi so se povečali, globalni primerjalni obvezniški indeks je tako izgubil 1.6 % vrednosti, merjeno v EUR.

Tečaj USD napram EUR pa se v mesecu februarju skoraj ni spremenil.

Vir: JP Morgan Review of markets over February 2021

Kripto evforija še vedno traja

Kriptovalute so v mesecu februarju dosegle zgodovinske vrhove. Tako se je vrednost Bitcoina 21. februarja močno približala meji 50.000 evrov, najvišja vrednost je bila tako skoraj 47.500 evrov, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Kasnejši upadi so bili do neke mere pričakovani, mnogi so pač unovčevali izjemne dobičke. Tako je Bitcoin 28.februarja zanihal do vrednosti blizu 37.000 evrov, kar pomeni skoraj 30 % od doseženih vrhov.

Kljub padcu je Bitcoin v februarju še vedno pridobil odličnih skoraj 40 %.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Nepremičninski sektor se pobira

Delnicam podjetij, ki vlagajo v nepremičnine, gre letos bolje. To je do neke mere tudi pričakovano, nepremičninska podjetja so bila v času pandemije in omejitve gibanja močno na udaru, ljudje so ostajali doma in potreba predvsem po poslovnih prostorih je močno upadla. Nekatera podjetja pa so celo propadla.

Vlagatelji menijo, da je najtežje obdobje zaprtja gospodarstva in omejitve gibanja že za nami, potreba po poslovnih prostorih bo spet narasla, kar se pozna tudi na vrednosti delnic.

Tako je v mesecu februarju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 5 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Vsem nepremičninskim podjetjem sicer ne gre enako dobro. Predvsem podjetja, ki vlagajo v evropske nepremičnine, so še vedno v težavah. Razlog je v dolgotrajnejši zapori gospodarstva in bolj rigoroznemu izvajanju omejitvenih ukrepov.

Razlika med tradicionalnimi in naložbami v kriptovalute?

Glede na vsesplošno kripto evforijo smo mnenja, da je pravi čas, da ponovno opozorimo na to, česa bi se morali vlagatelji zavedati pred vstopom v finančne naložbe.

V čem je temeljna razlika med t.i. tradicionalnimi finančnimi naložbami in naložbami v kripto valute?

Tradicionalne finančne naložbe so obveznice, delnice, pa tudi vzajemni skladi in vse bolj popularni indeksni skladi, da omenimo samo najbolj značilne. Poenostavljeno povedano, delnice so lastniški vrednostni papirji, z nakupom katerih vlagatelj postane tudi sorazmerni delni lastnik podjetja, katerega delnice je kupil.

Glede na ekonomsko-politično situacijo in rezultate podjetja vrednost delnice sicer lahko zaniha, vlagatelju pa grozi popolna izguba vložka samo v primeru prenehanja delovanja podjetja oz. stečaja (likvidacije). To pa je ob pravilnem izboru podjetja oz. upoštevanju določenih kriterijev sorazmerno redko. Če gre za uveljavljeno podjetje z jasno vizijo, prepoznavno blagovno znamko, sodobnim poslovnim modelom in odgovornim vodenjem podjetja, premišljeno strategijo, bazo zvestih strank in vlaganjem v razvoj novih produktov in storitev, je možnost izgube celotnega vložka relativno nizka.

Kaj pa vzajemni in indeksni skladi?

Če pa vlagamo v vzajemne in indeksne sklade, kjer je naša naložba razpršena med veliko število različnih delnic, pa je verjetnost popolne izgube še toliko manjša. Marsikdo bi rekel, kaj pa delnice NKBM, katere stečaj se je boleče zarezal v spomine znatnega dela slovenskih vlagateljev? To je tipičen primer, kjer se vlagatelji v želji po lahkem zaslužku niso zavedali pasti in kriterijev niso upoštevali.

Res pa je, da je šlo za specifično situacijo, kjer je svoje naredila še finančna kriza in slaba politika vodenja omenjene banke v smislu izdajanja nezavarovanih kreditov, kar pa so takrat počele res domala vse slovenke banke. Verjetnost, da bodo naši vložki v podjetja z več desetletno tradicijo, kot so Volkswagen, Mercedes Benz, pa tudi Apple, Microsoft, Coca Cola, Novartis, če omenimo samo nekatere, čez noč propadli, je zares majhna. Najbrž je večja verjetnost propada nekaterih držav kot teh mega korporacij.

Obveznice pa so dolžniški vrednostni papirji, kjer izdajatelj (večinoma) jamči s svojim premoženjem, da bo izposojeno glavnico do dogovorjenega roka skupaj z obrestmi tudi vrnil.

