Kaj bi rekli, koliko so v povprečju stari avtomobili, ki vozijo po slovenskih cestah? Razmislite, pretehtajte, ugibajte – karkoli, a težko verjamemo, da boste zadeli pravo številko. Zato berite dalje – presenečeni boste!

In ko kupujemo, kaj je bolj smiselno – kupiti nov ali rabljen avtomobil?

Koliko novih avtomobilov sploh kupimo vsako leto?

Prejšnji teden je Statistični urad RS objavil sveže podatke o stanju avtomobilov na slovenskem trgu – konec leta 2022 je bilo pri nas vseh registriranih osebnih avtomobilov okoli 1,2 milijona, kar je 2 % več kot leto prej. Prvič registriranih je bilo okoli 78.000 osebnih avtomobilov ali za 11 % manj kot v 2021 in za 27 % manj kot v 2019. Od tega je bilo novih avtomobilov okoli 46.000, kar pomeni, da je bilo število prvih registracij novih osebnih avtomobilov za 15 % manjše kot v 2021 in za 37 % manjše kot v 2019. Pri rabljenih vozilih je bil upad le 5 – 7 %.

Najbolj presenetljiv podatek pa je povprečna starost osebnih avtomobilov. V tem trenutku vozimo avtomobile, ki so v povprečju stari 10,9 leta. Najmlajši vozni park vozijo v osrednjeslovenski statistični regiji  (10,2 leti), najstarejši vozni park pa v goriški statistični regiji (12,6 leta). In še en podatek je presenetil – zaradi tolikšnega upada prvič registriranih novih osebnih avtomobilov, je stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov najnižja odkar spremljamo podatke o prvih registracijah novih vozil, tj. od leta 1998.

Če pogledamo pod črto, je bilo v letu 2022 v Sloveniji 572 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Stopnja motorizacije se je tako dvignila za 8 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev oz. za 1,5 %. Najbolj se je zvišala v podravski statistični regiji.

Dilema – nov ali rabljen?

Večina popolnoma novih avtomobilov pri hiši ostane v povprečju več kot 5 let. Razlogi za to so povsem preprosti – avtomobil v prvih dveh letih izgubi približno tretjino vrednosti, po štirih letih pa je vrednost v primerjavi z novim skoraj prepolovljena. A ko je kredit ali lizing poplačan, želja po novem avtomobilu spet oživi in nam je skoraj malo mar za mesečni obrok oziroma izgubo vrednosti. Vonj po novem, garancijske ugodnosti in druge prednosti, ki jih v garažo pripeljete z novim avtomobilom, imajo za marsikoga poseben čar. Zelo drag čar!

Več o tem si lahko pogledate v videu s klikom na zgornjo sliko.

Sicer pa je pri novem avtomobilu skoraj nujna sklenitev polnega kaska. Če k temu prištejete še obresti in stroške financiranja, ste praktično ves čas do poplačila zadnjega obroka dolžni bistveno več, kot je vaš novi avto dejansko vreden. Za uveljavljanje garancije je nujno servisiranje na praviloma dražjih pooblaščenih servisih.

Veliko lažje, predvsem pa veliko prej, se od svojega avtomobila poslovijo tisti, ki so ga kupili kot rabljenega. Izguba vrednosti po letu ali dveh sicer ni zanemarljiva, je pa nekajkrat manjša kot pri povsem novem avtomobilu.

Recimo, da kupujete 5 let star avtomobil, za katerega je prvi lastnik odštel 20 tisočakov. Zanj boste sami odšteli polovico tega zneska, v naslednjih petih letih pa bo ta avto izgubil še približno polovico svoje vrednosti, torej polovico manj, kot če bi kupili novega. Že v osnovi ste torej za avtomobil odšteli 10 tisočakov manj, resnično pa dvomimo, da boste v tem času toliko denarja porabili za popravila, na katera je pri rabljenem avtomobilu pač treba računati. Odštejte še stroške kasko zavarovanja, prištejte nekaj tveganja, spreglejte opazke sosedov ter se sprijaznite s tem, da sodelavec ali sodelavka vozi novejši model.

