Kapitalski trgi so v zadnjih mesecih postregli z zanimivimi preobrati – od odhoda legendarnega Warrena Buffetta z vrha Berkshire Hathawaya, do svežih podatkov o ameriškem gospodarstvu in premikov na globalnih trgih. V ospredju so vprašanja zaupanja vlagateljev, negotovosti glede prihodnjih obrestnih mer ameriške centralne banke FED in nenazadnje tudi gibanja Bitcoina, ki še naprej buri duhove.
Kaj vse se je dogajalo v avgustu in kakšni so obeti za prihodnje mesece? Vabljeni k branju pregleda ključnih dogodkov in analiz.

prijavite se na finančne novice

Tedenski finančni nasveti in novice v vaš e-nabiralnik. Branje, ki se izplača.
Pridružite se 14.000+ finančno brezskrbnim! Naročite se na tedenske novice, ki pihajo veter v vaša finančna jadra.

PRIJAVI SE

Buffettov odhod in prva reakcija trga

Nedolgo nazaj je v finančnem svetu odjeknila novica, da se legendarni finančni guru in predsednik uprave finančne korporacije Berkshire Hathaway Warren Buffett umika s položaja.

To sicer ni popolnoma nepričakovano; Warren Buffett je namreč že dopolnil 94 let. Umik s položaja je najavil sam na rednem letnem srečanju delničarjev v mesecu maju letošnjega leta, umaknil pa naj bi se do konca leta. Nadomestil ga bo sedanji podpredsednik uprave Greg Abel. Warren Buffett bo sicer še ostal v podjetju, kar je izglasovala skupščina delničarjev, vendar ne bo več CEO, njegova funkcija ne bo več odločujoča, bo pa častni predsednik.

Kako pa so na to objavo reagirali vlagatelji in delničarji?

Gornji graf nazorno prikazuje, da se je rast vrednosti delnice korporacije po objavi novice o odstopu v mesecu maju ustavila, še več, začela je celo upadati, medtem ko je vrednost indeksa S&P 500 v tem obdobju rastla. Analitiki razglabljajo, ali je to zgolj slučaj ali pa je tesno povezano z odstopom.

Učinek Buffetta proti S&P 500

Donosnost delnice podjetja Berkshire Hathaway je namreč v zgodovini redno premagovala referenčni delniški indeks S&P 500. V zadnjih 5 letih je tako zrastla skoraj 130 %, medtem ko je vrednost indeksa S&P 500 dosegla zgolj 85 %. To kaže tudi na zaupanje vlagateljev, ki pa temelji na naložbeni politiki in investicijskih odločitvah predvsem Warrena Buffetta.

Kako pa prenehanje rasti komentirajo analitiki?

Analitiki menijo, da je razlog za upad vrednosti kombinacija različnih faktorjev.

1. FAKTOR

Warren Buffet je napovedal svoj odhod z vodilnega položaja v podjetju, seveda predvsem zaradi svoje starosti. Star je namreč že 94 let, zato njegov odhod seveda ni nepričakovan. Vlagatelji pa očitno menijo, da bo imel njegov odhod negativne posledice na vodenje podjetja, zaupanje v podjetje je upadlo, povpraševanje po delnicah je manjše, kar vpliva na upad vrednosti delnice.

2. FAKTOR

Padec operativnega dobička na delnico (EPS) v prvem kvartalu letos in komaj pozitiven EPS ob objavi rezultatov drugega kvartala, kar je seveda bistveno manj, kot so želeli in pričakovali analitiki in vlagatelji. Razlog za to je predvsem v izjemno visokem deležu gotovine v portfelju podjetja, po zadnji objavi gre za skoraj 350 Mrd USD, ki pa seveda ne prinaša donosov. Tu je najverjetneje prišlo do napačnega predvidevanja pri investiranju, tako analitiki. Podjetje se je močno dezinvestiralo, prodalo del svojih naložb in hranilo gotovino, ker je predvidevalo močan padec vrednosti delnic po zaslugi Trumpove trgovinske vojne, verjetno celo recesijo, potem pa bi znova vstopilo na trg po bistveno nižjih cenah. Do tega pa, kot vemo (še) ni prišlo, delniški trgi v zadnjih mesecih lepo rastejo. Tako se je podjetje znašlo v precepu, zaupanje vlagateljev se je porušilo.

Moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

VEČ

3. FAKTOR

Podjetje ni kupovalo lastnih delnic (buyback) od maja leta 2024, kar je za nekatere analitike znak da je vrednost previsoka in nakup ne bi bil smotrn, kar je dodatno vplivalo na manjši interes vlagateljev.

Priložnost za dolgoročne vlagatelje?

To sicer ne pomeni, da je podjetje postalo tržno nezanimivo, v zgodovini je že mnogokrat dokazalo svojo kvaliteto, trenutno pa je bil interes vlagateljev nekoliko nižji.

Lahko pa je ta upad vrednosti tudi dobra priložnost za nakup, kot svetujejo nekateri analitiki. To so očitno spoznali tudi vlagatelji, tako je povpraševanje prav v zadnjem mesecu zopet narastlo, prav tako pa seveda tudi vrednost delnice.

Ekonomski podatki v ZDA v mesecu avgustu

Zadnje analize kažejo, da je ameriško gospodarstvo zopet pokazalo svojo žilavost, v drugem kvartalu letošnjega leta je na letni ravni zrastlo za 3.3 %, kar je glede na razmere odličen rezultat. Analitiki to pripisujejo predvsem povečanju potrošnje prebivalstva, ki daje v ZDA največji prispevek gospodarski rasti.

Ameriško gospodarstvo je na letni ravni zrastlo za 3.3 % , kar analitiki pripisujejo predvsem povečanju potrošnje prebivalstva.

Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, pa je v juliju ostala na letni ravni nespremenjena in znaša torej še vedno 2.7 %. To je sicer bolje, kot so pričakovali analitiki, trgovinska vojna torej (še) ni povzročila večjega dviga maloprodajnih cen.

Stopnja nezaposlenosti v ZDA, ki je eden glavnih pokazateljev možne recesije, se v zadnjem mesecu ni bistveno spremenila, narastla je za 0.1 % in znaša trenutno 4.2 %.

Kaj pa se je v mesecu avgustu dogajalo na kapitalskih trgih?

V teh razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu avgustu pridobil 0.4 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov ta mesec najbolje japonske delnice, njihova primerjalni indeks MSCI Japan je pridobi 4.6 % (EUR). Delnice trgov v razvoju pa tokrat slabše, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v avgustu izgubil -0.8 % (EUR).

Tokrat pa je bilo razmerje med USD in EUR v škodo evrskim vlagateljem, USD je napram EUR zaradi pričakovanj začetka zniževanja obrestnih mer ameriške centralne banke FED izgubil cca. 2.2 %. Za toliko so izgubili tudi evrski vlagatelji v ameriške naložbe.

Obveznice pa tudi v avgustu slabše, njihov evropski primerjalni indeks je izgubil cca. -0.2 % (EUR).

