OSEBNI PRORAČUN Archives - Page 9 of 10

Uh, to je pa gotovo nekaj najtežjega. Se strinjate? Vsak od nas se je že kdaj znašel v situaciji, ko mu je razum zaradi premočnih čustev odpovedal, pa te situacije niso bile nujno povezane z denarjem.

Ko smo se ozrli potem nazaj, smo si rekli: “Joj, kje sem bil(a) takrat z glavo? Kako nisem tega videl(a)?” Ja, so situacije v življenju, kjer bi enostavno morali znati pritisniti gumb, ki izklopi naša čustva in vklopi razum. In tovrstne situacije se pogosto navezujejo na področje osebnih financ.

Napake, ki nas stanejo več deset tisoč evrov?

In večji so nakupi, bolj bi morali biti previdni, preden sprejmemo zadnjo odločitev. Zakaj? Ker lahko sicer naredimo napako, ki nas stane več tisoč ali včasih celo deset tisoč evrov. Poglejmo si to na konkretnem primeru.

Nakup nepremičnine – nemalokrat se zgodi, da želimo na vrat na nos kupiti nepremičnino. Bodisi zato, ker nam je sosed povedal, da je zdaj pravi čas za nakup, bodisi zato, ker smo v nekem časopisu prebrali, da je zdaj pa res čas ugodnih kreditov, ali pa zato, ker si ne predstavljamo, da bi morali iti nekam v podnajem in potem poiskati nepremičnino – torej se v roku pol ali enega leta ne želimo dvakrat seliti.

Najbolj čustven je nakup nepremičnine

A ravno pri nakupu nepremičnine čustva igrajo zelo močno vlogo. Ogledamo si več nepremičnin, dokler ne najdemo tiste prave – pravljične. Vidimo same dobre lastnosti, že vrisujemo opremo v tloris, ki nam ga je prodajalec poslal na vpogled, razum se nam zamegli in iščemo vse možne načine, da bi kar se da najhitreje prišli do te nepremičnine. O tem, da bi morda lahko še znižali ceno nepremičnine, pa čeprav morda celo za 10.000 evrov, ne razmišljamo. Bojimo se, da če bomo ‘pritiskali’ na prodajalca, jo bo takoj kupil nekdo drug (čeprav smo oglas gledali celo leto), zato drvimo na banko in izberemo tisto prvo, ki nam nudi največ kredita.

Banka nam izdela ponudbo, vprašamo, ali je to zadnja. Banka nam reče, da ne in nam da novo ponudbo, ki vključuje posebne pakete, a nam prijazni bančnik zagotovi, da je to tisto, kar lahko ponudijo dolgoletni stranki, kot smo mi, in da se bodo potrudili kredit izpeljati v roku 14 dni.

Ker z banko do danes nismo imeli težav, se nam res ne zdi korektno ponovno pogajati, in sprejmemo ponudbo. Čustva v nas vrejo, komaj čakamo dan, ko bo posojilo nakazano, z mislimi smo že pri prevzemu nepremičnine.

Brezobresten nakup opreme …

Popolnoma vzhičeni gremo iz banke in hitimo v trgovine izbirat opremo, ki se nam zdi tako poceni v primerjavi s kupnino za nepremičnino. Pokličemo še mamo, očeta, ali nam bodo kaj pomagali pri vselitvi, nam kupili morda sedežno ali kakšen kos bele tehnike.

Ne da bi preverili, ali je cena pri trgovcu res tista prava in ali ne bi morda kje drugje dobili izdelek po nižji ceni, se dogovorimo za nakup. Trgovec nam ponudi celo brezobrestno obročno plačilo in kaj lepšega – takoj kupimo in vse podpišemo. Brez posebnega razmisleka. Ne da bi vklopili razum …

Pa vas zanima, kakšna je cena kupovanja s čustvi?