Med slabosti rabljenega avtomobila bi lahko šteli tehnično zastarelost, manjšo učinkovitost motorja, večjo porabo, večji izpusti škodljivih plinov, a to pri 5 let starem avtomobilu nikakor ne odtehta velike finančne razlike.

Ste že vzeli v roke kalkulator in preverili, kako dolgo delate vsak mesec za avto?

Ana Vezovišek, finančna mentorica, je pred nekaj dnevi posnela kratek video, v katerem je na konkretnem primeru znanke pojasnila, koliko dni dela samo za avto. Obenem pa razkriva tudi, kolikšen delež naj bi mesečno sploh namenili za avto, da nam ne bo treba zategovati pasu pri drugih kategorijah. Video si lahko ogledate TUKAJ.

Kredit in lizing?

Je avto bolje kupiti na kredit ali lizing? Pravilen odgovor se glasi: nič od tega! Avtokrediti in lizingi spadajo med t. i. slabe kredite, saj z njimi kupimo premičnino, katere vrednost iz leta v leto pada, nam največkrat služi samo za prevoz od točke a do točke b, stroški, ki jih imamo z jeklenim konjičkom, pa so precej višji, kot je “le” posojilo (gorivo, registracija, vzdrževanje …).

Tudi trgovci sami zelo spodbujajo financiranje na obroke in nam nudijo posebne popuste, če se odločimo za »njihovo« financiranje, ker s tem več zaslužijo. Treba pa je tudi vedeti, da pri avtomobilu ni najpomembnejša cena avtomobila, temveč strošek na prevožen kilometer. Dražji avto ima lahko nižji strošek na prevožen kilometer, ker porabi manj, počasneje izgublja vrednost ipd. Lahko se zgodi, da je avto, ki stane deset tisoč evrov, v resnici cenejši kot tisti, ki stane osem tisoč evrov. Cena na kilometer se izračuna tako, da ne upoštevamo nabavne cene, torej deset tisoč evrov ali osem tisoč evrov, temveč izgubo vrednosti. Poleg tega je treba upoštevati še strošek zavarovanja in registracije, goriva, vzdrževanja (servisa in pnevmatik) ter strošek financiranja.

In za konec še nekaj zanimivih dejstev o avtomobilih in vožnji:

1. Trenutno je na svetu več kot ena milijarda vozil. Po mnenju strokovnjakov naj bi se to število do leta 2040 podvojilo ali doseglo 2 milijardi.
2. Če bi vozili s povprečno hitrostjo blizu 100 km/uro, bi lahko prispeli na luno v manj kot šestih mesecih.
3. Vsako leto je na novo proizvedenih 70 milijonovavtomobilov!
4. Povprečni ameriški voznik na leto preživi kar 42 ur ujet v prometnem zamašku. To je skoraj dva dni! Povprečno pa okoli 80 dni v vsem življenju. Enako velja za britanske voznike.
5. Washington D.C. ima najhujše prometne zastoje v ZDA, saj vozniki čakajo v prometu 82 ur na leto.
6. Le 18 % ameriških voznikov še zna voziti z ročnim menjalnikom.
7. Ali ste vedeli, da je 80 % povprečnega avtomobila mogoče reciklirati? Samo v ZDA vsako leto reciklirajo 12 milijonov vozil. Zaradi tega je recikliranje avtomobilov 16. največja industrija v ZDA.
8. Najbolj prodajan avtomobil vseh časov je Toyota Corolla, in sicer že od leta 1966.
9. Toyota je največja proizvajalka avtomobilov na svetu, saj izdelajo 13.000 avtomobilov na dan!
10. Za primerjavo, Ferrari proizvede 14 avtomobilov na dan.
11. Brisalce vetrobranskega stekla je izumila Mary Anderson leta 1905. Pred tem so morali vozniki večkrat izstopiti iz svojih avtomobilov in ročno očistiti vetrobransko steklo.
12. Prva kazen za prehitro vožnjo na svetu je bila izdana leta 1902. Voznik kršitelj je vozil 72 km/h.
13. Žal resnično – skoraj 95 % življenjske dobe je avtomobil parkiran.
14. Uporaba mobilnega telefona med vožnjo poveča možnost nesreče za 20-krat. Nikar ne počnite tega!