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

LETNA DONOSNOST NEKATERIH NAJBOLJ PREPOZNAVNIH NALOŽB

Tabela prikazuje trenutno letno donosnost nekaterih najbolj prepoznavnih in pomembnih svetovnih naložb različnih naložbenih razredov. Za evrske vlagatelje, ki so vlagali v dolarske naložbe, pa je pri donosnosti v EUR potrebno upoštevati še padec vrednosti USD napram EUR, ki je v zadnjem letu izgubil več kot 5.3 %, za toliko je tudi donosnost torej nižja.

V avgustu je vrednost Bitcoina upadla

Po julijski rasti je vrednost Bitcoina v mesecu avgustu upadla.

Bitcoin je tako v mesecu avgustu upadel za več kot 10 % in tako zopet padel pod vrednost 93.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Opažamo, da se je v zadnjem obdobju zopet pojavila korelacija med gibanjem vrednosti predvsem tehnoloških delnic in vrednosti kripto valut. Analitiki menijo, da gre glede na razmere za prilagajanje celotnih portfeljev vlagateljev, odprodaja bolj rizičnih naložbe v portfeljih poleg tehnoloških delnic zajema tudi kripto valute.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Največji vpliv na gibanje delniških tečajev bodo poleg nepredvidljivih dogodkov in posledic trgovinske vojne imele prav gotovo dogajanja in ugibanja v zvezi z zniževanjem obrestnih mer ameriške centralne banke FED.

Trenutno kaže, da bi do prvega znižanja lahko prišlo že v mesecu septembru, trgi pa letos potencialno pričakujejo še eno znižanje. Analitiki menijo, da sta ti dve znižanji že všteti v trenutne vrednosti delnic na kapitalskih trgih.

Verjetnost začetka zniževanja narašča, celo predsednik FED Jerome Powell je namignil v eni od svojih izjav, da lahko do tega pride. Temu v prid govorijo tudi močni pritiski ameriškega predsednika Trumpa, ki si želi disciplinirati sicer neodvisni FED-ov odbor za obrestne mere in ga podrediti svojim interesom. Tako je nedavno celo poizkusil odpustiti vidno članico FED guvernerko Cook, kar se ni zgodilo v zadnjih 100 letih. Zadeva je trenutno na sodišču.

Omenjeni ekonomski podatki v ZDA so sicer glede podpore zniževanju obrestnih mer bolj mešane narave. Inflacija res (še) ne narašča v takem obsegu, da bi bili potrebni omejevalni ukrepi, po drugi strani pa je gospodarska rast in stopnja zaposlenosti na visokem nivoju, kar ne kaže na nujnost radikalnejših znižanj obrestnih mer.

Res pa je, da se ti podatki mesečno spreminjajo, zato so točne napovedi nehvaležne, hitro lahko pride do sprememb.

Verjetnost začetka zniževanja obrestnih mer narašča.

September – tradicionalno šibek mesec

Sicer pa je mesec september tradicionalno najslabši mesec v letu za kapitalske trge. Na vprašanje: “Zakaj je temu tako?” analitiki še vedno nimajo odgovora.

Glede na vse spremembe v svetu mogoče letos september ne bo zvest tradiciji?

Kmalu bomo izvedeli.

Prijavite se na posvet

PRVEGA ČASTIMO MI!
Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

08/05/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Julij je postregel z novimi kvartalnimi rezultati največjih svetovnih podjetij, ti pa razkrivajo več kot zgolj poslovne številke. Kako se v resnici odzivajo podjetja na negotove razmere, kaj to pomeni za vlagatelje in zakaj je kljub trgovinskim napetostim optimizem še vedno na mizi? Tokratna analiza ponuja jasen vpogled v ozadje dogajanja – in nekaj presenečenj.

Zakaj so kvartalni rezultati podjetij pomembni za vlagatelje?

Mesec julij je tudi mesec objav rezultatov svetovnih podjetij in korporacij za drugi kvartal tekočega leta. Vlagatelji in analitiki ga z nestrpnostjo pričakujejo, ker največ povedo o tem, kako gospodarsko okolje in razmere dejansko vplivajo na poslovanje podjetij in njihove rezultate.

prijavite se na finančne novice

PRIJAVI SE

Konec koncev vlagatelji vlagajo v delnice podjetij v upanju, da bodo poslovala dobro in stabilno, ustvarjala v prihodnosti rast prihodkov in dobičkov, kar se bo poznalo tudi na rasti dividend in ceni delnic na kapitalskih trgih. Prav rast dobička podjetij igra tako pri vrednosti njihovih delnic eno najpomembnejših vlog.

Gospodarski podatki, ki jih mesečno budno spremljamo, kot so inflacija, gospodarska rast, stopnja nezaposlenosti, potrošnja prebivalstva itd., ustvarjajo gospodarsko okolje, ki močno vpliva na poslovanje podjetij. Kakšen dejanski vpliv ima, pa se pokaže prav ob objavah kvartalnih rezultatov.

Kaj nam povedo rezultati podjetij iz indeksa S&P 500?

Kot referenco za oceno poslovanja podjetij (predvsem razvitih trgov), analitiki najpogosteje uporabljajo rezultate podjetij znotraj ameriškega delniškega indeksa S&P 500, ki zajema 500 največjih in najbolj uspešnih ameriških podjetij in so najbolj nazoren pokazatelj, kako je gospodarsko okolje delovalo na poslovanje podjetij razvitih trgov.

Letošnje objave rezultatov podjetij (kolikor jih je bilo v mesecu juliju že objavljenih) so zopet pozitivno presenetile analitike in vlagatelje. Na letni ravni so dobički že objavljenih rezultatov zrastli za 11.2 %, prihodki pa za 5.3 %. Več kot 80 % podjetij, ki so že objavila rezultate, je preseglo pričakovanja analitikov.

Če lahko iz tega vzorca sklepamo tudi na končen rezultat podjetij v sklopu indeksa S&P 500, je za nami dober kvartal.

Trgovinska vojna (še) brez večjih posledic

To nam sporoča, da posledice trgovinske vojne, ki jo je zakuhal predsednik ZDA Donald Trump, (zaenkrat še) niso imele negativnega učinka na poslovanje ameriških podjetij, kot so to napovedovali analitiki. Trgovinska vojna lahko ima za ekonomijo hude posledice. Ne gre samo za višje cene proizvodov in storitev, kar posledično vpliva na višjo inflacijo. Zavlada namreč splošna ekonomska negotovost, podjetja so bolj previdna pri zaposlovanju in investicijah v širitev kapacitet, kar negativno vpliva na potrošnjo prebivalstva, gospodarsko rast in poslovanje podjetij … To pa se seveda na koncu pozna tudi na kapitalskih trgih. Ali je trenutno stanje tudi zasluga spretnih logističnih manevrov ameriških uvoznikov pa se bo pokazalo v naslednjih mesecih.

Sektorsko gledano je šlo v drugem kvartalu najbolje sektorju komunikacij, informacijske tehnologije in financ, ki so tudi največ doprinesla k rasti dobička (EPS- Earnings per share) indeksa S&P 500, najslabše pa nekoliko pričakovano energetskemu sektorju.

Razveseljivo je, da so tudi napovedi za tretji kvartal letošnjega leta optimistične: rast dobičkov naj bi bila podobna, če se seveda ne bo zgodilo kaj nepredvidenega predvsem po zaslugi predsednika ZDA Trumpa.

Moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

VEČ

Tehnološki velikani in njihov vpliv na razpoloženje vlagatelje

Največji vpliv na razpoloženje vlagatelje pa imajo najbolj bleščeča svetovna podjetja, kot je skupina tehnoloških velikanov ‘Velikih sedem’, ki še vedno največ prispevajo k rasti dobička S&P 500.

Tako je podjetje Alphabet (GOOGLE), ki je eno prvih iz te skupine objavilo svoje rezultate, preseglo pričakovanja analitikov: delnica je takoj zrastla za več kot 3 %.

Podjetje TESLA pa slabše, prihodki so v drugem kvartalu upadli za cca. 12 %, kar je povzročilo upad delnice za več kot 10 %.

30. julija sta kvartalne rezultate objavila korporacije Meta in Microsoft. Oba sta tako po dobičku (EPS) kot po prihodkih močno presegla pričakovanje analitikov. Po objavi je delnica Microsoft poskočila za več kot 8 %, delnica Mete pa je poletela celo za več kot 11 %.

Kot zadnja iz te skupine sta 31. julija kvartalne rezultate objavila še Amazon in Apple. Oba sta tako po dobičku (EPS) kot po prihodkih presegla pričakovanja analitikov. Delnica Appla je po zaključku trgovanja tako zrastla za dobra 2 %, delnica Amazona pa je zaradi slabših rezultatov na področju prodaje spletnih storitev (AWS- Amazon web services) upadla za več kot 6 %.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Ekonomski kazalniki v ZDA: boljši, a previdno optimistični

Stanje ameriškega gospodarstva se je sicer v drugem kvartalu nekoliko popravilo, kot so objavile pristojne uradne institucije. Vendar pa analitiki opozarjajo, da bi lahko izračuni temeljili na napačnih predpostavkah in se je ameriško gospodarstvo v drugem kvartalu celo dodatno skrčilo. Končne analize še potekajo.

Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, pa je v juniju na mesečni ravni zrastla za 0.3 %, kar na letni ravni pomeni 2.7 %, kar pa je manj, kot so pričakovali analitiki.

Kaj pa se je v mesecu juliju dogajalo na kapitalskih trgih?

Predsednik Trump je začetek veljavnosti novih carin zopet prestavil in za novi datum določil 1. avgust. 27. julija pa so ZDA z EU dosegle sporazum o uveljavitvi 15 % carin na domala vse blago, ki se uvaža iz EU. Dogovor vključuje tudi obveznost EU za nakup ameriških energetskih produktov v vrednosti 750 mrd USD. Mnogi ekonomski analitiki menijo, da je EU Trumpu preveč popustila in bi se lahko odločneje pogajala. Kljub vsemu je to mnogo bolje kot trgovinska vojna in 30 % carine, s katerimi je grozil EU predsednik Trump. Ta dogovor pa seveda blagodejno vpliva na kapitalske trge, predvsem pa na tečaj dolarja, ki se je napram EUR močno okrepil.

V teh razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juliju pridobil visokih 3.9 % (EUR). Od razvitih trgov ta mesec najbolje ameriške delnice, njihova primerjalni indeks MSCI USA je pridobi 4.9 % (EUR). Delnice trgov v razvoju tudi odlično, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v juliju pridobil 4.6 % (EUR).

Tokrat pa je razmerje med USD in EUR v korist evrskim vlagateljem; USD se je napram EUR predvsem zaradi popuščanja napetosti trgovinske vojne v juliju okrepil za 2.6 %.

Obveznice pa v juliju zopet slabše, njihov evropski primerjalni indeks je tako praktično ostal na izhodišču.

Mnogi ekonomski analitiki menijo, da je EU Trumpu preveč popustila in bi se lahko odločneje pogajala.

LETNA DONOSNOST NEKATERIH NAJBOLJ PREPOZNAVNIH NALOŽB

Tabela prikazuje trenutno letno donosnost nekaterih najbolj prepoznavnih in pomembnih svetovnih naložb različnih naložbenih razredov. Za evrske vlagatelje, ki so vlagali v dolarske naložbe, pa je pri donosnosti v EUR potrebno upoštevati še padec vrednosti USD napram EUR, ki je v zadnjem letu izgubil več kot 4 %, za toliko je tudi donosnost nižja. Izguba bi bila še večja, če ne bi prišlo prav konec meseca do optimizma glede razrešitve trgovinske vojne, kar je znatno okrepilo ameriško valuto.

Vrednost Bitcoina lepo zrastla

Po junijskem premoru je vrednost Bitcoina v mesecu juliji krepko zrastla.

Bitcoin je tako v mesecu juliju zrastel za več kot 11 % in zadnji dan v mesecu dosegel celo najvišjo vrednost vseh časov: več kot 103.900 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Ponavljamo pa, da se je v Slovenij s 1. julijem letos izteklo prehodno obdobje, ko je bilo obstoječim ponudnikom storitev s področja kripto valut še dovoljeno delovanje brez licence MiCA, sedaj to ni več dovoljeno, podjetja morajo pridobiti licenco.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Glede na omenjene rezultate podjetij in dobre napovedi tudi za tretji kvartal letošnjega leta, bi rekli, da smo lahko optimistični. Podjetja povečini poslujejo dobro, kapitalski trgi trenutno lepo rastejo. Žal pa so razmere v svetu še precej negotove, tako da so vse napovedi preuranjene, vse skupaj se lahko hitro obrne na glavo. Trgovinska vojna se je sicer trenutno nekoliko umirila, vendar seveda še zdaleč ni končana.

Prav pred objavo tega prispevka pa so bili objavljeni podatki, da so ameriška podjetja dodala v mesecu juliju bistveno manj delovnih mest, kot je bilo pričakovano. Ali to pomeni, da učinki trgovinske vojne sedaj že vplivajo na zaposlovanje, bodo pokazale nadaljnje analize. Vsekakor pa kapitalski trgi tega niso sprejeli z odobravanje in so znatno upadli.

Vedno večje pa so možnosti, da bo ameriška centralna banka FED že letos pričela z zniževanjem obrestnih mer. Celo nekateri člani odbora za obrestne mere pri FED so začeli namigovati, da bi do tega lahko prišlo. Najbolj optimistični analitiki napovedujejo, da bi do prvega znižanja lahko prišlo že v mesecu septembru.

Če k temu dodamo še upadajočo gospodarsko rast v ZDA in še vedno obvladljivo inflacijo, pa tudi odkrite, celo javne pritiske predsednika Trumpa na predsednika FED Jeroma Powella po začetku zniževanja, bi se to zares utegnilo zgoditi.

Trgovinska vojna se je sicer trenutno nekoliko umirila, vendar seveda še zdaleč ni končana.

To pa bi bila seveda voda na mlin nadaljnji rasti kapitalskih trgov, ki bi jim zniževanje obrestnih mer omogočilo nov preboj in podporo.

Kaj pravi ameriška centralna banka?

Res pa je, da je ameriška centralna banka na svojem julijskem zasedanju sicer pričakovano pustila obrestne mere kljub pritiskom predsednika Trumpa nespremenjene. Predsednik FED Jerome Powell pa je ob tem še izjavil, da FED ne namerava začeti z zniževanje, dokler ne bodo znani končni učinki trgovinske vojne na ameriško inflacijo.