Pojdimo lepo po vrsti … Pri ceni nepremičnine bi se gotovo lahko še kaj izpogajali (navadno med 10 do 15 % vrednosti nepremičnine). Na banki prav tako. Navadno na banki izgubimo kar 10 % vrednosti posojila, saj si ne vzamemo dovolj časa in ne preverimo, kakšno financiranje bi bilo za nas najbolj ugodno. V primeru posojila v višini 100.000 evrov to pomeni še dodatnih 10.000 evrov.

Potem so tukaj še trgovci. Kaj res mislite, da je brezobrestno posojilo brezobrestno? Ni, saj navadno velja, da ob enkratnih plačilih dobimo še posebni popust, mimogrede 10 % ali več.

Torej, ne glede na to, ali gre za nakup nepremičnine ali pa za kakšno bistveno manjšo stvar, je ključno, da vklopimo razum in izklopimo čustva. To pa najlažje naredimo tako, da si vzamemo čas za razmislek, na list papirja napišemo prednosti/slabosti nakupa ter na koncu sprejmemo razumsko odločitev. Prvič je sicer najtežje, a naslednjič je že razum tisti, ki se oglasi prvi.

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun, tedensko svetuje tudi v reviji Liza, kjer objavlja finančne recepte in nasvete.

Hitro si lahko zakuhamo težave, če v življenju ne uporabljamo pravih sestavin. Tudi pri financah je tako, pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. Tokrat nam je zaupala, kako lahko rečemo »Ne, hvala.«, ko je to potrebno.

»Če bi se sprehodili skozi vsak dan in preverili kolikokrat smo bili samo v enem dnevu potisnjeni v situacijo, ko bi morali reči ne, pa nismo, bi hitro ugotovili, da je tega veliko. Ne glede na to ali gre za finance ali kaj drugega,« opozarja Ana Vezovišek.

Zaupala nam je svojo preteklo izkušnjo, preden se je začela držati določenih pravil, ki jih danes poučuje. Ob obisku trgovine z oblačili so ji prijazne prodajalke ponujale pomoč, ji prinašale oblačila in ko jih je preizkusila so bili seveda sami pozitivni komentarji, kako ji oblačila pašejo in v njih super izgleda. Praktično v vsakem oblačilu. Vam je situacija poznana?

V trgovini že, kaj pa prijateljem?

»V dani situaciji brez slabe vesti poskusite reči: ne, hvala. Težko, kajne? V takih trenutkih je vse ravno prav zate: oblačila, stanovanje, karkoli. Ob tem se moramo spomniti na pravilo, da si je treba vzeti čas za razmislek,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

A to ni edina situacija, ko ne znamo ali zelo težko rečemo ne. Pogosto tega ne moremo reči niti svojim znancem, prijateljem, bližnjim. »Recimo, da smo si postavili osebno omejitev koliko lahko porabimo zase, za zabavo, restavracije. Potem pa nas pokličejo in povabijo, da se jim pridružimo, vse to pogosto kar nekaj stane. Naš osebni proračun pa tega stroška druženja ne predvideva. Seveda jim želimo ustreči, biti v njihovi družbi, a to ni vedno v skladu z našimi zmožnostmi.« Moramo se pripraviti na takšne situacije in znati tudi prijateljem reči ne.

Enkrat popustimo in že smo se oddaljili od naših ciljev

Če ne bomo delali tako, nas bo hitro odneslo stran od naših ciljev, ki smo si jih zastavili. »Šele takrat vidimo, zakaj je pomembno, da upoštevamo pravila in znamo reči ne nenačrtovanim stroškom,« opozarja Ana Vezovišek.

Morda nas zamika, da bi šli s prijatelji smučat za vikend ali v toplice, to nas hitro stane 400 evrov, ki jih lahko imamo, ampak smo jih že namenili za poletni dopust. Seveda lahko popustimo in se vdamo, a s tem lahko izgubimo možnost, da bo naš poletni dopust takšen, kot smo si ga zaželeli.