Koliko pa vi zapravite na mesec za svojega jeklenega konjička? Pripravili smo izračun, ki vam bo takoj povedal, koliko % vaših mesečnih prihodkov porabite za avto in koliko v resnici lahko porabimo! Preverite TUKAJ >>

Vsekakor pa vam želimo, z novim ali rabljenim, da ste na cesti previdni. Varno in ugodno vožnjo vam želimo.

Kaj bi rekli, koliko so v povprečju stari avtomobili, ki vozijo po slovenskih cestah? Razmislite, pretehtajte, ugibajte – karkoli, a težko verjamemo, da boste zadeli pravo številko. Zato berite dalje – presenečeni boste!

In ko kupujemo, kaj je bolj smiselno – kupiti nov ali rabljen avtomobil?

Koliko novih avtomobilov sploh kupimo vsako leto?

Prejšnji teden je Statistični urad RS objavil sveže podatke o stanju avtomobilov na slovenskem trgu – konec leta 2022 je bilo pri nas vseh registriranih osebnih avtomobilov okoli 1,2 milijona, kar je 2 % več kot leto prej. Prvič registriranih je bilo okoli 78.000 osebnih avtomobilov ali za 11 % manj kot v 2021 in za 27 % manj kot v 2019. Od tega je bilo novih avtomobilov okoli 46.000, kar pomeni, da je bilo število prvih registracij novih osebnih avtomobilov za 15 % manjše kot v 2021 in za 37 % manjše kot v 2019. Pri rabljenih vozilih je bil upad le 5 – 7 %.

Najbolj presenetljiv podatek pa je povprečna starost osebnih avtomobilov. V tem trenutku vozimo avtomobile, ki so v povprečju stari 10,9 leta. Najmlajši vozni park vozijo v osrednjeslovenski statistični regiji  (10,2 leti), najstarejši vozni park pa v goriški statistični regiji (12,6 leta). In še en podatek je presenetil – zaradi tolikšnega upada prvič registriranih novih osebnih avtomobilov, je stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov najnižja odkar spremljamo podatke o prvih registracijah novih vozil, tj. od leta 1998.

Če pogledamo pod črto, je bilo v letu 2022 v Sloveniji 572 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Stopnja motorizacije se je tako dvignila za 8 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev oz. za 1,5 %. Najbolj se je zvišala v podravski statistični regiji.

Dilema – nov ali rabljen?

Večina popolnoma novih avtomobilov pri hiši ostane v povprečju več kot 5 let. Razlogi za to so povsem preprosti – avtomobil v prvih dveh letih izgubi približno tretjino vrednosti, po štirih letih pa je vrednost v primerjavi z novim skoraj prepolovljena. A ko je kredit ali lizing poplačan, želja po novem avtomobilu spet oživi in nam je skoraj malo mar za mesečni obrok oziroma izgubo vrednosti. Vonj po novem, garancijske ugodnosti in druge prednosti, ki jih v garažo pripeljete z novim avtomobilom, imajo za marsikoga poseben čar. Zelo drag čar!

Pri novem avtomobilu je skoraj nujna sklenitev polnega kaska. Če k temu prištejete še obresti in stroške financiranja, ste praktično ves čas do poplačila zadnjega obroka dolžni bistveno več, kot je vaš novi avto dejansko vreden. Za uveljavljanje garancije je nujno servisiranje na praviloma dražjih pooblaščenih servisih.