V obeh primerih gre za neko realno premoženje, ki varuje vlagateljev vložek oz. posojilo.

Pri kripto naložbah pač realnega premoženja (vsaj zaenkrat) ni. Te naložbe temeljijo na psihologiji vlagateljev, da bodo ohranjale oz. pridobivale na vrednosti, da se bo njihov menjalni tečaj višal, ker se bo zanimanje zanje v prihodnosti povečevalo in bodo postale sestavni del našega vsakdanjega življenja. Kripto naložba je vredna natanko toliko, kolikor je nekdo na nakupno/prodajnem mestu pripravljen zanjo odšteti. To pomeni, da je v teoriji možna tudi izguba celotnega vložka oz. je verjetnost le-tega mnogo višja kot pri tradicionalnih finančnih naložbah. Tako so nihanja in negotovost mnogo višja, res pa so tudi zaslužki lahko sorazmerno mnogo višji. Dobro je, da se vlagatelji tega zavedajo, predno se odločijo za naložbo.

Kaj lahko pričakujemo?

Kot sedaj kaže, bodo v letošnjem letu razpoloženje vlagateljev krojile predvsem centralne banke s svojo politiko obrestnih mer. Najbolj ključne bodo kot vedno ameriška centralna banka (FED) in evropska centralna banka (ECB). Bodo držale svoje obljube o bolj ohlapni obrestni politiki? To pomeni, da kljub doseganju ciljne inflacije 2 % ne bodo takoj odreagirale z zvišanjem obrestnih mer, ampak bodo zaradi podpore okrevanju ekonomije po pandemiji bolj prilagodljive, kot smo že omenili. Spremljanje njihovih reakcij in napovedi bo očitno ena izmed prioritet vlagateljev pri odločanju za investicije.

Seveda pa je treba spremljati tudi mesečne statistične podatke o doseženi inflaciji, ki jih periodično objavljajo pooblaščene finančne institucije in so podlaga za akcije centralnih bank v zvezi z obrestnimi merami.

Vsekakor smo mnenja, da nas čaka najverjetneje zanimivo in izzivov polno leto. Naše portfelje naložb je treba prilagoditi tako, da nam bodo tudi v takih možnih scenarijih prinašali zadovoljive donose.

Umirjeno dogajanje na finančnih trgih ob zaključku leta 2020 se je preneslo tudi v letošnje leto in vlagatelje spodbujalo k nakupu. Še največ negotovosti je vlagateljem prineslo dogajanje v zvezi s pandemijo. Očitno so logistični problemi, s tem mislimo proizvodnjo in distribucijo cepiva zoper virus COVID-19, večji, kot smo sprva mislili.

Pa tudi odkritje novih sev-ov oz. mutacij virusa ne prispeva ravno k uresničevanju časovnih planov. To pomeni, da se bo prvotni plan za precepljenost svetovne populacije očitno nekoliko zavlekel. Da se bo svetovno gospodarstvo popolnoma odprlo, bo preteklo še kar nekaj časa, nekatere države v strahu pred novimi vali pandemije celo uvajajo nove omejitvene ukrepe. Tako so tečaji na kapitalskih trgih velik del meseca januarja večinoma rasli, v zadnjem tednu pa je prišlo do (upamo) kratkotrajne korekcije.

Vpliv načrtovanih akcij novega ameriška predsednika

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI World je tako v januarju malenkost upadel, izgubil je 0.3 % svoje vrednosti, merjeno v EUR. Vlagatelji so se očitno odločili, da je čas za popravek. V tem sicer ni nič slabega, tečaji ne morejo samo rasti. Kje pa so razlogi za upad?

Poleg visokega vrednotenja tečajev in težav pri proizvodnji in distribuciji cepiva je delno razlog tudi v načrtovanih akcijah ameriškega predsednika Joe-a Bidena. Kot je napovedal že v svoji predvolilni kampanji, načrtuje dvig davkov na korporativne dobičke, ki pa bo bolj zmeren, kot je bilo prvotno mišljeno. Pričakuje se dvig davčne stopnje na 28 % namesto načrtovanih 35 %. Poleg tega se pričakuje tudi sprejetje protimonopolne zakonodaje, kar pomeni pritisk predvsem na sektor tehnologije in komunikacij, kamor spadajo tudi največja podjetja skupine FAAMG (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft in Google).

Pa tudi zdravstveni sektor bi lahko bil na udaru, obe stranki v kongresu se namreč zavzemata za zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in večji vpliv države pri oblikovanju cen. To pa bi škodilo predvsem farmacevtskim podjetjem. Na področju energije se Biden zavzema za bolj trajnostne in okolju prijazne rešitve, kar bo lahko prineslo težave predvsem naftni industriji ter proizvodnji zemeljskega plina.