»Treba je ves čas razmišljati in v trenutku skušnjave znati reči ne. Res je to prvič najtežje narediti, a se s časoma navadiš.«

Torej, boste odslej znali uporabljati besedno zvezo »ne, hvala«? Saj veste, za višje cilje!

Temeljna pravila ravnanja z denarjem so enostavna. Res so, ampak se jih je treba najprej naučiti. Ko jih enkrat poznamo in jih upoštevamo, je enostavnejše tudi naše življenje. Predvsem manj stresno.

Predstavljajte si, da hodite v isto službo kot ste hodili včeraj in zaslužite enako količino denarja kot ste ga doslej. Do včeraj ste morali dobro obrniti vsak evro, a še vedno niste vedeli kam je odšel dobršen del denarja. Prav tako ste do včeraj odštevali dneve do naslednje plače. Do včeraj niste bili prepričani, če boste prišli skozi mesec in če boste svojemu otroku lahko privoščili šolski izlet, ki je malce večji in nepričakovan zalogaj oziroma spet razmišljate ali bi registracijo avtomobila plačali na sedem ali devet obrokov, da bo čim manjši zalogaj v mesecih, ki so pred vami.

Ljudje poiščemo pomoč, ko …

Vse to je bilo do včeraj. Če zaslužimo isto, kaj pa je potem danes lahko drugače? Marsikaj! A problem je, ker ljudje pogosto ne zaznavamo pravega vira težave.

»Velikokrat sem se že vprašala, če bi ljudje poiskali pomoč, tudi, če bi postalo hudo. In vsakokrat sama sebi odgovorim, da na žalost v večini primerov ne bi,« iz izkušenj govori Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Prvi razlog za to je, da ljudje neradi govorimo o denarju, pravzaprav je pravi tabu. »Drugi razlog pa je, da si ljudje nočejo priznati, da z denarjem ne znajo ravnati tako, kot bi lahko. Preprosto se moramo najprej ujeti v past in trpeti, da začnemo razmišljati drugače,« opozarja Ana.

Začnimo se pogovarjati o denarju!

»Ne sme nam biti težko. Prej, ko si bomo nastavili ogledalo, prej nam bo uspelo spraviti osebne finance pod nadzor. Ne verjamete? Poskusite,« izziva specialistka za financiranje in osebni poračun.

Če se boste tako odločili in sledili temeljnim pravilom ravnanja z denarjem, boste:

prenehali živeti od plače do plače,
si sami nakazovali plačo vsakič že prvega v mesecu,
zmanjšali stres v svojem življenju,
privarčevali sredstva za želene cilje,
prenehali plačevati na obroke tisto, kar ni potrebno.

Ste pripravljeni na spremembe? Z veseljem vam pomagamo do njih, prvi korak pa lahko naredite že sami. Kako? Pišite nama na info@vezovisek.si

Veliko ljudi za vikend lahko enostavno odklopi službene obveznosti in uživa v prostočasnih dejavnostih. A veliko težje, če ste samostojni podjetnik ali podjetnica, ki o svojem poslu najpogosteje razmišlja 24 ur na dan. In pomemben dejavnik pri tem so finance, tiste, ki vse prehitro iz poslovnih postanejo naše osebne. Meja je pogosto tako zabrisana, da več ne ločimo. A bi bilo treba!

Samostojni podjetnik res težje ločuje osebne in poslovne finance, sploh, če je v podjetju samozaposlen, brez drugih zaposlenih. A tudi to se da, z redom in disciplino.
»To je prava umetnost. Bodimo iskreni, danes je veliko s.p.-jev, kar je novodobna oblika zaposlitve. A prepogosto srečujem primere, ki to zelo težko ločujejo. Pa vendar, se moramo zavedati, da tudi zasebno potrebujemo na mesec določen znesek. Prihodki, ki jih ustvarjamo kot s.p., pa so običajno različni iz meseca v mesec,« opozarja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Tudi s. p. ima konstantne stroške

Kot dodaja, se morajo podjetniki zavedati, da imajo tudi sami konstantne stroške, kot so prispevki, saj je FURS tisti, ki bo takoj potrkal na vrata, ko jih bomo »pozabili« plačati. Biti moramo torej dvakratno vestni – osebno in poslovno, ko govorimo o zavedanju, koliko denarja dejansko potrebujemo vsak mesec.