Veliko lažje, predvsem pa veliko prej, se od svojega avtomobila poslovijo tisti, ki so ga kupili kot rabljenega. Izguba vrednosti po letu ali dveh sicer ni zanemarljiva, je pa nekajkrat manjša kot pri povsem novem avtomobilu.

Recimo, da kupujete 5 let star avtomobil, za katerega je prvi lastnik odštel 20 tisočakov. Zanj boste sami odšteli polovico tega zneska, v naslednjih petih letih pa bo ta avto izgubil še približno polovico svoje vrednosti, torej polovico manj, kot če bi kupili novega. Že v osnovi ste torej za avtomobil odšteli 10 tisočakov manj, resnično pa dvomimo, da boste v tem času toliko denarja porabili za popravila, na katera je pri rabljenem avtomobilu pač treba računati. Odštejte še stroške kasko zavarovanja, prištejte nekaj tveganja, spreglejte opazke sosedov ter se sprijaznite s tem, da sodelavec ali sodelavka vozi novejši model.

Med slabosti rabljenega avtomobila bi lahko šteli tehnično zastarelost, manjšo učinkovitost motorja, večjo porabo, večji izpusti škodljivih plinov, a to pri 5 let starem avtomobilu nikakor ne odtehta velike finančne razlike.

Ste že vzeli v roke kalkulator in preverili, kako dolgo delate vsak mesec za avto?

Ana Vezovišek, finančna mentorica, je pred nekaj dnevi posnela kratek video, v katerem je na konkretnem primeru znanke pojasnila, koliko dni dela samo za avto. Obenem pa razkriva tudi, kolikšen delež naj bi mesečno sploh namenili za avto, da nam ne bo treba zategovati pasu pri drugih kategorijah. Video si lahko ogledate TUKAJ.

Kredit in lizing?

Je avto bolje kupiti na kredit ali lizing? Pravilen odgovor se glasi: nič od tega! Avtokrediti in lizingi spadajo med t. i. slabe kredite, saj z njimi kupimo premičnino, katere vrednost iz leta v leto pada, nam največkrat služi samo za prevoz od točke a do točke b, stroški, ki jih imamo z jeklenim konjičkom, pa so precej višji, kot je “le” posojilo (gorivo, registracija, vzdrževanje …).

Tudi trgovci sami zelo spodbujajo financiranje na obroke in nam nudijo posebne popuste, če se odločimo za »njihovo« financiranje, ker s tem več zaslužijo. Treba pa je tudi vedeti, da pri avtomobilu ni najpomembnejša cena avtomobila, temveč strošek na prevožen kilometer. Dražji avto ima lahko nižji strošek na prevožen kilometer, ker porabi manj, počasneje izgublja vrednost ipd. Lahko se zgodi, da je avto, ki stane deset tisoč evrov, v resnici cenejši kot tisti, ki stane osem tisoč evrov. Cena na kilometer se izračuna tako, da ne upoštevamo nabavne cene, torej deset tisoč evrov ali osem tisoč evrov, temveč izgubo vrednosti. Poleg tega je treba upoštevati še strošek zavarovanja in registracije, goriva, vzdrževanja (servisa in pnevmatik) ter strošek financiranja.

In za konec še nekaj zanimivih dejstev o avtomobilih in vožnji:

1. Trenutno je na svetu več kot ena milijarda vozil. Po mnenju strokovnjakov naj bi se to število do leta 2040 podvojilo ali doseglo 2 milijardi.
2. Če bi vozili s povprečno hitrostjo blizu 100 km/uro, bi lahko prispeli na luno v manj kot šestih mesecih.
3. Vsako leto je na novo proizvedenih 70 milijonovavtomobilov!
4. Povprečni ameriški voznik na leto preživi kar 42 ur ujet v prometnem zamašku. To je skoraj dva dni! Povprečno pa okoli 80 dni v vsem življenju. Enako velja za britanske voznike.
5. Washington D.C. ima najhujše prometne zastoje v ZDA, saj vozniki čakajo v prometu 82 ur na leto.
6. Le 18 % ameriških voznikov še zna voziti z ročnim menjalnikom.
7. Ali ste vedeli, da je 80 % povprečnega avtomobila mogoče reciklirati? Samo v ZDA vsako leto reciklirajo 12 milijonov vozil. Zaradi tega je recikliranje avtomobilov 16. največja industrija v ZDA.
8. Najbolj prodajan avtomobil vseh časov je Toyota Corolla, in sicer že od leta 1966.
9. Toyota je največja proizvajalka avtomobilov na svetu, saj izdelajo 13.000 avtomobilov na dan!
10. Za primerjavo, Ferrari proizvede 14 avtomobilov na dan.
11. Brisalce vetrobranskega stekla je izumila Mary Anderson leta 1905. Pred tem so morali vozniki večkrat izstopiti iz svojih avtomobilov in ročno očistiti vetrobransko steklo.
12. Prva kazen za prehitro vožnjo na svetu je bila izdana leta 1902. Voznik kršitelj je vozil 72 km/h.
13. Žal resnično – skoraj 95 % življenjske dobe je avtomobil parkiran.
14. Uporaba mobilnega telefona med vožnjo poveča možnost nesreče za 20-krat. Nikar ne počnite tega!

Koliko pa vi zapravite na mesec za svojega jeklenega konjička? Pripravili smo izračun, ki vam bo takoj povedal, koliko % vaših mesečnih prihodkov porabite za avto in koliko v resnici lahko porabimo! Preverite TUKAJ >>

Vsekakor pa vam želimo, z novim ali rabljenim, da ste na cesti previdni. Varno in ugodno vožnjo vam želimo.

Valentinovo. Praznik, ki je večini poznan kot praznik zaljubljencev. No, tisti, ki so samski ta praznik pogosto sarkastično imenujejo »Dan zavedanja samskosti«. In če danes vsepovsod lahko beremo o valentinovem, moramo o tem nekaj napisati tudi mi. In le kaj bi lahko pričakovali drugega kot to, da valentinovo prepletemo s financami.😉

Zgodba o Valentinu malce drugače

Tako kot veliko drugih tudi valentinovo nosi posebne zgodbe preteklosti in ena od njih je, da je na večer, preden je bil sveti Valentin zaradi svoje krščanske vere mučen, slepi ječarjevi hčeri predal ljubezensko pismo, obogateno z verzi, na katerem je pisalo »Od tvojega Valentina«. Legenda celo pravi, da naj bi ji njegova ljubezen povrnila vid, kot lahko preberemo v svetovni spletni knjižnici Wikipediji.

Sicer pa prve omembe svetega Valentina, povezane z romantično ljubeznijo, segajo v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji ta dan označevali kot tistega, ko se ptički ženijo. Ljubimci so si takrat izmenjevali pisemca in se poimenovali za valentine. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na Shakespeara, ki je v Hamletu tudi Ofeliji položil v usta ta praznik, ko je dejala: »Jutri je valentinovo«.

Po svetu so skozi zgodovino in še danes potekajo različna praznovanja, v Angliji je recimo v 18. stoletju praznik zrasel v priložnost, ko si pari izražajo medsebojno ljubezen s cvetjem, slaščicami in voščilnicami, kar poznamo še danes. V Italiji pa zaljubljenci podarjajo ključ svetega Valentina kot romantičen simbol, s katerim povabijo ljubljeno osebo k odklepanju svojega srca.

Stari Rimljani so kot predhodnico današnjega valentinovega praznovali t.i. luperkalijo, praznik očiščenja mesta, zdravja in plodnosti, ki so ga obogatili s številnimi aktivnostmi. Ena od njih je bila tudi ljubezenska igra, v kateri so se povezali pari, ki so bili nato skupaj celo leto.