V zunanjepolitičnih odnosih s Kitajsko bo Biden kot kaže ostal nepopustljiv, izogibal pa se bo trgovinski vojni.

Kljub temu pa analitiki ocenjujejo, da prinaša Bidenova politična agenda več dobrega kot slabega za finančne trge, zato za večjo zaskrbljenost (zaenkrat) ni razloga.

Januarja najbolje azijskim trgom v razvoju

Poglejmo si podrobneje, kaj se je dogajalo na finančnih trgih v mesecu januarju. Spodnja tabela kaže, da je daleč najbolje šlo azijskim trgom v razvoju, njihov primerjalni indeks je pridobil skoraj 5 % vrednosti, merjeno v EUR. Ameriške in evropske delnice v povprečju malenkost v rdečem, poraženec meseca pa, kot smo že navajeni, trgi v razvoju Latinske Amerike, izgubili so 6 % vrednosti, vse merjeno v EUR.

Obveznice malenkost v rdečem, evropske so izgubile v povprečju 0.5 % v EUR. USD je v januarju pridobil napram EUR 0.7 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2021

Kriptovalute še vedno odlično

Kriptovalute so v začetku leta nadaljevale z izjemno rastjo. Tako je Bitcoin 8.  januarja celo prebil mejo 33.000 EUR, Ethereum pa 20. januarja vrednost 1.140 EUR.

Kasneje je sicer prišlo do popravkov, tako je Bitcoin na mesečni ravni zrastel solidnih več kot 14 %, Ethereum pa odličnih več kot 75 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjih grafov.

BITCOIN (BTC) – Vir: Yahoo

ETHEREUM (ETH) – Vir: Yahoo

Vir: Yahoo

Pa so se kriteriji, na podlagi katerih se vlagatelji odločajo za investiranje, v zadnjem obdobju kaj spremenili?

Analitiki ugotavljajo, da so se. Če je bil v preteklosti glavni kriterij za investiranje pričakovani dobiček in razmerje med ceno delnice in donosom na delnico (P/E faktor), prihaja v ospredje pri mnogih vlagateljih ‘dobro ime’ podjetja (angleško Goodwill). Ta opredeljuje ugled blagovne znamke podjetja, bazo zvestih strank, dobre odnose in komunikacijo s strankami, dobre in poštene odnose podjetja z zaposlenimi, uporaba primerne in okolju prijazne tehnologije ter intelektualni kapital podjetja.

V finančni industriji pa se vedno bolj pojavlja kratica ESG. Kaj pomeni?

Kratica ESG je postala sopomenka za družbeno odgovorno ali trajnostno investiranje. ESG je kratica, ki označuje ključna okoljska, družbena in korporativna merila, ki jih uporabljamo pri izbiri naložb (E kot »environmental«, S kot »social« in G kot »governance«). Etični, trajnostni ali družbeno odgovorni pristop k investiranju postaja najpomembnejši investicijski trend naše generacije, ki naj bi revolucionarno spremenil način poslovanja finančne industrije.

Družbeno odgovorni skladi ESG so v zadnjih letih največja uspešnica med investicijskimi skladi. Pravzaprav so v globalnem merilu edina kategorija, ki dosega razcvet v pravem pomenu besede, saj rasti čistih prilivov že nekaj let presegajo 20 %. Slikovno definicijo družbeno odgovornega investiranja kaže spodnja slika:

Kaj lahko pričakujemo?

Zaenkrat večjih čeri oz. pasti za vlagatelje (še) ni na vidiku, s tem se strinja večina analitikov. Fundamenti na finančnih trgih so še vedno dobri, visoka likvidnost kot posledica sprejetih ukrepov pomoči podjetjem in gospodinjstvom, predvsem v ZDA in Evropi, ob nizkih obrestnih merah so odlično okolje za rast tečajev.

Kot rečeno, Bidenovi ukrepi za finančne trge prinašajo več dobrega kot slabega, vsaj tako ocenjuje Wall Street. Umiritev napetosti v svetu, prednost dogovarjanju in dialogu pred grožnjami, oživitev članstva ZDA v različnih svetovnih okoljevarstvenih, človekoljubnih in varnostnih organizacijah ter sprejetje novih paketov pomoči za okrevanje ekonomije so vsekakor dejavniki, ki vzbujajo optimizem in delujejo vzpodbudno na razpoloženje vlagateljev in pripravljenost za investiranje.

Nekaj slabe volje sicer prinaša napovedan dvig davkov na korporativne dobičke in sprejetje protimonopolne zakonodaje, kaj hujšega pa se ne pričakuje.