»Vedeti moramo, da če je znesek, ki ga osebno potrebujemo, da pridemo skozi mesec, 1.000 evrov, to pomeni, da si iz poslovnega računa na osebnega ne nakažemo nič več kot 1.000 evrov. Zakaj bi si nakazovali več, če tega denarja ne potrebujemo? Tudi na poslovnem delu si moramo ustvariti večjo rezervo, ker je prihodek odvisen samo od nas, zato je tveganje toliko večje,« opozarja Ana Vezovišek, ki pravi, da podjetniki pogosto pozabijo, da so samo ljudje, ki lahko zbolijo. To pa je čas, ko običajno ne ustvarjajo prihodkov.

Biti moramo torej disciplinirani, predvsem pa gledati na to dolgoročno, saj vsi meseci res niso »enako dolgi«, ko smo na samostojni poslovni poti. »Ko pride denar na poslovni račun, morda 3.000 evrov naenkrat, kot plačilo za tri mesece dela, si samostojni podjetniki pogosto vse naenkrat nakažejo na osebni račun in zapravijo. Naslednji mesec pa nimajo niti za sprotno življenje,« še en primer slabe prakse s katerim se je že srečala, izpostavi specialistka za financiranje in osebni proračun.

Torej, da bo miren spanec in prijetnejši vikendi, poskrbite, da bodo vaše finance ustrezno razporejene.

Več o tem, kako učinkovito voditi osebni proračun, pa si lahko preberete TUKAJ.

Na minulem Dnevu Mojih financ je ko prva predavateljica nastopila Ana Vezovišek in požela odobravanje več kot 300 udeležencev, ki so jo po dogodku zasuli s pozitivnimi sporočili in željo po še več informacijah. O čem je govorila? O osebnem in družinskem proračunu, kako ga vzpostaviti in učinkovito voditi ter o tem, kje Slovenci izgubljamo največ denarja. Povzetek njenega predavanja smo pripravili tudi za vas.

»Ali si znate izračunati, koliko ste do danes zaslužili? Koliko pa ste uspeli od tega prihraniti?,« so bila vprašanja s katerimi je ogrevala publiko in ki so tista na katera moramo poznati odgovor. Če ga ne poznamo, to pomeni le eno – ne vodimo osebnega proračuna.

Zakaj bi ga sploh vodili? »Ker je to osnovni temelj! Ne glede na to, koliko zaslužite. Pogosto slišim izgovore kot so: zaslužim premalo, zaslužim dovolj, zakaj bi nadzoroval sebe ali partnerja. Ne glede na izgovore, vodenje osebnega proračuna je osnova! To morate ozavestiti, če želite narediti premike v pozitivno smer.

Kako sploh začeti?

Najtežji je seveda prvi korak, kako in kje začeti. »Ne glede na to, kakšna je višina vaših prihodkov, je to nujno potrebno. Kaj mislite, reče tisti, ki ima danes 800 evrov prihodkov za tistega, ki ima 1500? Če bi imel jaz 1500, dam 500 evrov zagotovo na stran. Kaj pa reče tisti s 1500 za nekoga, ki ima 2000 ali 3000 evrov? Jaz bi jih dal 1000 na stran! A v resnici ne gre tako, če nimamo nadzora na tem, kam gre naš denar. In vodenje proračuna ne pomeni nič drugega, kot da prevzamete nadzor nad svojim denarjem,« opozarja Ana.

Da bomo vedeli kje smo danes, moramo vedeti koliko imamo fiksnih odhodkov, ugotoviti pa moramo tudi, kje so naše rezerve in kje bi lahko prihranili, kaj preplačujemo.