Vsekakor letos tudi v poletnih mesecih dogajanje na kapitalskih trgih poskrbi, da nam ni dolgčas.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

07/24/2025
Dolžina branja: 5 min
FB
LinkedIn

Zunaj se dan nagiba v pozno avgustovsko popoldne. Na verandi sedi moški v kratkih hlačah in majici s spominom na neko staro tekaško prireditev. V roki drži hladno pijačo in uživa … Avto je razpakiran, otroka nekje tiho ližeta sladoled, pes spi na kavču. Edina stvar, ki kali njegov mir, je pralni stroj v ozadju, ki neutrudno melje že tretji cikel perila.

V mislih podoživlja poletje: razgibano, pestro, polno skokov med lokacijami, a presenetljivo brez večjih zapletov. Dopust je minil gladko, vse se jim je letos poklopilo. Lokacije so bile prave, otroci zadovoljni, malice vedno pri roki, nastanitve prijetne. Vreme fenomenalno!
“Lepo smo tole izpeljali,” si misli. “Jutri grem res spočit v službo.”

Ko takole premleva preživeto poletje, se mu na terasi pridruži žena. Tiho sede poleg njega. Lasje še rahlo vlažni od tuširanja, majica razvlečena, pogled nekje med praznim in prezasičenim. Utrujena je. Vidno utrujena. On se ji nasmehne: “Daj, sprosti se. Kaj noriš? Uživaj še ta večer. Boš vidla, kako bo jutri vse gladko steklo …”

Ona ga pogleda. Ne jezno. Ne užaljeno. Bolj kot nekdo, ki ne ve, ali naj se smeje ali joka. In potem počasi, skoraj nežno, začne: “Kdo bo pa poskrbel za to, da bo jutri gladko teklo? Kdo pa je že pred našim dopustom kupil vse zvezke in učbenike in manjkajoče šolske potrebščine in pripravil torbe za v šolo? Kdo je pred dopustom s sosedi usklajeval, kdo bo zalival rože in kdo pobral pošto. Organizirala sem, da bo vrt pospravljen in trava pokošena, tudi ko nas ne bo. Prala sem, likala, pakirala. Otroka sem tudi na dopustu vsak dan spomnila, da bereta, ker v branju šepata, in delala z njima naloge, ker imata pri matematiki primanjkljaj. Zdaj imam v mislih še seznam za jutri, da bomo imeli poln hladilnik, ko se jutri vrnemo domov. In čez noč moram oprati preostale cunje, da jih bom jutri lahko obesila preden grem v službo … A nadaljujem?”

Na verandi za hip zavlada tišina. Pralni stroj se oglasi z novo centrifugo. On pogleda v kozarec.
Pijača ni več hladna.

Nihče ne opazi, da nekdo v tihem, ninja slogu vsak dan vodi kot projekt. Ne s piščalko in tablo, ampak z mentalnim seznamom v glavi, ki ga nihče drug ne vidi. Misli, zato da nam ni treba.

To je čar nevidnega dela. Ko je res dobro opravljeno, se zdi … nepotrebno.

Kaj sploh je nevidno delo?

Nevidno delo ni magija. Čeprav se pogosto zdi, kot da so stvari kar same od sebe urejene. Gre za opravila, ki se zgodijo v ozadju, tiho in brez fanfar, a brez njih se vsakdan zelo hitro sesuje kot kupček kart.

To je vse tisto, kar ni plačano, ni merjeno v urah in ni nikoli eksplicitno naročeno, a je vseeno pričakovano. Hrana se “sama” znajde v hladilniku, darila “nekako” pridejo pravočasno do slavljencev, oblačila se znajdejo zložena v omari, voščilnice so vedno pravočasno odposlane, otroci imajo “čudežno” vse pripravljeno za prvi šolski dan, družinski dopust pa poteka gladko kot nemška avtocesta.

Pojem nevidnega dela je v 80-ih letih prva skovala ameriška sociologinja Arlene Kaplan Daniels. Opisala ga je kot delo, ki ostane spregledano, ker ga ne spremlja plačilo, pogodba ali uradna vloga, a je ključno za delovanje družine, skupnosti ali celo delovnega okolja.

Nevidno delo pomeni, da nekdo stalno drži v glavi tisoč malih projektov, seznamov, rokov, odgovornosti in vse to koordinira.

Zaradi svoje tihe narave je to delo pogosto spregledano. Ker ni drame, ni kaosa, ni “problema”, ni videti, da je kdo sploh moral kaj storiti. In ravno to je ironija: čim bolj je nevidno delo učinkovito, tem manj se ga opazi.

Ampak to še ne pomeni, da ga ni. In da ga nekdo ne opravlja. Ponavadi tisti, ki nimajo časa svojega doprinosa promovirati, da bi s tem tiste, ki koristijo sadove tega dela, opominjali na svojo vrednost in nesamoumevnost svojega prispevka.

Nevidno delo je povsod. Samo videti ga je treba.

Nevidno delo ni omejeno le na gospodinjstva in družinsko dinamiko. Nevidno delo obstaja tudi v službah, v skupnostih, celo v prijateljstvih. Povsod tam, kjer nekdo stalno skrbi, da sistem teče, brez da bi za to prejel priznanje, uradno vlogo ali vsaj “hvala”.

Nevidno delo ni vezano zgolj na individualnega izvajalca, temveč tudi na izvajanje na kolektivni ravni. Pojavi se povsod tam, kjer so učinki tako učinkoviti, da jih prenehamo zaznavati. In pogosto pozabimo, da se ne zgodijo sami od sebe.

Cepiva so eden najboljših primerov. Ker cepimo, nekaterih bolezni ni več. Ni otroške paralize, ni ošpic, ni davice; ne zato, ker so “izginile”, ampak ker jih aktivno zadržujemo stran. Ampak ker teh bolezni več ne vidimo, se hitro vprašamo, zakaj sploh še cepimo.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Enako je z varnostnimi ukrepi. Nihče ne pomisli na gasilce, dokler ne zagori. Nihče ne razmišlja o čistoči vode, dokler ni okužbe. Nihče ne razmišlja o sistemih za upravljanje prometa, dokler ni zastojev. Če se nič hudega ne zgodi, je to pogosto zato, ker nekdo ali nekaj ves čas skrbi, da se to ne zgodi. A v vseh teh primerih imamo državne službe, ki skrbijo, da te dejavnosti redno vzdržujemo, tudi ko ni krize. Na ogromno področjih pa temu ni tako …

Tudi v odnosih je tako. Zdravi odnosi ne vzdržujejo sami sebe. Čustvena podpora, skrb, opazovanje podtonov, usklajevanje … vse to je delo, ki ne potrebuje nujno velikega konflikta, da bi imelo vrednost. A ko tega dela ni več, se razpoke hitro pokažejo. Vedno je v družbi nekdo, ki daje pobude, vabi, kliče, organizira srečanja. Ki “samo” pokliče, ko zazna, da se nekdo umika. Ki si zapomni rojstne dneve, ki gre po zdravila in jih dostavi na dom.

To so ljudje in institucije, ki tkejo mreže. A jih nihče ne vidi, ker gledamo samo, kako lepo lahko po njih hodimo.