Vsekakor je trenutno sicer največja skrb vlagateljev možnost novih valov pandemije, pa tudi tu se vidi luč na koncu predora, svetovna populacija bo slej ko prej precepljena.

Nas torej čaka na finančnih trgih dobro leto?

Eden izmed najbolj znanih in uglednih svetovnih finančnih analitikov je izjavil, da ga najbolj skrbi to, da vse deluje preveč popolno. Naj vas spomnimo, tudi v začetku lanskega leta večjih skrbi ni bilo, pa se je zgodila pandemija. V sodobnem svetu se pač vse dogaja vedno hitreje, prihaja do skokovitih sprememb, svet je zaradi učinkovite tehnologije vedno boj povezan in medsebojno odvisen, zato varnih otokov ni več. Vlagatelji moramo pač biti pripravljeni na vse scenarije.

Zato naj na koncu kot vedno še enkrat poudarimo, da previdnost ni nikoli odveč, finančna sredstva je treba razpršiti med različne naložbene razrede tako, da bodo vaši portfelji v skladu z vašim naložbenim profilom, ki opredeljuje tudi odnos do tveganja in želenih donosov. Obenem pa je potrebno periodično izvajanje rebalansa, kar pomeni ponovno vzpostavitev razmerij med naložbenimi razredi, ki se zaradi različnih stopenj rasti lahko sčasoma porušijo. Tu je zelo dobrodošla pomoč izkušenih osebnih finančnih svetovalcev.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

Lahko rečemo, da je zaključek leta 2020 na finančnih trgih minil dokaj umirjeno. Večjih pretresov ni bilo, mir vlagateljev je nekoliko zmotilo le odkritje novega seva (mutacije) virusa SARS-COV-2 v Veliki Britaniji. Ta naj bi bil še bolj nalezljiv od sedaj poznane verzije, na srečo pa ne tudi bolj smrten.

To je kratkoročno nekoliko zamajalo stabilnost trgov, vendar se je situacija hitro umirila. Res pa so nekatere države EU čez božične in novoletne praznike še dodatno zaostrile omejitvene ukrepe.

1,8 trilijona evrov za »obnovo« Evrope

V podporo tečajem pa je bilo sicer pričakovano sprejetje novih paketov stimulativne pomoči gospodarstvu in gospodinjstvom v ZDA in EU. Po večtedenskem pogajanju je ameriški kongres le potrdil nov paket pomoči, vreden skoraj 900 milijard dolarjev.

Prav tako so tudi države EU končno dosegle sporazum o dolgoročnem proračunu EU, z največjim svežnjem spodbud, ki je bil kdaj koli sprejet. Skupaj 1,8 trilijona evrov bo pomagalo pri obnovi Evrope po pandemiji COVID-19. Tako bo Evropa bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša. Nekatere države, predvsem Poljska in Madžarska, so temu sporazumu doslej namreč močno nasprotovale.

Dobra novica je tudi, da se je svet dokončno rešil bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ko se je hočeš nočeš moral sprijazniti z porazom.

Najbolje trgi v razvoju

Tako so tečaji na kapitalskih trgih v decembru povečini umirjeno rasli, primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI World je pridobil 1.9 %, merjeno v evrih. Podrobnejši pregled dogajanja pa prikazuje spodnja tabela.

Tako je najbolje šlo trgom v razvoju, v povprečju so pridobili na globalnem nivoju 5 % vrednosti, merjeno v evrih. Evropske delnice tokrat slabše, primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil 2.2 % v evrih, ameriški MSCI USA pa 1.8 %.

Evrske obveznice so v decembru ostale bolj ali manj na izhodiščnih vrednostih.

Dolar je v decembru napram evru izgubil več kot 2 % vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets over December 2020

Kriptovalute v decembru zopet izjemno

Kriptovalutam so v zaključku leta vrednosti zopet močno zrasle.

Bitcoin, (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v decembru pridobil več kot 54 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Ethereum, (ETH), pa to pot malo slabše, pridobil je cca. 20 % vrednosti, merjeno v EUR.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

ETHEREUM (ETH), Vir: Yahoo

Pa smo se v letu 2020 vlagatelji tudi kaj naučili?

Najpomembnejši nauk leta 2020 je prav gotovo, da so finančni trgi še enkrat dokazali svojo odpornost. Po skoraj apokaliptičnih napovedih po odkritju virusa COVID-19, ko so delniški tečaji v izjemno kratkem času padli tudi za 30 – 40 %, so se potem tudi neverjetno hitro pobrali. Česa takega v zgodovini še nismo doživeli. Upamo, da so sedaj tudi največji dvomljivci spoznali, da se tečaji vedno popravijo, samo dovolj potrpežljivi moramo biti, kot pravi Warren Buffett, in se ne prepustiti paniki. V slogu pregovora ‘ za dežjem vedno posije sonce ‘.