»Pomembno je, da imamo cilje. Če si boste želeli recimo na dopust, pa nimate denarja za to, boste najprej preverili kje v vašem proračunu bi lahko prihranili. Enako je za plačo, če se želite pogajati za višje prihodke, morate imeti cilj, vedeti koliko in zakaj želite povišico. Zato je ključno, da veste koliko denarja potrebujete v življenju, saj drugače nič ne pomaga, če dobivate več denarja, če ne veste za kaj ga porabljate,« poudarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Katerih pravil se je pametno držati?

Ne kupujete nekaj, česar si ne morete privoščiti.
Če nimate denarja, ničesar ne kupujte.
Če si nekaj želite in nimate denarja? Ne kupite!
Če imate denar, lahko kaj kupite? Ja. Če ga nimate? Ne.
Poskrbite, da imate denar in šele potem si kupite!

Na prvi pogled se ti stavki zdijo precej logični, samoumevni, a ko jih pogledamo podrobneje, kaj hitro ugotovimo, da ni tako. Zakaj? Ker si zelo pogosto privoščimo nakupe s kreditno kartico (denar, ki ni naš), vzamemo limit, kredite … torej, kupujemo, ko nimamo denarja. Kupujemo s tujim denarjem, ki ga še nismo zaslužili in ga bomo morali vrniti.

Skrivnost je v načrtovanju

Sicer pa vodenje proračuna ni nič drugega kot načrtovanje. »Ne gre za nadzor, da si ne bi ničesar privoščili. Privoščili si bomo namreč toliko, kolikor si lahko. Želje pa si bomo lahko izpolnili tako, da se bomo držali pravila 10:10:80. Torej, 10 % svojih prihodkov namenimo dolgoročnim ciljem, kot je pokojnina, nakup nepremičnine, morda vikenda, šolanje otrok. Naslednjih 10 % namenimo za kratkoročne cilje, to so cilji znotraj enega leta, kot je dopust, registracija vozila in podobno. O tem pa moramo razmišljati vnaprej,« opozarja Ana Vezovišek. Preostalih 80 % pa razdelimo po glavnih kategorijah, kjer se moramo držati omejitev, ki si jih pred tem postavimo.

Zakaj Slovenec na leto izgubi 1208 evrov?

»Zaradi slabih finančnih odločitev!« pove Ana. To je namreč pokazala raziskava, ki je bila narejena v okviru Zavoda Vem, da ne vem leta 2015 in kjer so se pokazale tudi konkretne številke, kjer in predvsem zakaj izgubljamo denar:

95 evrov na leto izgubimo z izbiro napačnega bančnega računa,
125 evrov z uporabo limita, ki je najdražja oblika financiranja,
180 evrov, ker ne zamenja dobavitelja elektrike, plina, interneta, televizije,
240 evrov, ker hodimo v trgovino brez načrta,
245 evrov s predragimi krediti, leasingi in uporabo kreditnih kartic,
89 evrov, ker plačuje previsoke premije zavarovanj,
105 evrov, ker dopusta ne načrtujemo vnaprej in za rezervacijo ne uporablja interneta,
129 evrov s previsokimi stroški varčevanja za pokojnino in osamosvojitev otrok.

Se najdete med vsemi temi izgubami? Da se jih boste znebili, vam bo zagotovo pomagala tudi Anina knjiga Na pomoč! Kako naj ravnam z denarjem?.

Danes, ko obeležujemo svetovni dan potrošnikov, se moramo vprašati, kako »dober« potrošnik smo. Nas imajo trgovci radi? Kupimo vsako »neumnost«, ki jo vidimo na policah? Morda vsako drugo? Zapravljamo denar tudi za stvari, ki jih ni na našem nakupovalnem seznamu in jih zares ne potrebujemo? Smo potrošniki samo v fizičnih trgovinah ali tudi na spletu?

