Poletje je čas, ko želimo dobro izgledati, ko se trudimo, da pridemo v najboljšo kondicijo. Seveda govorimo o fizični kondiciji. Marsikdo pa pozabi, da je poleg fizične dejavnosti zelo pomembno, da imamo in vzdržujemo tudi finančno kondicijo. Kako? Več o tem nam je zaupala Ana Vezovišek.
»To je podobno kot pri telesni kondiciji. Pomeni, da se moramo ves čas po malem pripravljati, izobraževati, se obkrožati z ljudmi, ki nam pri tem lahko pomagajo. A preden se lotimo krepitve finančne kondicije moramo najprej ugotoviti, kje smo. Postaviti se moramo na »tehtnico«, enako kot pri fizični kondiciji,« pravi Ana Vezovišek. To tehtnico predstavljajo štiri ključna vprašanja.
»Stehtajte se«!
Pri ugotavljanju v kakšni finančni kondiciji smo, je pomembno, da si znamo odgovoriti na 4 ključna vprašanja:
Prvo vprašanje: Ali živim od plače do plače? Torej ali sem kdaj v situaciji, ko si rečem: imam samo še 30 evrov, pa je še cel teden do plače?
Drugo vprašanje: Ali večino stroškov plačujem s kreditnimi karticami in posojili, ki mi jih dajo bližnji? Si pomagam še s čim drugimi?
Tretje vprašanje: Ali je želja, da bi šel na dopust ali zamenjal avto neuresničljiva, nedosegljiva?
Četrto vprašanje: Ali si še vedno govorim: ko bom imel več denarja, bom pa varčeval?
V kolikor smo na katerokoli od teh vprašanj odgovorili z DA, to pomeni, da bo treba res začeti delati na finančni kondiciji, saj je ta trenutno na zelo nizki ravni.
Do finančne kondicije ne pridemo sami
»Seveda pa je pomembno, da vemo kako graditi našo finančno kondicijo, kako se tega sploh lotiti. Najprej moramo vedeti, kaj si želimo izboljšati in kaj je razlog za to. Običajno je razlog želja po finančnem miru, občutku, ko nam ni treba na vsakem koraku skrbeti ali bomo lahko nekaj plačali ali ne,« opiše Ana Vezovišek.
A ni dovolj, da razlog le poznamo, treba si ga je napisati in nato vzpostaviti rutino s pomočjo katere bomo cilj dosegli.
»Če želimo, da nekaj postane navada, moramo to nekaj časa ponavljati. Če si želimo teči in pričakujemo, da nas tek zasvoji, moramo to nekaj časa početi. Enako je pri finančni kondiciji. Vzpostaviti je treba rutino. Primer je vodenje proračuna, to je osnova, ki jo je treba vzpostaviti in izvajati na dnevnem nivoju,« dodaja finančna coachinja.
Ob tem pa Ana dodaja, da bomo to najlažje izvedli, če bomo poiskali nekoga, ki nam bo pripravljen pomagati. Lahko je to kdo od naših bližnjih, prijatelj, ali strokovnjak. Podobno kot pri športu, ko lahko treniraš z nekom, ki ga poznaš ali pa najameš trenerja.
Za dosežen cilj se nagradimo!
»Vedno se moramo gnati k napredku, ne smemo se zadovoljiti z malim, vedno moramo stremeti k višjim ciljem, boljši kondiciji. Ob tem pa ne smemo pozabiti na nagrajevanje. Če smo si zastavili cilj, da privarčujemo 50 evrov in smo ga dosegli, se nagradimo. A to ne pomeni, da zapravimo teh 50 evrov, ampak si privoščimo kakšno malenkost,« dodaja Ana Vezovišek.