Če je nekaj nevidno, še ne pomeni, da je nepotrebno. Pomeni samo, da dobro deluje. In prav zato zahteva našo pozornost, skrb in zavedanje.

Nevidno delo tudi v finančnem življenju?

Enako kot v gospodinjstvu, zdravstvu ali skupnosti, tudi v financah obstaja delo, ki ga pogosto ne opazimo, dokler ga nekdo ne opravlja več.

Ko pričnemo sodelovati z osebnim finančnim svetovalcem, se veliko spremeni. Naše finance dobijo strukturo. Cilji postanejo jasni. Vzpostavimo sistem. Naredimo načrt. Prevzamemo nadzor. Čeprav smo pred tem dolgo hodili peš, smo kar naenkrat na konju in veselo jezdimo v svoj sončni zahod.

Takrat pri svojih strankah opazimo, da dobijo občutek, da nas ne potrebujejo več. Ker stvari začnejo teči, dobijo občutek, da tečejo kar same od sebe. Portfelj se redno usklajuje. Naložbe se prilagajajo trgom. Stroški se optimizirajo. Davčne posledice se vnaprej predvidijo. Komunikacija z bankami, zavarovalnicami, državo je urejena …

In ker ni več panike, ker ni več nepričakovanih stroškov, ker ni več občutka kaosa … se hitro zazdi, da to ladjo zlahka zmoremo pluti sami. Da svetovalca ne potrebujemo več. Navsezadnje: saj se ne dogaja nič posebnega.

Moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

VEČ

A prav v tem tiči paradoks: nič posebnega se ne dogaja zato, ker nekdo stalno dela v ozadju, da se to ne zgodi.

Osebni finančni svetovalec ni tam zato, da vsak teden izumi nekaj novega. Je tam zato, da nam ni treba. Da imamo zaledje. Sistem. Strateško varnost. Tako kot cepiva preprečujejo bolezni, dober svetovalec preprečuje napake, neumnosti in posledice nepremišljenih odločitev.

“Cenimo le tisto, kar izgubimo.”

Res je, včasih lahko šele ob odsotnosti nečesa začnemo zares ceniti, kaj nam je pomenilo. Ko sistem odpove. Ko se zatakne. Ko nenadoma ni več tako preprosto. Ko nas zadane realnost, ki jo je prej nekdo tiho in skrbno filtriral stran od nas.

A to ni nujen razplet. Lahko se tudi zavestno ustavimo in pogledamo, kaj vse gladko deluje, ker nekdo za nas opravlja nevidno delo. Ostanemo lahko budni za spoznanje, da smo obkroženi s sistemom podpore, ki deluje. In ki ga morda ne zaznamo, ker deluje tako dobro.

Ne prenehamo s cepljenjem, da bi ugotovil, zakaj so cepljenja koristna.

Ne odkorakamo iz razmerja, da bi končno opazili, kdo je zgradil naše skupno gnezdo.

Ne prekinemo sodelovanja s strokovnjaki, ki nam pomagajo vzdrževati finančni mir, samo zato ker je trenutno mir.

Če nekaj funkcionira, še ne pomeni, da ne zahteva dela. In če se določeno delo ne vidi, še ne pomeni, da je nepomembno. Ravno nasprotno: tisto, kar drži sistem pokonci, je pogosto nevidno.

Vprašajmo se torej: ali je naš občutek miru posledica lastnega napora … ali tihe podpore, ki jo morda jemljemo za samoumevno? In kar je ključno: ali smo pripravljeni tvegati izgubo te podpore samo zato, da bi preverili njeno vrednost?

»Nič ni bolj nevidno kot tisto, kar deluje brezhibno.«
– Richard Farson

Nevidno delo ostaja nevidno le, dokler mu ne namenimo pozornosti. Ne preizkušajmo njegove vrednosti z izgubo. Prepoznajmo jo v prisotnosti. In jo ohranimo.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

07/03/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Prejšnji mesec smo govorili o veliki možnost obdavčitve kriptovalut. Zakon je trenutno na poti potrditve v državnem zboru, tokrat pa bomo nekoliko bolj podrobno pogledali, kaj pravzaprav za vlagatelje v kriptovalute pomeni regulacija.

Konec leta 2024 so namreč začela veljati vsa določila uredbe EU o trgih kriptosredstev MiCA (angleško Markets in Crypto-Assets), ki predpisuje delovanje ponudnikov kriptosredstev in prinaša večjo zaščito vlagateljev.

Večina držav članic EU se je namreč odločila, da dovoli obstoječim nacionalnim ponudnikom storitev virtualnih valut, da delujejo brez licence MiCA v prehodnem obdobju do 18 mesecev po začetku uporabe MiCA. V Sloveniji je tako prehodno obdobje dolgo šest mesecev, na Hrvaškem npr. pa 18 mesecev.

E-KNJIGA

SVETOVALEC ALI PRODAJALEC?
Kdo v resnici skrbi za vaš denar?

PRENESI JO

novo!

Kaj pa za vlagatelje pomeni MiCA?

V svetu kriptovalut se z uvedbo okvira MiCA v Evropi odpira novo poglavje. MiCA prinaša val sprememb in oblikuje reguliran prostor, kjer bodo digitalne valute lahko odgovorno uspevale.

Ključni elementi okvira MiCA

Okvir MiCA je namenjen zaščiti vlagateljev, zagotavljanju celovitosti trga in spodbujanju inovacij na področju kriptovalut.

Oglejmo si njegove ključne točke:

MiCA je torej že začela veljati, vendar povsod še ne ščiti vlagateljev.

🔹 1. Zahteve za izdajo dovoljenja za ponudnike kriptografskih storitev

V skladu z MiCA bodo morali ponudniki kriptografskih storitev pridobiti dovoljenje za delovanje v EU. To vključuje izpolnjevanje niza strogih zahtev za zagotavljanje varstva potrošnikov in celovitosti opravljenih storitev.

🔹 2. Pravila za stablecoine in žetone s sklicevanjem na sredstva

Za stabilne žetone, ki se v okviru MiCA imenujejo “žetoni e-denarja” (EMT) ali “žetoni, vezani na premoženje” (ART), veljajo posebna pravila. Imeti morajo ustrezne rezerve in vzdrževati trdne strukture upravljanja. Poleg tega so stabilni žetoni, ki niso vezani na EU, omejeni na milijon transakcij na dan, da ne bi spodkopavali eura.

🔹3. Ukrepi za preprečevanje zlorabe trga in zagotavljanje preglednosti

MiCA uvaja ukrepe za boj proti zlorabi trga, vključno z manipulacijo in trgovanjem z notranjimi informacijami. Predpisuje preglednost transakcij in poslovanja s kriptovalutami, s čimer želi ustvariti varnejši in zanesljivejši trg za vlagatelje in uporabnike.

Te določbe so del celovitega pristopa k učinkoviti ureditvi trga kriptovalut, pri čemer se potreba po inovacijah usklajuje z varstvom potrošnikov in finančno stabilnostjo.

MiCA postavlja globalni standard za regulacijo kriptovalut, pri čemer je Evropska unija vodilna. Ta pionirska vloga je pomembna, saj vzpostavlja model, ki mu lahko sledijo druge jurisdikcije, s čimer se lahko ustvari enoten regulativni pristop na svetovni ravni.