Letošnji svetovni dan potrošnikov je namenjen digitalizaciji za katero pravijo, da prehiteva zakonodajo, saj je tako hitro spreminjajoči se segment, da mu počasno zakonodajno kolesje težko sledi. A o tem kdaj drugič. Danes pa se posvetimo nam – potrošnikom in ključnemu vprašanju: kako postati do sebe odgovoren potrošnik? Enostavno tako, da spremenimo svoje nakupovalne navade!

Veste koliko porabite za hrano in pijačo?

Večina ljudi namreč nima zastavljenega proračuna, ki ga namenja za hrano in pijačo, zato najprej določimo maksimalni znesek, ki ga bomo porabili za hrano in pijačo. Tukaj seveda ločimo med hrano in pijačo, ki jo kupimo v trgovini in tisto, ki jo pojemo v estavracijah in lokalih.

Kaj pa priporočljiv proračun za hrano in pijačo? »Odvisen je od višine prihodkov in števila vzdrževanih članov. Povprečen član slovenskega gospodinjstva pa za ta namen porabi sto evrov na mesec,« pravi Ana Vezovišek. Pri tem pa ne smemo za vsakega novega družinskega člana računati dodatnih 100 evrov, pač pa, dodaja, da če se gospodinjstvo poveča iz enega na dva člana, se izdatki za hrano in pijačo povečajo za 1,5-krat.

Vikend izlet načrtujemo, kaj pa tistega v trgovino?

Ok, zdaj vemo koliko si lahko privoščimo, kako pa se držati te omejitve? Spet – enostavno. Vsak izlet v trgovino je treba načrtovati. Po domače, napišite si listek na katerem je seznam stvari, ki jih moramo kupiti. Če ste bolj sodoben tip človeka, pa je nabolje, da uporabljate kar bančno aplikacijo (v kolikor vam jo banka seveda omogoča). Kaj hitro boste ugotovili, da se iz tedna v teden, meseca v mesec, vaš seznam zelo malo spreminja. Še več, počasi se ga boste naučili na pamet in postali, do sebe odgovorni, potrošnik. Seveda, če se boste seznama držali.

Ste že slišali za pravilo FIFO? »First in, first out«, pravijo strokovnjaki, kar pomeni, da vedno preverimo kaj v našem hladilniku in zmrzovalniku je potrebno porabiti prej, da ne bomo na koncu metali stran, ker bomo enostavno pozabili. Kako to preprečiti? Stvari, ki imajo krajši rok porabe postavite na polico bližje, bolj dosegljivo, saj boste v tem primeru težje »pozabili« nanje. Podoben pregled velja tudi za ostalo, suho hrano.

Lačni v trgovino, vam je znano?

Se vam pogosto zgodi, da greste iz službe, lačni ste, pa na hitro skočite še v trgovino po najnujnejše? Napaka! Ta seznam najnujnejšega se bo zagotovo povečal, saj boste nakupovali z »želodcem« in ne glavo. To so dokazale različne študije, opravljene v tujini. »Takrat bomo kupovali tudi bolj kalorično hrano, v to skupino pa predvsem spadajo ogljikovi hidrati in sladkarije, torej manj zdrava hrana,« opozarja strokovnjakinja za financiranje in osebni proračun.

Vas zanima še nekaj hitrih nasvetov, kako biti do sebe odgovoren potrošnik?

Hrane na kupujmo na obroke
Nakupovanje po spletu je cenejše
Preverimo kaj ima trgovec v akcijski ponudbi, a bodimo pri tem previdni
Kupujmo takrat, ko so trgovine bolj prazne
Preverimo količino in ceno (primerjajte!)
V trgovino se, če se le da, odpravimo sami
Na koncu dvakrat preverimo račun

To je le nekaj nasvetov, ki jih najdete, skupaj z odgovori in utemeljitvami, v knjigi Ane Vezovišek: Na pomoč! Kako naj ravnam z denarjem?. Knjiga je pomagala že številnim Slovencem in Slovenkam do tega, da so naredili pomemben korak v smeri »do sebe odgovornejšega potrošnika«.