Moramo pa priznati, da imajo za to največje zasluge vlade in centralne banke najpomembnejših svetovnih ekonomij, predvsem ZDA in EU, ki so se izjemno hitro in učinkovito odzvale na krizo in s paketi stimulativne pomoči preprečile globalno ekonomsko krizo največjih razsežnosti in posledično izjemne padce BDP-jev in še večje brezposelnosti.

Spodnja preglednica prikazuje zanimiv pregled nekaterih predstavnikov različnih naložbenih razredov, njihove donose v letu 2020, največje padce od začetka leta 2020 in največji odboj od najnižjih vrednosti.

Vrednosti so podane v USD, za predstavo v EUR je potrebno upoštevati, da je USD v letu 2020 napram EUR izgubil več kot 8 % vrednosti.

Vir: Visual Capitalist

Za nas pa je še bolj zanimivo, da si pogledamo tudi, kako je v letu 2020 šlo posameznim naložbenim razredom, (delnicam, obveznicam in alternativnim naložbam), ki so najbolj pogosto zastopane v naših portfeljih.

Naložbeni razred delnice

Delnice v krizah najmočneje zanihajo, to se je pokazalo tudi v letošnjem letu. Po rekordnih padcih med 30 in 40 %, nekateri najbolj ogroženi sektorji celo več, čez 50 %, se je pričelo tudi izjemno hitro okrevanje tečajev. Niso pa vse delnice okrevale enako hitro. Geografsko gledano je šlo v letu 2020 najbolje ameriškim delnicam, njihov primerjalni indeks MSCI USA je kljub padcem pridobil več kot 10 %, merjeno v evrih.

Zasluge gredo predvsem izjemni učinkovitosti ameriških finančnih oblasti, ki so reagirale odlično, delno pa tudi strukturi ameriškega gospodarstva in delniških indeksov, visok odstotek zavzemajo namreč visoko tehnološka IT in komunikacijska podjetja, ki so to krizo prenesla najbolje. Evropa slabše, primerjalni indeks MSCI Europe je v letu 2020 zabeležil negativen donos v višini cca. 3 %, merjeno v evrih. Presenetljivo dobro pa trgi v razvoju, primerjalni indeks MSCI EM je kljub krizi zrasel skoraj 8 %, merjeno v evrih.

Sektorsko gledano so razlike še večje. Nesporni zmagovalci so visokotehnološka podjetja v IT in komunikacijskemu sektorju, v letošnjem letu so pridobila v povprečju med 20 in 30 %, merjeno v evrih. Odlično tudi sektor potrošnih dobrin. Pričakovano pa najslabše energetski sektor, še vedno beleži več kot 30 % negativni donos. Pa tudi nepremičninskemu sektorju in financam ni šlo najbolje.

Lahko rečemo, da smo večino teh smernic upoštevali tudi mi pri alokaciji sredstev naložbenega razreda delnice v portfeljih naših strank, zato smo krizo prestali zelo solidno.

Naložbeni razred obveznice

Ta naložbeni razred je pričakovano deloval dobro. Tako je primerjalni indeks evrskih državnih obveznic, ki so v tem naložbenem razredu v naših portfeljih tudi najmočneje zastopane, pridobil v letu 2020 zelo solidne 3 % vrednosti, merjeno v evrih. Podjetniške obveznice sicer nekoliko slabše, tveganost je pač višja.

Naložbeni razred alternativa

Pod alternativo uvrščamo naložbe, ki imajo v osnovi s finančnimi trgi negativno korelacijo. Kljub temu se na to vedno ne moremo zanesti. Ko se išče likvidnost, se prodaja dobesedno vse, kar se je pokazalo tudi na začetku te krize, ko je na trgu vladala panika. Tipični predstavniki alternativnih naložb so plemenite kovine (zlato, srebro, platina, paladij …), nepremičnine in nepremičninski skladi, zasebni kapital, posojilne sheme in pa seveda kripto naložbe.

Vse te naložbe uporabljamo tudi mi za zaščito in uravnoteženost portfeljev naših strank, kar se je tudi v tej krizi izkazalo kot dobra naložbena strategija. Tako so naložbe v zlato v tem letu pridobile več kot 20 %, merjeno v evrih. Zmagovalec leta 2020 pa so kripto naložbe. Tako je Bitcoin kot najbolj prepoznavna in najpomembnejša kripto valuta zrasel za več kot 300 %, Ethereum pa celo za več kot 450 %. To pomeni, da je modro del sredstev v naših portfeljih, seveda v višini, ki je v skladu z našim naložbenim profilom, investirati tudi v tovrstne naložbe. Naložbeni profil namreč opredeljuje naš odnos do tveganja.