Z vzpostavitvijo jasnega regulativnega okvira MiCA povečuje legitimnost trga kriptovalut in s tem zaupanje vlagateljev. To bi lahko privedlo do večjega priliva kapitala v panogo ter spodbudilo inovacije in rast sektorja.

Ekonomski podatki v ZDA v mesecu juniju

Zadnji podatki, objavljeni v mesecu juniju, kažejo, da se je ameriško gospodarstvo v prvem kvartalu letošnjega leta skrčilo celo bolj, kot so predhodno predvidevali. Ameriško gospodarstvo se je tako v prvem kvartalu 2025 spričo dogajanja in napovedi v zvezi z carinami skrčilo za 0.5 %, prvotno pa so predvidevali 0.3 %.

Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, je v juniju na mesečni ravni poskočila za 0.1 %, na letni ravni to pomeni 2.4 %, kar pa je manj, kot so pričakovali analitiki.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Kaj pa se je v mesecu juniju dogajalo na kapitalskih trgih?

V mesecu juniju so kapitalski trgi še vedno pod vplivom 90 dnevne odložitve uvedbe višjih carin, ki jih je ameriški predsednik Trump objavil 9. aprila letos, povečini zrastli.

Rok odložitve novih carin se izteče 9. julija. Nekateri analitiki pa že opozarjajo, da so trgi celo nekoliko preveč optimistični. Nihče namreč ne ve, kaj se bo zgodilo po izteku roka (najverjetneje še sam predsednik Trump ne). Kapitalski trgi so namreč že (povečini) nadoknadili padec, ki ga je povzročil šok uvedbe novih carin.

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu juniju pridobil 0.9 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov ta mesec najbolje ameriške delnice, njihova primerjalni indeks MSCI USA je pridobi 1.7 % (EUR). Delnice trgov v razvoju odlično, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v juniju pridobil 2.7 % (EUR).

Obveznice pa v juniju slabše, njihov evropski primerjalni indeks je tako izgubil 0.1 % (EUR).

Nekateri analitiki pa že opozarjajo, da so trgi celo nekoliko preveč optimistični. Nihče namreč ne ve, kaj se bo zgodilo po izteku roka odložitve novih carin.

Slabše pa gre ameriškemu dolarju. Slabitev ameriške gospodarske moči spričo uvedbe carin, nejasna ekonomska prihodnost ZDA in pritisk na ameriško centralno banko FED za zniževanje obrestne mere so povzročili, da je ameriška valuta napram najmočnejšim svetovnim valutam kot so EUR in Yen izgubila v zadnjih mesecih po objavi novih carin več kot 10 %. Za prav toliko pa so seveda na slabšem tudi evropski vlagatelji v ameriške kapitalske naložbe.

V juniju se je rast vrednosti Bitcoina ustavila

Po močni majski močni rasti, se je rast vrednosti Bitcoina nekoliko zaustavila. Vlagatelji so si očitno vzeli nekoliko premora.

So pa v mesecu juniju vlagatelji investirali preko 300 milijonov USD v Bitcoin ETF-e, kar pomeni, da tak način vlaganja v kripto valute vlagateljem očitno zaradi višje varnosti in enostavnosti ustreza. Vlagatelji svoje portfelje očitno dopolnjujejo tudi z kripto valutami, preko ETF-ov pa je to najbolj enostavno.

Bitcoin je v mesecu juniju malenkost zdrsnil, njegova vrednost je upadla dober procent in se konec junija ustavila pri vrednosti dobrih 90.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Kot smo že zapisali v začetku prispevka, se je v Sloveniji s 1. julijem letos izteklo prehodno obdobje, ko je bilo obstoječim ponudnikom storitev s področja kripto valut še dovoljeno delovanje brez licence MiCA, sedaj to ni več dovoljeno; podjetja morajo pridobiti licenco.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Naslednjo sredo, 9. julija 2025, se približuje dan, ko poteče 90 dnevni premor v zvezi z uveljavitvijo novih carin. Kaj se bo zgodilo po tem datumu, je nemogoče napovedati; predsednik ZDA Trump je preveč nepredvidljiv. Možno je, da bo prišlo do novih pretresov na kapitalskih trgih, lahko pa tudi ne.

Ekonomski podatki v ZDA, objavljeni v mesecu juniju, so trenutno voda na mlin tistim, ki bi si želeli zniževanje obrestnih mer ameriške centralne banke FED. Inflacija je še vedno pod kontrolo, obenem pa ZDA doživljajo upadanje gospodarske rasti. To pa sta potrebna pogoja za začetek zniževanja.

Še več upanja za začetek zniževanja pa prinašajo novice, da predsednik Trump že išče zamenjavo za predsednika FED Jeroma Powella, ki naj bi ga nadomestil z bolj ubogljivim naslednikom, ki bo bolj sledil in upošteval njegove pritiske po nižjih obrestnih merah.

To pa bi lahko pomenilo nov preboj na kapitalskih trgih in ponovno oživitev bikovskega trenda. Je pa to slaba napoved za vrednost ameriške valute, ki bo najverjetneje še upadala.

Učinek višjih carin se trenutno najverjetneje še ne pozna na končnih cenah in tako tudi ne na inflacijski stopnji v ZDA.

Žal pa je kar nekaj analitikov mnenja, da se učinek višjih carin trenutno še ne pozna na končnih cenah in tako tudi ne na inflacijski stopnji v ZDA. Vpliv naj bi se pokazal šele v naslednjih mesecih. Ameriški uvozniki so namreč sprejemali modre logistične odločitve, dopolnjevali zaloge, ko uvoz še ni bil obremenjen z višjimi carinami ter izkoriščali tuje izvozne koncesije. Ko ti manevri ne bodo več možni, pa se bo ameriški potrošnik verjetno moral soočiti z višjimi cenami. To pa bo lahko povečalo inflacijo in še bolj zavrlo gospodarsko rast. Več kot 70 % ameriškega BDP-ja namreč prinese potrošnja prebivalstva.

Tako nas tudi v poletnih mesecih čaka na kapitalskih trgih kar nekaj negotovosti in izzivov, upamo pa na najbolje.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

06/25/2025
Dolžina branja: 3 min
FB
LinkedIn

Ljudje imamo različne navade, tudi ko pride do denarja in investiranja. Še vedno pa se najdejo tisti, ki se držijo starih, tradicionalnih navad, ki so jih podedovali od staršev, celo starih staršev. Navad, ki v današnjem času nikakor niso primerne, če želimo plemenititi svoja sredstva.

Tako se je na nas pred kratkim obrnil Mitja iz Kranja s svojo izkušnjo.

“Pri nas doma so vedno rekli, da je nekaj vredno samo tisto, kar lahko primeš, zato smo vedno kupovali zlato. Oče je vse, kar je prodal, “pretopil” v zlato, pa tudi sam sem lep del plače dajal za zlato. Danes imam tega okoli 50 tisoč evrov, vse več pa berem, da to ni to in bi lahko kje drugje zaslužil kaj več. Kaj mi svetujete, naj pustim v zlatu, kar imam ali vse skupaj prodam in naredim kaj drugega?”

Moj skrbnik

Aplikacija za nadzor osebnega premoženja. Edina finančna nadzorna plošča, ki jo boste kdajkoli potrebovali.