Zavedati se moramo dejstva, da sta hrana in pijača le en del naših stroškov. Kaj pa elektrika, ogrevanje, telefon, internet, avto, počitnice …? Ja, tudi tam lahko postanemo odgovornejši potrošniki.

V Ameriki so pred časom delali raziskavo, s pomočjo katere so ugotovili, da kar 76 % ljudi živi od plače do plače. To pomeni, da vsak sedmi oziroma skoraj vsak osmi ne zmore plačati stroška, višjega od 1.000 USD. Si predstavljate? Kaj mislite, je pri nas ta odstotek nižji ali višji?

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun je tokrat v reviji Liza razkrila kako je s Slovenci in življenjem »od plače do plače«.

Ko to vprašanje postavi svojim slušateljem na predavanjih, ji navadno odgovorijo: »Pri nas je ta odstotek še višji.« In glede na to, kakšne navade ravnanja z denarjem imamo Slovenci v večini, se tudi sama pridružuje temu mnenju.

A ni vse črno, kot izgleda na prvi pogled. »Ta odstotek bi lahko precej spremenili, če bi nam kdo pokazal, kako. Če bi že od samega začetka, od trenutka, ko smo prejeli prvo plačo oz. prvo nakazilo na transakcijski račun, ravnali drugače. Naj vas potolažim. Nič hudega, če vam do danes tega še nihče ni pokazal, vam danes razkrijem jaz,« pravi Ana.

Začne se pri vodenju osebnega proračuna

Spet se vse začne pri vodenju proračuna, o katerem pogosto pišemo. A brez tega, da ne vemo, kolikšni so naši povprečni mesečni izdatki, bomo težko naredili prvi korak, pravi.

»Prvi korak je namreč ta, da moramo najprej privarčevati sredstva v višini povprečne mesečne porabe. Tisti, ki se držite receptov in ste ta korak že naredili, super. Prestale pa to še čaka in boste morali to narediti čim prej. Najbolje še danes, sicer bo spet minil mesec, dva, tri, leto, dve itd. oz. bom iskrena, se tega ne boste lotili, ker vas bodo druge obveznosti prehitele.«

Vzemimo za primer, da so naši prihodki v višini 1.000 evrov in je naša povprečna mesečna poraba 800 evrov. To pomeni, da bomo morali najprej privarčevati 800 evrov. Kako in kdaj to dosežemo? »Če se spet držimo enega izmed prejšnjih receptov, da 10 % namenimo za kratkoročne cilje, potem nam bo to uspelo najkasneje v osmih mesecih. Se strinjate? 8 x 100 evrov (torej vsak mesec damo na stran 10 % od prihodkov). Ko ta sredstva privarčujemo, jih hranimo na varčevalnem računu. Pozor! Varčevalni račun mora biti brezplačen in sredstva lahko dobimo kadarkoli (ne smejo biti vezana),« pravi Ana.

Nakažite si plačo sami in že prvega v mesecu. Kako?

Potem pa sledi nekaj, česar gotovo niste pričakovali. »Vsakega prvega v mesecu si na osebni račun nakažemo toliko sredstev, kot jih potrebujemo za tisti mesec, in jih razporedimo po kategorijah. Ko dobimo plačo ali priliv (če imamo lastno podjetje ali drugo obliko dela), pa ta sredstva preusmerimo na varčevalni račun. Zakaj? Ker jih v resnici ne potrebujemo. ‘Plačo’ smo si sami že nakazali prvega v mesecu in takrat preračunali, kolikšna ta mora biti. Zakaj bi potem imeli več denarja? In potem, naslednji mesec, spet začnemo od začetka …«

Ta način ravnanja z denarjem je marsikomu nekaj čisto novega, misija nemogoče, pa vendar ni tako nemogoča. Zakaj ne? Ker je potrebno zelo malo discipline, da to dosežemo. »Učinek pa je eden najmočnejših. Zamislite si, kako super je, ko ni treba razmišljati o tem, ali nam bo delodajalec plačo nakazal v petek, 16., ali pa v ponedeljek, 19. Ja, samo trije dnevi razlike, pa vendar za marsikoga cela večnost,« opisuje Ana Vezovišek problem marsikaterega Slovenca in Slovenke.