Kaj lahko pričakujemo?

Kot smo se naučili tudi v letu 2020, je napovedovanje prihodnosti na finančnih trgih izjemno nehvaležno delo.

Kljub temu pa je kar nekaj dejavnikov, ki bodo pomagali krojiti dogajanja na finančnih trgih v letu 2021 in za katere lahko rečemo, da je velika verjetnost, da se bodo zgodili.

Najpomembnejše za svetovno gospodarstvo je v tem trenutku prav gotovo cepljenje čim večjega dela svetovne populacije zoper virus COVID-19. Šele tedaj, ko bo verjetnost okužbe minimalna, lahko pričakujemo popolno odprtje in okrevanje vseh ekonomskih sektorjev, tudi tistih, ki zahtevajo ali pa je njihova uspešnost vezana na odpravo omejitev gibanja in  fizični kontakt. To je logistično zahtevna naloga, tako da, po sedanjih optimističnih napovedih, lahko to pričakujemo do sredine leta 2021.

Umirjanje napetosti ima blagodejen učinek na finančne trge

Prav tako je zelo verjetno, da bo v letošnjem letu prišlo do umirjanja političnih in trgovinskih napetosti, ki jih je zakuhal bivši predsednik ZDA Trump. Za to bo imel zasluge predvsem novi ameriški predsednik Biden, korake v to smer je že napovedal. Bi pa lahko bili tu še vedno problematični odnosi z Kitajsko, kjer medsebojne razmere nikakor še niso urejene in je očitkov veliko. Vsako umirjanje napetosti pa ima blagodejen učinek na finančne trge.

Kot posledico umirjanja je treba sicer omeniti nadaljevanje izgubljanja vrednosti ameriškega dolarja, potreba po varnem pribežališču se namreč manjša, kar se pozna pri donosih ameriških delnic.

Nadalje lahko pričakujemo še vedno povečano likvidnost na trgih kot posledica ogromnih količin denarja, ki so jih vlade in centralne banke namenila kot pomoč gospodarstvom in gospodinjstvom. Tu gre seveda za tiskanje denarja. Velika likvidnost v povezavi z nizkimi obrestnimi merami centralnih bank pa je  idealno okolje za rast naših naložb.

Povečana likvidnost lahko pripelje do inflacije

Negativna posledica povečane likvidnosti je lahko pojav inflacije. Tu so mnenja analitikov nekoliko deljena. Veter v prsi inflaciji je povečana globalna brezposelnost in posledično nižja kupna moč dela svetovne populacije. Kaj se bo zares zgodilo, torej še ne moremo napovedati. Bo pa inflacija imela močan vpliv na izbor in donose naših naložb.

Optimizem vlagateljem vlivajo tudi napovedi predstavnikov svetovnih korporacij. Večina jih je za leto 2021 napovedala rast prihodkov in dobičkov kot rezultat umirjanja napetosti, sprostitve vseh omejitev in ponovnega polnega zagona globalne gospodarske aktivnosti.

Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov torej lahko pričakujemo v letošnjem letu pozitivno dogajanje na finančnih trgih in zmerno rast naših naložb, če se seveda ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, kar pa sedaj še ne moremo vedeti.

Zato previdnost ni nikoli odveč, finančna sredstva je potrebno razpršiti med različne naložbene razrede tako, da bodo vaši portfelji v skladu v vašim naložbenim profilom, ki opredeljuje tudi odnos do tveganja. Obenem pa je potrebno periodično izvajanje rebalansa, kar pomeni ponovno vzpostavitev razmerij med naložbenimi razredi, ki se zaradi različnih stopenj rasti lahko sčasoma porušijo. Tu je zelo dobrodošla pomoč izkušenih finančnih svetovalcev, to vedno poudarimo.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

V novembru sta finančne trge krojila dva najpomembnejša dogodka letošnjega leta (poleg odkritja samega virusa v začetku leta). To so bile ameriške predsedniške volitve in odkritje cepiva zoper virus Covid-19, ki ga je objavilo ameriško farmacevtsko podjetje Pfizer v sodelovanju z nemškim BioNTech. Kot so pokazale preliminarne raziskave, to cepivo lahko pri 90 odstotkih ljudi prepreči, da bodo razvili virus Covid-19.

Če lahko rečemo, da sam izbor ameriškega predsednika nekoliko nepričakovano ni bistveno vplival na finančne trge, pa jim je objava o odkritju cepiva dalo pravi polet. Tako je MSCI World indeks, ki je primerjalni globalni delniški indeks razvitih trgov, v mesecu novembru zabeležil rast v višini kar 9.9 %, merjeno v EUR.