Nadvse pomembno pa je tudi, da so cilji, ki si jih zastavimo, merljivi. »Včasih si res določamo cilje, ki so malce nerealni. Čeprav zagovarjam dejstvo, da je vsak cilj dopusten, pa je prav, da si pred končnim zastavimo tudi vmesne cilje, ki nam bodo pomagali iti naprej.«
Pridobivanje kondicije, ne v športu, niti financah, ni enostavno. Niti uspehi niso konstantni. A treba je vztrajati. »Napredek na začetku je lahko zelo velik. Tudi, ko greš prvič teči, je zelo težko, a si uspel. Potem pa veš, če se trudiš, lahko počasi napreduješ, prideš do nekega nivoja … A potem tudi malce nazaduješ. Pri finančni kondiciji je podobno. Moramo pa se zavedati, kaj so naši dolgoročni cilji, kaj si resnično želimo in če bomo vmes odnehali, bomo potrebovali veliko več energije, da se bomo vrnili na začetek, kot pa, če ves čas delamo male korake,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.
Mladi bodo vsak dan na terenu, obiskali bodo osebnega finančnega svetovalca, specialistko za financiranje in osebni proračun, upravljavca vzajemnih skladov, banko, zavarovalnico, študentski servis, marketinškega guruja, strokovnjaka za spletne nakupe, svetovalno podjetniško točko VEM in uspešnega podjetnika.
»Včasih grem celo sama sebi na živce, ko se vidim, kako samo postopam po trgovini, gledam, raziskujem, porabim urico ali dve in na koncu ne kupim ničesar. Le kaj si misli prodajalka? Skoraj me je sram. Pred leti bi se vdala, danes pa suvereno odkorakam ven, brez vrečke. Zakaj? Ker točno vem, kaj si želim,« pravi Ana Vezovišek.
»Izkazalo se je, da mi spletno nakupovanje pri tem zelo pomaga. Drži pa, da vsega ne morem kupiti po internetu in takrat grem osebno po trgovinah.« Res pa je tudi, da zase ne kupi ničesar, dokler ne najde izdelka, ki ji resnično ustreza, tako cenovno, kot po videzu. Za konec nam zaupa še zanimivo prigodo.
A ravno pri nakupu nepremičnine čustva igrajo zelo močno vlogo. Ogledamo si več nepremičnin, dokler ne najdemo tiste prave – pravljične. Vidimo same dobre lastnosti, že vrisujemo opremo v tloris, ki nam ga je prodajalec poslal na vpogled, razum se nam zamegli in iščemo vse možne načine, da bi kar se da najhitreje prišli do te nepremičnine. O tem, da bi morda lahko še znižali ceno nepremičnine, pa čeprav morda celo za 10.000 evrov, ne razmišljamo. Bojimo se, da če bomo ‘pritiskali’ na prodajalca, jo bo takoj kupil nekdo drug (čeprav smo oglas gledali celo leto), zato drvimo na banko in izberemo tisto prvo, ki nam nudi največ kredita.
Pojdimo lepo po vrsti … Pri ceni nepremičnine bi se gotovo lahko še kaj izpogajali (navadno med 10 do 15 % vrednosti nepremičnine). Na banki prav tako. Navadno na banki izgubimo kar 10 % vrednosti posojila, saj si ne vzamemo dovolj časa in ne preverimo, kakšno financiranje bi bilo za nas najbolj ugodno. V primeru posojila v višini 100.000 evrov to pomeni še dodatnih 10.000 evrov.
Najtežji je seveda prvi korak, kako in kje začeti. »Ne glede na to, kakšna je višina vaših prihodkov, je to nujno potrebno. Kaj mislite, reče tisti, ki ima danes 800 evrov prihodkov za tistega, ki ima 1500? Če bi imel jaz 1500, dam 500 evrov zagotovo na stran. Kaj pa reče tisti s 1500 za nekoga, ki ima 2000 ali 3000 evrov? Jaz bi jih dal 1000 na stran! A v resnici ne gre tako, če nimamo nadzora na tem, kam gre naš denar. In vodenje proračuna ne pomeni nič drugega, kot da prevzamete nadzor nad svojim denarjem,« opozarja Ana.