Kaj je lepša popotnica mladostniku kot to, da ga dobro opremimo za samostojno življenjsko pot. Eno od pomembnih znanj, ki mu jih lahko podarite in za katera vam bo zagotovo hvaležen je pametno ravnanje z denarjem. Vsak starš si želi, da bi znal njegov otrok pametno ravnati z denarjem. Toda v praksi se dogaja vse prej kot to.
Ravno zato, da bi se mladi o tem začeli učiti pravočasno, že drugo leto zapored poteka Poletna finančna šola za najstnike, na kateri predavata tudi Mitja in Ana Vezovišek. Poletna šola je bila lani zapolnjena do zadnjega kotička, zato sta v letošnjem letu na voljo kar dva termina, saj je lani zmanjkalo prostora za vse mlade, ki so se prijavili. Prijave se tudi letos hitro polnijo.
Mladi se lahko Poletne finančne šole za najstnike udeležijo prvi teden počitnic, od 26. do 30. junija, ali drugi teden počitnic, od 3. do 7. julija. Poletna finančna šola za najstnike poteka v Ljubljani.
In kako bo njihovo delo izgledalo v praksi?
Mladi bodo vsak dan na terenu, obiskali bodo osebnega finančnega svetovalca, specialistko za financiranje in osebni proračun, upravljavca vzajemnih skladov, banko, zavarovalnico, študentski servis, marketinškega guruja, strokovnjaka za spletne nakupe, svetovalno podjetniško točko VEM in uspešnega podjetnika.
Vsebine, ki jih bodo spoznavali, pa so naslednje: vodenje osebnega računa s pomočjo spletnih aplikacij, kako pri 25-ih letih do svojega stanovanja ali preko spleta do poceni avta, kako zaslužiti z Applovimi delnicami, banka prihodnosti, kako in kaj kupovati, da boste za svoj težko prislužen denar dobili največ, s študentskim delom do 8 evrov zaslužka na uro, zavarovanja, ki jih potrebuje mladostnik, kako odpreti svoje podjetje in kako preko družabnih medijev povečati prodajo svojega podjetja.
Opremimo otroke z znanjem, ki ga mi nismo nikoli dobili! Naučimo jih ravnati z denarjem!
Več o letošnji Poletni finančni šoli, celotnem programu in predavateljih si lahko preberete na spletni strani, kjer se tudi prijavite.
Če vas zanima, kaj so se mladi lani naučili od Ane in Mitje Vezoviška, pa si to lahko preberete v prispevku Najboljši avto, največji frajer! Pa res?.
»Včasih grem celo sama sebi na živce, ko se vidim, kako samo postopam po trgovini, gledam, raziskujem, porabim urico ali dve in na koncu ne kupim ničesar. Le kaj si misli prodajalka? Skoraj me je sram. Pred leti bi se vdala, danes pa suvereno odkorakam ven, brez vrečke. Zakaj? Ker točno vem, kaj si želim,« pravi Ana Vezovišek.
»Izkazalo se je, da mi spletno nakupovanje pri tem zelo pomaga. Drži pa, da vsega ne morem kupiti po internetu in takrat grem osebno po trgovinah.« Res pa je tudi, da zase ne kupi ničesar, dokler ne najde izdelka, ki ji resnično ustreza, tako cenovno, kot po videzu. Za konec nam zaupa še zanimivo prigodo.
A ravno pri nakupu nepremičnine čustva igrajo zelo močno vlogo. Ogledamo si več nepremičnin, dokler ne najdemo tiste prave – pravljične. Vidimo same dobre lastnosti, že vrisujemo opremo v tloris, ki nam ga je prodajalec poslal na vpogled, razum se nam zamegli in iščemo vse možne načine, da bi kar se da najhitreje prišli do te nepremičnine. O tem, da bi morda lahko še znižali ceno nepremičnine, pa čeprav morda celo za 10.000 evrov, ne razmišljamo. Bojimo se, da če bomo ‘pritiskali’ na prodajalca, jo bo takoj kupil nekdo drug (čeprav smo oglas gledali celo leto), zato drvimo na banko in izberemo tisto prvo, ki nam nudi največ kredita.
Pojdimo lepo po vrsti … Pri ceni nepremičnine bi se gotovo lahko še kaj izpogajali (navadno med 10 do 15 % vrednosti nepremičnine). Na banki prav tako. Navadno na banki izgubimo kar 10 % vrednosti posojila, saj si ne vzamemo dovolj časa in ne preverimo, kakšno financiranje bi bilo za nas najbolj ugodno. V primeru posojila v višini 100.000 evrov to pomeni še dodatnih 10.000 evrov.
Najtežji je seveda prvi korak, kako in kje začeti. »Ne glede na to, kakšna je višina vaših prihodkov, je to nujno potrebno. Kaj mislite, reče tisti, ki ima danes 800 evrov prihodkov za tistega, ki ima 1500? Če bi imel jaz 1500, dam 500 evrov zagotovo na stran. Kaj pa reče tisti s 1500 za nekoga, ki ima 2000 ali 3000 evrov? Jaz bi jih dal 1000 na stran! A v resnici ne gre tako, če nimamo nadzora na tem, kam gre naš denar. In vodenje proračuna ne pomeni nič drugega, kot da prevzamete nadzor nad svojim denarjem,« opozarja Ana.