Šele, ko bo cepljena večina, na predkrizne nivoje

Začetna evforija v zvezi z odkritjem cepiva se je kasneje nekoliko umirila, pojavila pa so se vprašanja, kdaj bo cepivo dejansko na voljo širši populaciji. Izdelava in distribucija cepiva je velik logističen zalogaj. Šele tedaj, ko bo cepljena večina svetovnega prebivalstva in bo verjetnost okužbe minimalna, lahko pričakujemo, da se bo večina panog globalnega gospodarstva, ki jih je kriza najbolj prizadela, začela vračati na predkrizne nivoje.

V zvezi z izborom ameriškega predsednika pa lahko rečemo, da so finančni trgi zmago Joeja Bidena sprejeli z odobravanjem. Res je, da nekatere predvolilne napovedi, kot je verjeten dvig davkov in omejitve za ameriške korporacije, niso ravno v prid rasti delniških tečajev. Na splošno ni za pričakovati, da bo Bidnova prioriteta podpora borzam in tudi odhodki ameriškega proračuna bodo zaradi povečanja socialnih transferjev precej višji.

Umiritev politično ekonomskih napetosti v svetu

Pomembno pa je, da je bila njegova zmaga kljub vsemu relativno tesna, kar pomeni, da demokrati ne bodo imeli večine v obeh domovih, kongresu in senatu. Zato tudi njegove najbolj radikalne odločitve, ki bi lahko škodile finančnim trgom, ne bodo sprejete. Republikanci bodo najverjetneje blokirali tovrstne predloge. Vsaj tako v tem trenutku razmišlja Wall Street.
Dejstvo pa je, da bo njegova izvolitev prinesla umiritev politično ekonomskih napetosti v svetu, o čemer smo že pisali. To je vsekakor pozitivno za globalno ekonomijo in posledično finančne trge. Svet se je nekako naveličal stalnih napetosti in negotovosti, ki jih je s svojimi nepremišljenimi izjavami in akcijami povzročal predsednik Trump.

Izjemen mesec na finančnih trgih

Kot rečeno, je razvoj dogodkov povzročil, da smo bili ponovno priča izjemnemu mesecu na finančnih trgih, kot je razvidno iz spodnje tabele.

Najbolje je šlo v novembru delnicam Latinske Amerike, njihov primerjalni indeks je pridobil kar 18.7 %, merjeno v EUR. Je pa res, da je letos pred tem tudi največ izgubil. Odlično tudi evropske delnice (brez UK), primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil kar 14 %, merjeno v EUR. Pa tudi nad rezultati ameriških delnic se ne moremo pritoževati, primerjalni indeks MSCI USA je pridobil zelo solidnih 8.6 %, merjeno v EUR. Globalni trgi v razvoju pa tokrat malo slabše, MSCI EM je zrastel 6.4 %, merjeno v EUR.

Obveznice ta mesec nekoliko slabše, njihovi primerjalni indeksi se niso kaj dosti spremenili in so bolj ali manj vztrajali na izhodiščni vrednosti. Razloge gre iskati predvsem v evforiji, ki je zajela finančne trge zaradi odkritja cepiva, kar je delno povzročilo tudi rotacijo oz. prenos sredstev iz obvezniških na delniške trge. Povsem pričakovano.

Ameriški dolar pa je napram evru v novembru izgubil na vrednosti 2.7 %, za to vrednost bi bili rezultati na finančnih trgih še boljši, če bi jih merili v USD.

Vir: JP Morgan Review of markets over November 2020

Kriptovalute v novembru izjemno

Kriptovalute so tudi v mesecu novembru nadaljevale izjemno rast. Bitcoin je celo že dosegel najvišje nivoje izpred slabih 3 let. Bitcoin, (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je namreč v novembru pridobil več kot 40 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Ethereum, (ETH), pa še bolje, pridobil je več kot 50 % vrednosti, merjeno v EUR.

Ali to pomeni ponoven preporod trga kriptovalut? Dobički so izjemni.

Vir: Yahoo

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo?

Ponoviti take donose, kot smo jih bili deležni v mesecu novembru, je nerealno pričakovati. Res pa je, da je statistično gledano mesec december za finančne trge večinoma dober.

Trenutni delniški tečaji, še posebej v panogah, ki so dobro prestale koronakrizo, so na visokih nivojih, o tem ni dvoma. P/E razmerja (cena delnice/prihodki na delnico), ki so eden od pomembnih razlogov za nakup, se pri vodilnih tehnoloških korporacijah gibljejo okoli vrednosti 35, pri nekaterih pa še mnogo višje.