VEČ

Zlato je alternativna naložba

Samo v zadnjih mesecih smo se srečali že s tretjim tovrstim primerom. Ljudje so pričeli razmišljati o svojih naložbah.

“V praksi sem srečal več podjetij, ki agresivno tržijo tovrstne produkte, prodajajo naložbeno zlato. A je razlogov za zlato prav toliko kot proti zlatu, kot investiciji. V svetu je veliko wealth managerjev in večina od njih ni najbolj navdušena nad zlatom. Zlato namreč ne prinaša ničesar, ne obresti, kot jih prinaša denar, niti dividend, ki jih prinašajo delnice, ne najemnin, kot nepremičnine. Zlato samo stoji, njegova vrednost pa je odvisna od tega, koliko je nekdo drug pripravljen plačati za “zlato palico”,” pravi Mitja Vezovišek.

Samo do 10 %

Ob tem dodaja, da je zlato skozi zgodovino ohranjalo vrednost, kar pomeni, da je njegova vrednost naraščala običajno hitreje, kot je naraščala inflacija.

“Osebno sem mnenja, da je smotrno imeti nekaj zlata v naložbenem portfelju, a več kot 10 odstotkov bi odsvetoval.”

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Kar se tiče konkretnega primera Mitje iz Kranja pa g. Vezovišek pravi, da je napaka, da ima vse v zlatu. Njegove možnosti so seveda različne: “Če proda vseh 50 tisoč evrov zlata in kupi nekaj drugega, se lahko zgodi, da drugo leto zlato “eksplodira”. Če razprši, bo morda res imel bolj dolgočasen portfelj, a bo omejil tveganje, kar pomeni, da bodo izgube v slabih časih manjše, dobički v dobrih pa stabilni. Narobe je namreč staviti vse na en naložbeni razred, sploh, če gre za alternativne naložbe, kar zlato je,” poudarja Mitja Vezovišek in opozarja, da Mitja iz Kranja v prvi vrsti potrebuje investicijski načrt, kjer se definirajo cilji, odnos do tveganja in naložbena strategija.

“Če ima stranka preferenco, se lahko nekaj zlata ohrani, preostanek pa proda in kupi druge naložbe. Seveda pa je najbolje, da se znebimo prevelikega tveganja in vse to delamo postopoma.”

Nekaj dejstev o naložbenem zlatu

Zlato je menjalno sredstvo že tisočletja, srebro in druge plemenite kovine pa uporabljajo v industrijske namene. Toda nobena plemenita kovina ne prinaša obresti, rent, dividend ali dobička, zato jih nekateri ne vključujejo v naložbene portfelje.

Druga ovira so visoki pribitki nad borzno ceno, ki je osnova. Ti so odvisni od velikosti naložbenih palic. Enogramske zlate palice na primer prodajajo tudi do šestdeset odstotkov nad borzno ceno.

Ni vse zlato, kar se sveti

Ta rek velja tudi pri naložbenih plemenitih kovinah. Drži pa, da se cena zlata in drugih plemenitih kovin giblje drugače kakor cena delnic. Zato je tovrstne naložbe smiselno dodajati v manjših odmerkih, s ciljem razpršitve tveganj in zmanjšanja nihanja vrednosti portfelja. Pri tem pa moramo biti pozorni na obliko, saj zlato v fizični obliki morda še lahko hranimo, drugih plemenitih kovin s srebrom na čelu pa ne.

Več tudi o drugih alternativnih naložbah in naložbenih razredih si lahko preberete v najnovejši knjigi:

📙 Zmagovalna kombinacija 2: Skrivnostne sestavine investiranja
Poglobljen vpogled v naložbeno vrečo: z opozorili, strategijami in razkritimi miti investiranja.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

06/03/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Bodo kriptovalute obdavčene? Kot kaže, bo odgovor pritrdilen. Vlada je namreč pripravila konkreten predlog obdavčitve kriptovalut, ki naj bi stopil v veljavo s 1. 1. 2026, in ga že poslala v javno obravnavo. Tokrat se zdi, da misli resno.
Obenem pa tudi zunaj naših meja ni bilo zatišja. V ZDA je bonitetna agencija Moody’s znižala oceno države, kar ima lahko daljnosežne posledice za globalne trge. Bitcoin pa je medtem spet poskočil in se nevarno približal simbolični meji 100.000 evrov.

Vabljeni k branju celotne analize, v kateri pojasnjujemo, kaj to pomeni za vlagatelje, kakšni so možni scenariji za prihodnost in kaj lahko (ali pa bi morali) storiti vi.

E-KNJIGA

SVETOVALEC ALI PRODAJALEC?
Kdo v resnici skrbi za vaš denar?

PRENESI JO

novo!

Predlog zakona za obdavčitev kriptovalut

Vlada je v javno razpravo poslala predlog obdavčitve dobičkov od prodaje kriptovalut. Imetniki kriptovalut naj bi ob prodaji plačali 25-odstotni davek na dobiček, ki bo odmerjen od začetka veljave zakona do odsvojitve.

Obenem vlada pojasnjuje, da so kar nekaj časa čakali na regulativo, ki jo je pripravila Evropska komisija. Na finančnem ministrstvu pa so želeli poenotiti obdavčitev istovrstnih ali pa podobnih finančnih instrumentov.

Če bo zakon uspešno nadaljeval pot do potrditve v državnem zboru, bodo s 1. 1. 2026 kriptovalute obdavčene od tistega datuma dalje. »Donos, ki ga je nekdo ustvaril, ne bo obdavčen za nazaj,« še pojasnjuje vlada. Kriptovalute bodo torej obdavčene od vrednosti na dan začetka veljave zakona oz. bo obdavčen donos, ki bo ustvarjen do odsvojitve.

Potrebno pa je vedeti, da odsvojitev kriptovalute pomeni menjava kriptovalute za fiat valuto ali prenos kriptovalute v zameno za blago ali storitve ali vsak drug prenos kriptovalute na drugo osebo. Odsvojitev pa ne pomeni menjave kriptovalute za druge kriptovalute in tudi ni prenos kriptovalute med denarnicami istega imetnika.

Davčna osnova bo dobiček od odsvojitve kriptovalut, dosežen v davčnem letu. Dobiček je razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptovalut, odsvojenih v davčnem letu, in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptovalut.

Če boste kripto valute prodali pred koncem tega leta, se boste davku izognili. Tisti torej, ki bodo želeli po tem zakonu plačevati davek, bodo morali s 1. 1. 2026 oziroma na ta presečni dan vse svoje kripto premoženje razkriti finančni upravi. To za sabo potegne tudi administracijo, se pravi spremljanje evidenc, predvsem pa oddajo napovedi in komunikacijo s Fursom, kar je lahko zahtevna naloga.

Donos, ki smo ga ustvarili s kriptovalutami, po novem predlogu zakona ne bo obdavčen za nazaj.

In če ne prijavimo kripto premoženja?

Kdor tega ne bo naredil, tvega, da bo obdavčen na celotno razliko, ne samo na vrednost, akumulirano od 1. 1. 2026 dalje, kar je lahko seveda bistveno več.

Odzivi na osnutek zakona

Seveda je osnutek zakona takoj naletel na neodobravanje predvsem številnih kripto združenj in posameznikov, pa tudi nekaterih opozicijskih političnih strank.

