Ko enkrat sklenete zavarovalno polico (pa najsi gre za zaščito vašega življenja, delovne sposobnosti, zdravja, premoženja ali za varčevanje – slednje je načeloma draga in zato odsvetovana rešitev), je smiselno nad to polico bedeti.

Vendar bodite zelo previdni, ko vas vaša zavarovalnica kar naenkrat pokliče, da se že dolgo niste osebno srečali, da bi bilo smotrno preveriti ali je z vašimi policami vse v redu. Zelo pogosto vas bo pri tem poklical povsem nov zavarovalni agent, ne tisti, ki vam je sklenil vašo zadnjo aktualno zavarovalno polico.

Pred nedavnim je k meni prišla gospa v 50-ih letih, ki se bo čez predvidoma 5 let lahko upokojila. Ima tri veljavne police pri eni izmed največjih zavarovalnic v Sloveniji. Ko je prejela »dobronameren preventiven« obisk s strani novega zavarovalnega agenta te zavarovalnice pred dobrim letom dni, pa se je zgodilo sledeče.

Agent ji je predlagal, da poda svojo drugo polico pri tej zavarovalnici, ki je bila ob njegovem obisku aktivna, v mirovanje. Namesto nje pa naj sklene novo, že tretjo polico pri isti zavarovalnici, tokrat kar z odprto dobo zavarovanja (ko niti ni jasno, kdaj se polica izteče) – in to 6 let pred njeno upokojitvijo.

Kdo zasluži na račun stranke?

Le zakaj ji je podal tak predlog? Razmislimo …

Kako si ta agent zasluži svojo plačo? S skrbjo za obstoječo stranko zavarovalnice? Ne.

S sklenitvijo nove zavarovalne police za zavarovalnico? Da.

S sklenitvijo nove police je agent stranki povzročil nove sklenitvene stroške, pri tem pa je dal v mirovanje njeno obstoječo polico ravno po treh letih, da s tem ni povzročil škode svojemu kolegu, zavarovalnemu agentu, ki ji je sklenil prejšnjo polico. Tako so vsi zadovoljni – zavarovalnica, oba zavarovalna agenta – vendar na škodo stranke, ki se posledic te spremembe sploh ni zavedala, vse dokler ji nisem pojasnila posledice te odločitve.

Kako me to razjezi – ko je jasno razvidno, da je to stalna praksa te zavarovalnice (in seveda nemalo drugih). To namreč ni prva stranka, s tolikšnim številom polic pri isti zavarovalnici, z enako metodo kapitaliziranja obstoječih polic in sklepanja novih. Na isti stranki tako služijo novi in novi zavarovalni agentje, stranka pa je opeharjena.

To ni prva stranka, niti ne zadnja

Takšnih sogovornikov (zavarovancev te zavarovalnice) sem imela že več. Zavarovalnica to zavestno dopušča – ima namreč jasen pregled nad vsemi policami svojih zavarovancev in prav nič je ne ovira, da bi postavila omejitev, da se za eno stranko lahko sklene recimo samo ena ali največ dve polici z varčevalno komponento. Takšno omejitev recimo pozna druga finančna institucija v Sloveniji, s čimer zavaruje svoje zavarovance pred oškodovanjem, torej to ni težka tehnična implementacija, temveč povsem preprosto navodilo, ki se v praksi lahko enostavno izvede.

Če bi bilo zavarovalnici dejansko mar za dobro svojih zavarovancev … a dejstvo je, da s tem namerno povzročajo slovenskemu zavarovalništvu slab ugled, ki je že tako ali tako na preizkušnji s strani laičnih Slovencev.

Kaj storiti, če se je tudi vam pripetilo kaj takega?

Pritožite se! Zahtevajte stornacijo police in povrnitev stroškov. Vztrajajte, ne popustite. Vzemite zadevo v lastne roke in ne prepuščajte primera organom, ki naj bi izvajali nadzor nad zavarovalnicami, saj je v njihovi omari veliko okostnjakov.