Naj vas spomnimo, razmerje P/E je odraz zaupanja vlagateljev v posamezno naložbo in nam sporoča, koliko kratnik letnega prihodka na posamezno delnico so pripravljeni plačati za nakup. Da je naložba primerna oz. privlačna za nakup, se ta vrednost za povprečno delnico giblje med 15 in 20. Seveda je ta privlačnost odvisna tudi od drugih faktorjev, kot so poslovni model podjetja, perspektivnost sektorja, močan razvoj, priljubljenost blagovne znamke z zvestimi potrošniki in podobno, so pa omenjene vrednosti kljub temu visoke.

Od Bidna in proizvodnje cepiva odvisen zagon finančnih trgov

Tako so Bidnova zmaga in odkritje cepiva za Covid-19 že vračunane v trenutne cene delnic. Da bodo finančni trgi spet dobili zagon in prostor za rast, je odvisno predvsem od naslednjih Bidnovih potez in uspehu pri proizvodnji in distribuciji cepiva, da bo dostopno čim večjemu delu svetovne populacije.

Nekaj potez je Biden že najavil. Menjava na čelu ameriške centralne banke (FED), na tem mestu želi ponovno videti nekdanjo predsednico Janet Yellen, je bila sprejeta z odobravanjem. Ta institucija ima za finančne trge vedno ključno vlogo, z dvigovanje in spuščanjem obrestnih mer pomembno vpliva na gospodarsko aktivnost in celoten finančni sistem največje ekonomije na svetu.

Pričakuje se umiritev napetosti

Prav tako se pričakuje umiritev napetosti na političnem in gospodarskem področju, ki jih je zakuhala Trumpova administracija. To pomeni odprava restrikcij na področju svetovne trgovine, ki so v zadnjem času hromile svetovno gospodarstvo.

Nikakor pa to ne pomeni popolno sprostitev trgovine s Kitajsko in Rusijo, to je Biden že dal jasno vedeti. Še vedno velja prepričanje, da Kitajska in Rusija grobo kršita mednarodne norme in sporazume predvsem na področju zaščite intelektualne lastnine, tu je za pričakovati nadaljevanje ostrih pogajanj. Bodo pa verjetno ZDA obnovile partnerstvo in članstvo v mnogih mednarodnih institucijah na področjih, kot so okoljevarstvo in zaščita okolja, obramba, zmanjševanje uporabe fosilnih goriv in podobno. Pričakovati je tudi novi paket pomoči prizadetim podjetjem in gospodinjstvom zaradi koronakrize v večjem obsegu, kot bi ga bila pripravljena odobriti Trumpova administracija.

Vedno več analitikov omenja za leto 2021 možnost pojava inflacije, kar spričo ogromnih sredstev pomoči (beri tiskanje denarja) s strani vlad in centralnih bank v ZDA in Evropi (pričakuje se nov sveženj pomoči kljub nasprotovanju nekaterih držav, kot so Poljska in Madžarska) ne bi bili nič presenetljivega.

Na valutnem področju se pričakuje nadaljnje slabljenje dolarja, potreba po varnem pribežališču se je zaradi umiritve napetosti v svetu namreč zmanjšala.

Kaj vse to pomeni za finančne trge?

Glede na vse navedeno gotovina na bančnem računu zagotovo ne bo prava izbira v letu 2021. Inflacija mu lahko znatno zniža realno vrednost, ponujene obresti pa so zelo nizke. Likvidnost na trgih bo v letu 2021 še visoka, prosta denarna sredstva v strahu pred izgubo vrednosti iščejo kakršnekoli naložbe, ki bi lahko prinesle pozitiven donos.

Kateri naložbeni razredi oz. kateri sektorji znotraj naložbenega razreda delnice bodo najbolj rastli, pa seveda ne moremo napovedati. Zgodi se lahko še marsikaj, kar lahko trenutno stanje postavi na glavo. Veliko je odvisno od hitrosti dostopnosti cepiva širši globalni populaciji, po tem šele lahko pričakujemo popolno okrevanje ekonomije. Tega po mnenju epidemiologov pred sredino leta 2021 ne gre pričakovati. Do takrat pa lahko najbolj prizadeti sektorji utrpijo še dodatne izgube.

Zato je najbolj modro razpršiti finančna sredstva med različne naložbene razrede tako, da bodo vaši portfelji v skladu v vašim naložbenim profilom, ki opredeljuje tudi odnos do tveganja. Obenem pa je potrebno periodično izvajanje rebalansa, kar pomeni ponovno vzpostavitev razmerij med naložbenimi razredi, ki se zaradi različnih stopenj rasti lahko sčasoma porušijo. Tu je zelo dobrodošla pomoč izkušenih finančnih svetovalcev, to vedno poudarimo.