Vse prej kot prijetno pa je praznovanje tega praznika v Indiji, saj še danes prav na 14. februarja naletimo na številne proteste. Še več, v letu 2023 je indijska oblast pozvala ljudi, naj na valentinovo objemajo krave, saj je ta dan pri njih razglašen kot dan objemanja krav. To so utemeljili s tem, da naj bi objemanje krav prineslo čustveno bogastvo in povečalo individualno in skupno srečo. Seveda je ta razglasitev, predvsem med mladimi in izobraženimi Indijci, naletela na veliko posmeha.

Valentinovo in finance

Pa stopimo v današnje čase in sodobne »valentinove« izzive.

Na začetku partnerske zveze je običajno vse tako preprosto. Vsak razpolaga s svojim denarjem, saj še premalo vesta drug o drugem in tako izmenično plačujeta večerje, kino, izlete idr.

Potem pa se odločita, da bosta živela skupaj. Dogovorita se o lokaciji bivanja, pa o tem, kdo bo hodil v trgovino, kdo bo plačal položnice, celo o barvi tepiha najdeta kompromis.

Kaj pa finance? Jih kar naenkrat združita? Kdo bo zdaj nadziral njune prihodke? Kaj če bo eden porabil več kot drugi? Mu lahko rečemo, da ne sme? Ali pa ima eden višje dohodke, je potem prav, da si razdelimo stroške na pol? Mora tisti, ki zasluži več tudi plačevati več?

Glavobol zaradi skupnih financ / skrivanje

Imeti skupne finance je prava umetnost. Zahteva visoko stopnjo zaupanja, iskrenosti, kompromisov, skupnih ciljev, načrtovanja itn. In ravno zaradi tega ima verjetno veliko ljudi ločene finance.

Glede na raziskavo CreditCards.com iz leta 2022 je 43 % parov izjavilo, da imajo samo skupne bančne račune. 34 % parov v isti anketi pove, da ima mešanico skupnih in ločenih računov, 23 % pa ima svoje finance popolnoma ločene.

Nekateri imajo celo tako ločene finance, da partnerja drug za drugega ne vesta, kakšne prihodke imata, kaj šele odhodke. Njuna poraba sredstev temelji na medsebojnem dogovoru, običajno brez natančnega pregleda skupnih odhodkov in prihodkov. To pomeni, da se partnerja preprosto dogovorita, kdo na primer plača položnice za stanovanje, kdo hrano, kdo stanovanjski kredit, oblačila za otroke itd.

To običajno nekaj časa celo deluje, vse dokler se pri katerem izmed partnerjev kaj ne zalomi. Morda zaradi neenakomerne porazdelitve porablja več, kot ima na voljo, morda čuti, da v osnovi nima nadzora nad denarjem, ali pa se pojavi nek nepredviden izdatek, ki mu pokvari finančno sliko. In potem je treba nekaj spremeniti. Zelo spremeniti, sicer se partnerja vse bolj prepirata, si povzročata nepotreben stres, občutek manjvrednosti in se na koncu lahko celo razideta.

Raziskava v ZDA je pokazala, da mnogi zakonci ne skrivajo le nakupov. Približno 7,2 milijona Američanov (4,4 milijona moških in 2,8 milijona žensk) je skrilo bančni račun ali račun kreditne kartice pred svojim zakoncem ali partnerjem. In če imate eno skrivnost, se seveda pojavi vprašanje, kaj vse je še skrito.

In kakšne skrivalnice uporabljajo pred svojimi partnerji?

• Na skrivaj odprejo nov bančni račun na drugi banki.
• Kupijo zlato.
• Odprejo sef na banki in ga nosijo tja.
• Zamolčijo, da so dobili dodaten projekt in seveda tudi honorar.
• Del zaslužka nesejo staršem in ga tam shranijo.
• Odprejo račun na ime staršev in tja polagajo denar.