Predvsem pa, kot smo že neštetokrat rekli – pazite se brezplačnega svetovanja glede vaših osebnih financ. Nič ni zastonj – bolje da plačate za svetovalno uro ali dve pri neodvisnemu osebnemu finančnemu svetovalcu (ne, to ni zgolj za bogate), kot pa da verjamete, da ste prejeli nek koristen nasvet brezplačno, v resnici pa vas ta nasvet stane bistveno več kot svetovalna ura ali dve. Vprašanje je samo, če boste v tem primeru ugotovili, kdaj in kje vam je bil račun sploh izstavljen – večina ljudi tega ne ugotovi, dokler ni prepozno …

Tako. Sedaj veste na kaj morate biti pozorni. Če vas bo kdajkoli zavarovalni agent želel prepričati v sklenitev novega zavarovanja, boste suvereno rekli “NE”. Vendar, kaj pa obstoječe zavarovanje? Je tam vse tako kot mora biti? Še danes preverite kaj imate sklenjeno, predno bo prepozno. Žal večina ljudi, ki se obrne k nam po nasvet, po 15-ih, 20-ih letih varčevanja ugotovijo (torej pred upokojitvijo) da so bili opeharjeni. Svetujem vam, da se še danes prijavite na posvet z osebnim svetovalcem TUKAJ.

Petra Bokal, osebna finančna svetovalka

Stranke se na nas obračajo s številnimi vprašanji, nanje pa odgovarjamo tudi v različnih medijih. Eden od medijev v katerih na konkretna vprašanja o investiranju, varčevanju ter drugih finančnih področjih, odgovarja Mitja Vezovišek, je tudi portal Mojaleta.si.

Vprašanje, ki ga je upravljavec osebnega premoženja prejel pred kratkim se glasi: “Pri Zavarovalnici Triglav imam kapitalizirano življenjsko zavarovanje. Od sklenitve je preteklo že preko 10 let, zato vem, da ob izplačilu, davka ne plačam, imam pa določene izstopne stroške. Kaj mi svetujete – da počakam še nekaj let do izteka zavarovanja ali da se odločim za predujem 80 %? Premoženje je sicer naloženo v skladih, ki trenutno nista med najboljšimi: Triglav rastoči trgi in Triglav High Yield bond. Najbrž bo premoženja še manj, če v naslednjih letih pride spet do krize … Hvala za nasvet.”

Večini tovrstnih produktov se je najbolje izogniti

office-3295556_640Naložbena življenjska zavarovanja, kot ga imate vi, so kombinacija zavarovanja in varčevanja, ki so praviloma obremenjena z visokimi stroški, ki močno vplivajo na rezultat varčevanja. To je glavni razlog zakaj se je večini tovrstnih produktov najbolje izogniti, in vaš ni izjema. Glavna težava niso vzajemni skladi, ki jih imate izbrane v sklopu tega produkta, temveč produkt sam. Ena izmed neprijetnih značilnosti vašega produkta je namreč tudi ta, da NE morete do vseh sredstev, ki jih imate na polici. In to tudi po 10-ih letih varčevanja ne! Zato vam ponujajo 80 % predujem …” opozarja Mitja Vezovišek in ob tem dodaja, da rešitev ni enostavna.  

Kot pravi, mora stranka vedeti, da ji zavarovalnica vseskozi obračunava določene stroške in to ne glede na dejstvo, da premij ne vplačuje več. “Nekateri stroški so fiksni, kar pomeni, da če vzamete predujem in zmanjšate vrednost police, bodo ti stroški v odstotku od vrednosti premoženja močno narasli. Drugič ne drži povsem, da so izbrani skladi slabi. Hitro rastoča podjetja je sklad, ki investira v majhna podjetja v ZDA, katerih delnice so v zadnjih nekaj letih močno zrasle. Konec leta 2018 smo sicer videli korekcijo, a v letošnjem letu se vrednosti ponovno približujejo vrhovom. Nihče ne ve, kaj bo jutri, zato je težko predvideti ali bomo imeli več ali manj,” dodaja strokovnjak s področja osebnih financ.

Tukaj pa je še tretja točka – odločitev glede predujema ali čakanja. “To je odvisno od vaših ciljev, drugih naložb in možnosti, skratka od načrta, ki ga imate ter celotnega naložbenega portfelja. Če načrta nimate in ne spremljate vašega portfelja, potem pa je prvi korak ta, da ga izdelate. Le na podlagi izdelanega načrta je moč sprejeti pravo odločitev. Menjava posameznega produkta je namreč podobno, kot bi na avtu zamenjali eno gumo, ostalih treh pa ne bi niti pogledali,” še opozarja Mitja Vezovišek.

Več o tem, kako izdelati osebni finančni načrt, si lahko preberete tudi v njegovi knjigi TUKAJ

Pokojnina je nekaj na kar mlad človek ne pomisli. O njej začnemo razmišljati v poznih srednjih letih, nekateri šele tik pred tem, ko naj bi jo dočakali. Takrat pa je zagotovo že prepozno, če prej niste usmerili vsaj nekaj pozornosti in denarja v to področje.

Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec je za portal Mojaleta.si pripravil nekaj konkretnih odgovorov, ki vam bodo lahko pomagali do spoznanja in verjamemo, da tudi odločitve, da za svojo pokojnino poskrbite sami in danes.

Seveda je ključno vprašanje, zakaj sploh moramo poskrbeti za svojo pokojnino, če delamo, tako kot so naši starši, stari starši in podobno. No, situacija je danes precej drugačna, kot je bila takrat. “Pokojninske blagajne so praktično povsod po Evropi dolgoročno vreča brez dna. Gre za strukturni problem, saj obstoječi sistem lahko zagotavlja izplačilo človeku dostojne pokojnine le v razmerah, ko je razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci stabilno. Temu pa v starajoči se Evropi ni tako, saj se življenjska doba nenehno povečuje, medtem ko potrebna delovna doba za upokojitev temu ne sledi. Dejstvo je, da moramo za dostojno pokojnino poskrbeti sami, kar pomeni, da moramo del prihodkov nameniti varčevanju za pokojnino,” pravi osebni finančni svetovalec.

Ena od možnosti so pokojninski skladi, niso pa edina

Izraz pokojninski skladi je v Sloveniji že nekaj časa poznan, gre za namenske sklade, ki zbirajo presežna sredstva posameznikov in jih investirajo v delnice, obveznice, denarne inštrumente in alternativne naložbe s ciljem ustvarjanja donosa.

“Večina pozna pokojninske sklade t.i. drugega stebra, kamor pretežno vplačujejo delodajalci v imenu zaposlenih, medtem ko pokojninskih skladov t.i. tretjega stebra praktično ne poznamo. Pokojninski skladi so ene izmed možnosti za varčevanje, nikakor pa niso edina. V zadnjih letih smo tudi v Sloveniji spoznali, da varčevanje za pokojnino na banki oziroma v garantiranih pokojninskih skladih, za večino ni primerno. Z začetkom leta 2016 je tako večina ponudnikov pokojninskih skladov uvedla t.i. sklade življenjskega cikla, ki omogočajo izbiro od manj do bolj tveganih naložbenih politik. Bolj tvegana praviloma pomeni višji donos na dolgi rok, a hkrati višja nihanja vrednosti v času varčevanja,” dodaja Mitja Vezovišek.

Varčevanje v pokojninskih skladih seveda ima svoje prednosti, a kot pravi strokovnjak, so te predvsem davčne. “Glavna prednost varčevanja v sklopu drugega pokojninskega stebra, v pokojninskih skladih torej, je odlog plačila dohodnine. Če imamo npr. 1.000 evrov neto plače, lahko z vplačilom 1.000 evrov letno, ene plače torej, prihranimo 270 evrov dohodnine. Ob upokojitvi bodo višja izplačila sicer obdavčena, vendar bo obdavčitev zaradi olajšav bistveno nižja, kot je danes.”

Kdaj? Zdaj!

Marsikdo meni, da je še premlad, da bi začel dajati “na stran” za pokojnino, a v resnici je matematika na strani mladosti. Idealno bi bilo, da bi že s prvo plačo začeli dajati na stran za pokojnino. Zakaj? Če takoj pričnemo dajati na stran del prihodkov, npr. 100 evrov mesečno in to počnemo prvih 10 let, lahko naslednjih 30 let ne varčujemo ničesar več pa bomo še vedno imeli več kot sosed, ki prvih 10 let ne varčuje nič, nato pa naslednjih 30 let po 100 evrov na mesec. Kljub temu, da bo vplačal trikrat več, bo po 40-ih letih imel manj denarja na računu. Vse to zaradi najmočnejše sile v vesolju – obrestno obrestnega računa.

Seveda pa smo Slovenci še vedno skeptični do pokojninskih skladov, kar je v prvi vrsti posledica nizke stopnje finančne pismenosti, omejene izbire ter prodajalcev finančnih produktov, ki promovirajo druge rešitve, kot so npr. naložbena življenjska zavarovanja, saj jim prinašajo mnogo višji zaslužek na račun visokih stroškov, ki jih nevede plača stranka, še opozarja Mitja Vezovišek.