Pozabite na ta nepotrebni stres. Odločite se danes in naredite spremembo v svojem življenju.

Eno izmed osnovnih pravil, ki bi ga moral upoštevati vsakdo, ki prejema prihodke (ne glede na obliko dela), je ta, da vemo kam gre naš denar. »To lahko ugotovimo tako, da začnemo opazovati, kaj se z našim denarjem dogaja. Kaj se torej zgodi po tem, ko dobimo npr. priliv na račun in kateri so tisti stroški, ki najbolj zajedajo v naš proračun,« je za revijo Liza povedala Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Zelo pogosto ljudje kot izgovor, zakaj ne vodijo svojega proračuna rečejo: imam tako majhne prihodke, da imam vse v glavi ali pa celo rečejo, da so njihovi prihodki dovolj veliki in da se s tem ne rabijo ukvarjat. Zakaj bi se obremenjevali s tem in porabljali svoj čas ali pa se celo po nepotrebnem spravljali v stres?

Z vodenjem proračuna načrtujemo svojo porabo

»A na žalost ne moremo biti tako prepričani, da vemo kam gre naš denar, v kolikor nimamo vzpostavljenega nadzora. To, da vodimo vse v glavi ali pa da tako ali tako ne rabimo nič vodit, ker konec meseca tako nič ne ostane je NAPAČNO prepričanje. Obstaja tudi prepričanje, da pa bomo potem s tem vzpostavili nadzor nad partnerjem, ki tudi ni pravo. Z vodenjem proračuna začnemo NAČRTOVATI svojo porabo. Skupno porabo, v kolikor živimo s partnerjem,« opozarja Ana Vezovišek.

Res ne moremo vedeti kam gre naš denar, če ne spremljamo našega proračuna. Marsikdo na vprašanje kam gre njegov denar odgovori: Za položnice. Za hrano. »In ko jim postavim vprašanje ali morda vedo za katere položnice, koliko gre za hrano in koliko za prevoz, nastane tišina. Ljudje takrat kaj hitro spoznajo, da v resnici ne vedo kam gre njihov denar. Kar vedo, oz. v kar so prepričani je to, da ga imajo premalo, ne glede na višino prihodkov.«

Stroški niso vsak mesec enaki

A resnica se skriva drugje. »Najprej moramo ugotoviti koliko denarja v resnici potrebujemo. Ni res, da moramo vsak mesec vse porabiti enako. Saj niso vsak mesec vsi stroški enaki,« opozarja specialistka.

Imamo fiksne stroške, ki jih lahko predvidimo in variabilne, ki nihajo in so odvisni od obdobja (ali je poletje ali je zima), od tega ali gre za pričakovane ali nepričakovane stroške, od naše porabe itd.

»Zato je pravilo, Opazujmo kam gre naš denar, neizogibno! Kaj to pomeni? Da moramo začeti spremljati našo porabo, vsak evro oz. cent. Pa ne zato, da si bi potem kaj očitali ali še huje, da bi očitali svojemu partnerju, ampak zato, da bomo videli kakšne so naše navade oz. bolje razvade. Edino na ta način bomo lahko sploh ugotovili koliko v resnici potrebujemo in kaj je tisto, kar nam v resnici prinaša zadovoljstvo. Ni ga hujšega, ko si človek več let zaporedoma ne privošči dopusta, ker nevede ali nehote denar izgublja na drugih, nepomembnih stvareh.«

Čas je torej, da prevzamemo nadzor nad našim denarjem in da prevzamemo vlogo gospodarja!

Pred nakupom: vklopimo razum in izklopimo čustva