Denar vzrok za ločitev?

Raziskave v ZDA kažejo, da je, poleg nezvestobe in pomanjkanja komunikacije med partnerjema, denar med tremi najpogostejšimi razlogi za ločitev.

S kakšnimi dilemami se v partnerskih zvezah soočamo, kaže kar pismo nekega gospoda, ki je v zelo veliki dilemi, ker ne ve, kaj naj stori z ženo, ki preveč troši denar:

»Pri nama je šlo tako daleč, da razmišljam o ločitvi. Več let se namreč z ženo borim glede financ in vedno znova jo rešujem iz minusa. Kot bi se boril z odvisnežem. Vsakokrat mi obljubi, da je zdaj pa res šla zadnjič v limit, da je res zadnjič uporabila kreditno kartico, a čez nekaj mesecev ista zgodba. Ves denar, ki ga zasluži, okoli 1.800 evrov, zapravi. Vse položnice plačujem jaz, na dopust gremo z mojim denarjem. Tako utrujen sem od vsega skupaj …«

Tukaj je seveda potreben temeljit pogovor in odločitev drugega partnerja, da si želi pomoči.

6 najpogostejših težav z denarjem, ki uničujejo zakon:

• Da govorita o tem, kaj je moje, tvoje, najino.
• Nabiranje dolgov.
• Različen odnos do denarja, varčevanja, porabe.
• Precej različne višine prihodkov.
• Otroci in njihov vpliv na družinski proračun.
• Finančne težave širše družine in posojanje denarja.

V kolikor popolnoma zaupamo partnerju, skupne finance ne bi smele biti vprašanje.

Ločene finance običajno ne pomenijo nič drugega kot strah, ki se je zasidral v nas bodisi v otroštvu zaradi delovanja naših staršev ali pozneje zaradi stališča družbe, v kateri živimo, oziroma slabih izkušenj v partnerstvu. Ločene finance najpogosteje pomenijo, da partnerju (še) ne zaupamo povsem, kar se odraža tudi na drugih področjih, ne le pri denarju. Ali res želimo takšno partnerstvo? Dolgoročno najbrž ne!

Da bi se temu izognili, je bistveno:

Da si najprej postavimo skupne cilje. Torej vprašati se moramo, kaj si želimo privoščiti čez 5, 10 ali 15 let? Kaj želimo omogočiti otrokom? O kakšnem življenjskem slogu sanjarimo, ko se bomo enkrat upokojili? Kdaj želimo prenehati delati za denar in kaj nas resnično veseli? Ko vse to ugotovimo, zapišimo cilje in jih časovno opredelimo.

Sledi vodenje proračuna, da ugotovimo, kako uresničljivi so cilji, kaj moramo narediti, da bi jih dosegli, kaj si lahko privoščimo in česa ne. Z vodenjem proračuna začnemo načrtovati svojo porabo in spremljati, kje na poti do svojih ciljev smo. Pomembno je, da se vsaj enkrat na mesec na t. i. »budget meetingu« dogovorimo o načrtih za prihodnji mesec in ustrezno nastavimo kategorije porabe. Tako se med partnerjema vzpostavlja večje zaupanje, še bolj se povežeta in živita za skupne cilje. Je pa pomembno še nekaj … Vsak mora imeti svoj mini budget ali t.i. »fun money«, ki je namenjen le njemu. Ta denar lahko vsak porabi čisto zase in mu za to ni treba »polagati računov«. Zakaj je to tako pomembno? Da se slučajno ne zgodi, da si eden od partnerjev izpolnjuje želje, drugi pa ne.

Kaj pa, če eden od partnerjev zasluži več?