Pri dostopu do naših prihrankov bi morali biti ljudje še posebej previdni. V praksi namreč pogosto slišimo, da je ljudem s strani zavarovalnih agentov obljubljeno in ustno zagotovljeno marsikaj, kar ni v skladu s pisno dokumentacijo, ki je v kasneje sklenjena. “Ali pa obljubljeno velja zgolj ob določenih strogih pogojih, za kar bi potem lahko praktično rekli, da ne velja,” opozarja Petra Bokal, osebna finančna svetovalka in soavtorica knjige Hudič je v drobnem tisku.

Dejstvo, da predčasen dostop do prihrankov ni vselej možen in ja, res ni poceni, je eno izmed sedmih zamolčanih, ki jih skoraj zagotovo srečamo pri izbiri naložbenega zavarovanja. Poglejmo si nekaj številk, konkretneje število pretečenih let od sklenitve police, ko lahko zahtevate odkup:  

tabela1_zavarovanja

*Strogi pogoji

Odkup pomeni, da dvignemo vso premoženje, ki se je do dneva odkupa oplemenitilo na naši zavarovalni polici, polico pa se razdre, torej zavarovalnica nima več obveznosti do zavarovanca.

Včasih odkup možen že po šestih mesecih, ampak …

“Pri določenih zavarovalnicah je odkup možen že po šestih mesecih, pri glavnini pa po dveh oziroma treh letih od sklenitve police,” pravi Petra Bokal in dodaja, da je temu tako zato, ker v prvih dveh letih poravnamo predvsem stroške sklepanja, zato se zgolj majhen del vplačanih sredstev plemeniti. “Zavarovalnica Triglav in Sava ob tem postavljata zelo stroge pogoje v kakšnih primerih lahko zavarovanec zahteva odkup (izselitev iz države, smrt upravičenca ali ožjega družinskega člana, 100 % trajna invalidnost ali izguba poslovne sposobnosti ali težje bolezni, nepretrgana brezposelnost daljša od treh mesecev).”

Osebni finančni svetovalci se pri svojem delu pogosto srečujejo z naložbenimi življenjskimi zavarovanji v naložbenih portfeljih. Slovenci radi varčujejo v tem finančnem produktu, četudi ni utemeljenega razloga za to.

“Glavni razlog, ki ga navajajo, ko jih vprašamo zakaj so se odločili ravno za to obliko varčevanja (in ne za bančno varčevanje, varčevanje v pokojninskih, investicijskih skladih ali drugo rešitev), je davčni ščit – ko po desetih letih od sklenitve ni potrebno plačati nobenega davka pri izplačilu,” pravita osebna finančna svetovalca Mitja Vezovišek in Petra Bokal.

Pomemben razlog, zakaj je temu tako, je tudi to, da so ti prihranki varni pred daljnosežnim očesom Centra za socialno delo, ko se presoja o višini socialnih transferjev pri vrtcu, štipendijah in drugih pravicah.

Visoki stroški, omejitve …

VP_knjiga_FINA“Na drugi strani svetovalci vseskozi ugotavljamo kako visoke stroške ima večina naložbenih zavarovanj in kakšne omejitve postavljajo zavarovalnice v splošnih pogojih, ki jih ne prebere nihče,” opozarjata avtorja najnovejše e-knjige Hudič je v drobnem tisku.

Nova zakonodaja naj bi sicer uvedla dodatne, bolj kot ne enotne informativne liste za stranke z namenom večje transparentnosti stroškov in lažje primerjave med produkti, a v praksi se dogaja marsikaj.

Petra Bokal, osebna finančna svetovalka, sicer pa magistrica ekonomije se je tako odpravila na teren. Dobila je zanimiv izziv in pet delovnih dni kasneje nam je začela razkrivati sedem zamolčanih dejstev pri izbiri naložbenega zavarovanja. Vse to v letu 2018 in kljub novi zakonodaji!

Vsa ta dejstva in številne druge pasti smo zbrali v e-knjigi Hudič je v drobnem tisku

Ljudje nas pogosto vprašajo, kako uspešno privarčevati za pokojnino. Seveda je to odvisno od veliko dejavnikov, zagotovo je eden ključnih naša starost, kdaj torej pričnemo z varčevanjem. Ne glede na čas, pa je za uspešno varčevanje za pokojnino ključnega pomena načrtovanje, pravi Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec.