Dejstvo je, da običajno eden od partnerjev zasluži več kot drugi, zato bi bilo prav, da so tako razporejeni tudi odhodki. Ni prav, da enemu partnerju ostaja denar na računu, drugi pa živi v minusu. Seštevek plusa in minusa je v tem primeru še vedno minus. Verjemite, da bodo partnerski odnosi čisto drugačni, če si bomo zastavili skupni proračun in skupne cilje. Vedeli bomo, česa se veselimo in kaj nam veliko pomeni, ter stremeli k temu, da to dosežemo (seveda pa si kaj privoščimo tudi zase s svojim denarjem »za gušt«). Pri denarju »za gušt« gre seveda za majhne zneske v višini okoli treh odstotkov skupnega budgeta. Do enakega zneska sta seveda upravičena oba partnerja.

Če bi bile v tem primeru finance ločene in da eden od partnerjev zasluži precej več, predstavlja zanj odhod na počitnice manjšo težavo kot za partnerja, ki zasluži precej manj. A partner tega ne prizna in gre v limit ali vzame kredit. Zlahka opazimo, kam vse to pelje. Če tempo življenja narekuje partner z več denarja, drugega spravi v dolgove. In slednji se počuti manjvrednega in takšno razmerje zlahka razpade. Če pa narekuje tempo življenja partner z manj denarja, se drugi počuti prikrajšanega za radosti življenja. In spet gre takšno razmerje po zlu.

In zakaj je še priporočljiv skupni proračun? Ker se z rednimi pogovori o skupnih financah, ki jih imamo na začetku meseca, naš odnos še okrepi in se s partnerjem še bolj povežemo. Drug drugemu se neuradno zavežemo, da bomo z denarjem skrbno ravnali. In če nas bo kdaj zaneslo, se bomo s partnerjevo pomočjo veliko lažje vrnili na pravo pot in spet sledili skupnim ciljem.

Kaj, če res ne moremo imeti skupnih financ?

Seveda obstajajo primeri, ko skupne finance nikakor ne pridejo v poštev, ker enostavno eden izmed partnerjev na to nikakor ni pripravljen in si tega ne želi. To pomeni, da partnerja preprosto nimata skupnega budgeta in vsak »svoja« sredstva porablja v skladu z nekim dogovorom, za katerega ni nujno, da je skladen s potrebami in partnerjem. To zlasti velja za večje nakupe, ki lahko zajedajo v skupni proračun in zaradi katerih je lahko eden od partnerjev v limitu, posega po kreditnih karticah itd. A takšen način upravljanja običajno predstavlja res velik izziv in manj svetlo prihodnost, kot, če bi si bili v ravnanju z denarjem enotni in bi imeli skupne cilje. Pomembno je, da svojih želja ali kasneje nakupov ne skrivamo pred partnerjem, in da nimamo slabega občutka, če nas kdaj zanese. O denarju se enostavno moramo pogovarjati, saj bomo le tako lahko skupaj poskrbeli za varno prihodnost.

7 nasvetov za zdravo partnerstvo:

• Imejta skupni proračun (POZOR! To ne pomeni, da imamo tudi skupen bančni račun!).
• O svojih življenjskih odločitvah se pogovarjajta SKUPAJ.
• Prepoznajta različnost v vajinih osebnostih, navadah.
• Naj višina prihodkov ne bo spor in ne povzroči občutek manjvrednosti tistemu, ki zasluži manj.
• Nikakor ne skrivajte denarja ali kakšnih izrednih prihodkov pred partnerjem.
• Postavita dolgoročne cilje, kot je nakup hiše, avtomobila SKUPAJ.
• Ne dovolita, da otroci s svojimi prevelikimi željami določajo finančne izdatke.

Če bi vam torej dali samo en nasvet za upravljanje skupnih financ, bi ta bil: začnite pri besedah – To je NAJIN denar, to je SKUPEN denar. Boste videli, kakšen učinek imajo.

Navsezadnje imate ob sebi vašo sorodno dušo, mar ne? Začnite jo/ga tudi tako obravnavati!