Kaj to pomeni v praksi? “To pomeni, da moramo izdelati pokojninski načrt, ki ni le izračun pokojninske vrzeli, temveč vsebuje analizo obstoječih in produktov, ki so na voljo, izračun pokojnine z zdravstveno oskrbo, ki nam pokaže, kaj moramo storiti danes, da se izognemo bistvenemu znižanju življenjskega standarda ob upokojitvi ter smernice za optimizacijo.”

people-791441_640

A preden se lotimo načrtovanja moramo odstraniti ovire v naših glavah, ki nam preprečujejo, da bi imeli super pokojnino. Oviram pravimo tudi miti. Trije najbolj pogosti mite o pokojninah so:
– začel bom varčevati kasneje, saj imam še dovolj časa,
– varčevati moram v varnih naložbah, saj si tveganja ne morem privoščiti,
– delodajalec nima vpliva, za vse moram poskrbeti sam.

Vključiti moramo “avtomatskega pilota”

Na vprašanje, kakšen način varčevanja predlaga, Mitja Vezovišek odgovarja: “Pri varčevanju za pokojnino je najbolje vključiti “avtomatskega pilota”. Kaj to pomeni? Ko izdelamo pokojninski načrt, izberemo tudi za nas najbolj primerne produkte in izračunamo potreben mesečni znesek za varčevanje. Nato pa je najbolje, da vsak mesec vplačujemo isti znesek v isto kombinacijo izbranih produktov. S tem se izognemo ugibanju, kdaj je pravi čas za vplačilo in izkoriščamo metodo povprečnega stroška, ki nam na koncu vedno prinese najboljši rezultat. Ko so trgi visoko in so npr. delnice drage, kupimo malo enot, ko so cene nizke pa veliko enot.”  

Pri izbiri produktov imamo na voljo različne sklade, od pokojninskih, vzajemnih in kotirajočih (ETF) skladov, kot dodaja osebni finančni svetovalec, naj bodo ti glavna sestavina. “Odvisno od mesečnega zneska, časa do upokojitve, znanja in izkušenj, ki jih imamo, pa lahko dodajamo še rentna varčevanja in varčevanja v alternativnih naložbah, kot so npr. plemenite kovine, skladi zasebnega kapitala in podobno. Naložbenim zavarovanjem se, razen izjem, izogibajmo, saj so običajno obremenjena z visokimi stroški in ne dovolj fleksibilna.”

Brez obrestno obrestnega učinka ne gre

Seveda pa obstajajo tudi številne slabe prakse, takšne, ki jih tudi Mitja Vezovišek odsvetuje. “Poleg omenjenih naložbenih zavarovanj in vseh “novih” in “vročih” zgodb na produktni strani, odsvetujem varčevanje za pokojnino ad hoc, torej po načelu, ko se bo nekaj nabralo bom takrat vložil na trge. Ta pristop se skoraj vedno izkaže kot slabša alternativa rednemu mesečnemu varčevanju z vključenim “avtomatskim pilotom”.”

Star pregovor pravi, da mora kapital ohranjati vrednost. “To drži, a pri varčevanju za pokojnino se moramo zavedati, da brez obrestno obrestnega učinka ne bomo uspeli privarčevati dovolj. In ker je varčevanje za pokojnino izrazito dolgoročno, je največja napaka ta, da varčujemo v varnih naložbah (npr. varčevanje na banki, v skladih z zajamčenim donosom ipd.). Varnost in donos namreč ne gresta skupaj, kar pomeni, da se s tem odpovedujemo donosom in si tako zmanjšujemo pokojnino,” še dodaja osebni finančni svetovalec.  

Če je bila še do nedavnega pokojnina samoumevna, marsikomu je še danes, pa generacije, ki jih ta šele čaka, niso na varni strani. Pokojnina kmalu ne bo več tako samoumevna, vsaj višina le-te ne. Odvisna bo od več dejavnikov in če boste svojo prihodnost prepustili “državi” in drugim dejavnikom, vas čaka vse prej kot mirna starost.

Finančno načrtovanje je danes obvezno. Če želimo ostati na varni strani, mirno spati, moramo imeti urejene osebne finance. Pa ne le na dnevni, tedenski, mesečni in letni ravni, poskrbeti moramo tudi za dolgoročno načrtovanje – našo pokojnino. Mlajši, ko smo danes, boljše je naše izhodišče.

Katere nevarnosti med drugim vplivajo na našo redno pokojnino?

babi vnukinjaMonetarna politika

Desetletje nizkih donosov je močno vplivalo na varnost vaše pokojnine, kažejo mednarodne raziskave. Negativen vpliv na višino pokojnine imajo tudi nizke obrestne mere, zato je pomembno, da se pametno odločimo za ustrezno varčevalno politiko in jo času in trendom primerno prilagajamo.

Javni dolg

Če nekdo nima, ne more dati. In če država nima dovolj denarja za pokojnine, vam le-teh ne more izplačevati oziroma jih zmanjšuje. V boju za sredstva, ki bi bila lahko namenjena pokojninam niso samo upokojenci, pač pa tudi izobraževalni sistem, infrastruktura in številna druga področja. Povečuje se dolg, zmanjšujejo pa se socialne storitve in seveda pokojnina.

Demografija

Matematika je preprosta – število delovno aktivnega prebivalstva, ki plačuje v pokojninski sistem, mora biti dovolj veliko, da podpira ljudi, ki prejemajo izplačila iz te iste vreče. Študije ugotavljajo, da se je v preteklih desetletjih to razmerje precej obrnilo, seveda ne v prid upokojencem in posledično pokojninam.

Seveda vsega tega sami ne morete aktivno spremljati, vzelo bi vam preveč časa, potrebno pa je tudi dobro poznavanje vseh teh področij. Obstajajo pa ljudje, ki to opravljajo po svoji poklicni dolžnosti. To so osebni finančni svetovalci, ki ne le, da skupaj z vami pripravijo osebni finančni načrt, pač pa tudi skrbijo za revizijo le-tega, glede na spremembe, ki se dogajajo na trgu.

Že imate osebnega finančnega svetovalca? Pa pokojninski načrt? 

Časi, ko smo samo hodili v službo in je naša pokojnina prišla sama od sebe v obliki, ki nam je še naprej omogočala solidno življenje so mimo. Danes moramo veliko več narediti sami, da bomo prišli do spodobnega življenja v čas, ko bo naše delovne aktivnosti konec. Za našo pokojnino smo preprosto odgovorni sami.

“Za svojo prihodnost lahko varčuješ v prvem, drugem ali tretjem stebru. Res je, da se do zdaj o tem sploh nismo pogovarjali. Naši starši in stari starši so iz prvega stebra prejemali dovolj visoke pokojnine. Zato se danes večina mladih še ne zaveda sprememb in posledic, ki jih čakajo,” opozarja osebna finančna svetovalka Nataša Kozlevčar.

In kaj predstavljajo posamezni stebri, ter kdo v resnici plačuje za našo pokojnino?

Prvi steber

Ta predstavlja prispevke, ki jih delodajalci, pa tudi delojemalci plačujemo v pokojninsko blagajno. Vidni so tudi na plačilnem izpisku. “Upravičenec do teh sredstev je tisti, za kogar se prispevki plačujejo. V kolikor oseba premine, pa partner lahko zaprosi za vdovsko pokojnino, ki se odmeri v višini 70 % osnove, če so izpolnjeni nekateri pogoji. V nasprotnem primeru sredstva ostanejo v pokojninski blagajni in ne pripadajo dedičem,” opozarja Nataša Kozlevčar.

Drugi steber

Drugi steber pomeni dodatno pokojninsko varčevanje, v katero lahko vplačuje vaš delodajalec ali pa sami. “Ne glede na to, kdo plačuje, so vplačila vedno last zavarovanca, davčno olajšavo pa koristi tisti, ki vplačuje. Posebnost je, da država spodbuja dodatno pokojninsko varčevanje z davčno olajšavo v višini 5,844 odstotka letne bruto plače (24 odstotkov vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). To preprosto pomeni, da namesto da plačaš državi, lahko do nekega zneska plačaš sebi.”

Tretji steber

Ne, dva stebra res nista več dovolj, potreben je še tretji steber. Ta predstavlja vse druge načine varčevanja, kot je varčevanje v vzajemnih skladih, plemenitih kovinah, delnicah, nepremičnina in tudi skladih zasebnega kapitala ali drugih oblikah alternativnih naložb. “Ključna razlika v primerjavi s prvima dvema stebroma pa je, da so ta sredstva običajno likvidna in nimajo zveze z odločbo ZPIZ-a glede tvoje upokojitve, lahko pa so seveda namenjena varčevanju za pokojnino,” dodaja Nataša Kozlevčar.

Več o tem, kaj kateri od stebrov predstavlja, si lahko preberete tudi v knjigi Neodvisna ženska z bičem, ki jo lahko naročite TUKAJ