Tu je najdlje prišla opozicijska NSi, ki je podala svoj predlog obdavčitve.

NSi z omenjenim zakonom predlaga obdavčitev kriptovalut v višini pet odstotkov vrednosti posamezne transakcije, ko so kriptovalute unovčene oziroma izplačane. Unovčenje do 10.000 evrov kritpovalut pa bi ostalo neobdavčeno.

Cilj njihovega predloga je predvsem administrativno preprosta in razumljiva obdavčitev, kar je po predlogu vlade praktično nemogoče.

Kakšen predlog bo sprejet, je trenutno seveda nemogoče napovedati. Glede na potek podobnih zadev v Sloveniji pa je možno še veliko sprememb.

Znižanje bonitetne ocene ZDA

Eden najbolj odmevnih dogodkov v mesecu maju je bilo zagotovo znižanje bonitetne ocene ZDA s strani ameriške agencije Moody’s.

Agencija Moody’s je namreč v sredini maja znižala bonitetno oceno ZDA iz Aaa v Aa1. Kot razlog je navedla:

rastoči dolg ZDA,
visoke stroške obresti in
manjše prihodke v ameriški proračun zaradi zniževanja davkov Trumpove administracije.

Kaj to pomeni za ZDA?

Predvsem še dražje zadolževaje. Kupci ameriškega dolga oz. ameriških obveznic (treasuries), s katerimi ZDA tudi refinancirajo svoj obstoječi (ogromen) državni dolg in omogočajo delovanje države, namreč zahtevajo za nakup višjo donosnost, to pa pomeni višje zahtevane obresti ter padec vrednosti ameriških državnih obveznic. Tako se ameriški dolg samo še povečuje in vnaša dodatno negotovost v stabilnost in prihodnost ameriškega gospodarstva, ki ga je predsednik Trump s svojo nespametno carinsko politiko že dodobra načel. Reagirali so tudi kapitalski trgi, ameriške delnice so takoj izgubile na vrednosti. ZDA so sicer še vedno ekonomska velesila in gospodarsko superiorne, vendar pa to lahko pomeni že prve razpoke v njihovi ekonomiji.

Agencija Moody's je maja znižala bonitetno oceno ZDA iz Aaa v Aa1.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Ekonomski podatki v ZDA v mesecu maju

Ameriško gospodarstvo se je v prvem kvartalu 2025 spričo dogajanja v zvezi z carinami skrčilo, gospodarska rast je nižja za 0.2 %, pred uvedbo carin pa je bila napovedana rast v višini 0.8 %. Analitiki to pripisujejo spremenjenim nakupnim navadam Američanov zaradi vsesplošne negotovosti in manjši gospodarski aktivnosti, ki jo je povzročila uvedba dodatnih carin.

Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, se je v maju na srečo zopet nekoliko zmanjšala. Letna inflacijska stopnja znaša sedaj 2.3 %.

Kako pa so se na dogajanje v maju odzvali kapitalski trgi?

V maju so kapitalski trgi lepo zrastli, nekoliko jih je zatreslo le znižanje bonitetne ocene ZDA. Trump je sicer nedavno zagrozil državam EU-ja z uvedbo 50 % carin, vendar je kasneje rok za uvedbo podaljšal, tako da posebne škode na kapitalskih trgih ni bilo.

V zadnjih dneh maja je sicer odjeknila novica, da je ameriško trgovinsko sodišče (US Court of International Trade) odločilo, da je uvedba novih carin predsednika Trumpa neustavna iz zato nična. Trumpova administracija se je seveda odzvala ogorčeno, zadeva je tako trenutno na prizivnem sodišču. Zadnja instanca za razrešitev te dileme je vrhovno sodišče ZDA.

Kot je razvidno iz zgornje tabele, je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu maju pridobil 6.1 % (EUR). Od razvitih trgov so ta mesec najbolje delale ameriške delnice; njihov primerjalni indeks MSCI USA je pridobi kar 6.6 % (EUR). Delnice trgov v razvoju so delale dobro; njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v maju pridobil 4.4 % (EUR). Tokrat razmerje med USD in EUR ni bistveno vplivalo na vrednotenje indeksov; spremenilo se je za komaj 0.1 %.

Obveznice pa so v maju dosegale različne vrednosti. Ameriške so spričo znižanja bonitetne ocene ZDA izgubile na vrednosti, medtem ko so evropske zrastle; njihov evropski primerjalni indeks je tako pridobil cca. 0.2 % (EUR).

ZDA so sicer še vedno ekonomska velesila in gospodarsko superiorne, vendar pa to lahko pomeni že prve razpoke v njihovi ekonomiji.

V maju je vrednost Bitcoina zopet zrastla

Po aprilski rasti je vrednost Bitcoina tudi v maju zrastla.

Analitiki rast pripisujejo različnim razlogom:

umiritev inflacije,
bolj spravljivi toni glavnih akterjev trgovinske vojne, ki vlivajo upanje na razrešitev …

Vse to vpliva na večji optimizem o ekonomski prihodnosti vlagateljev.

Na drugi strani pa so tudi vlagatelji, ki zaradi znižanja bonitetne ocene ZDA iščejo alternativo kapitalskim trgom in so začeli z vlaganjem v kripto valute.

Na večje povpraševanje vpliva tudi povečanje deleža Bitcoina v rezervah podjetij in korporacij, ki je v zadnjem obdobju krepko narastlo.

BITCOIN (BTC)

Kripto valute pa postajajo vse bolj regulirane, kar najverjetneje pritegne tudi tiste vlagatelje, ki so se prav zaradi neurejenih razmer temu naložbenemu razredu doslej izogibali.

Bitcoin je v mesecu maju tako pridobil na vrednosti: njegova vrednost je zopet zrastla za več kot 10 %. 22. maja pa se je celo močno približala vrednosti 100.000 EUR, kar je ena najvišjih vrednosti v zgodovini.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Lahko rečemo, da so se kapitalski trgi na Trumpove grožnje s carinami kar nekako navadili, pretresi niso več tako siloviti kot na začetku. Kot smo omenili, je konec maja tudi ameriško trgovinsko sodišče določilo, da uvedba novih carin ni v skladu z ameriško ustavo. Kako se bo zadeva razpletla, je trenutno še nemogoče napovedati, upamo pa, da je najhujše že za nami.

Nevarnost za ameriško gospodarstvo predstavlja tudi rastoči dolg in dražje zadolževanje, ki bi lahko ob neugodnem razpletu dogodkov na dolgi rok zamajal temelje ameriške ekonomije. Trenutno so ZDA sicer ekonomsko še vedno močne, bo pa verjetno potrebno prilagoditi trenutno ekonomsko politiko in slediti bolj racionalnim in razumnim ciljem.

Za nov preboj na kapitalskih trgih in ponovno oživitev bikovskega trenda bi bila potrebna dodatna vzpodbuda. Trenutno bi bilo to lahko agresivnejše zniževanje obrestnih mer ameriške centralne banke FED, ki bi gospodarstvu prineslo poživitev in nov zagon, posledično pa tudi optimizem na kapitalskih trgih, ki je v zadnjih mesecih splahnel. Alternative trenutno ni na obzorju.

Najboljši scenarij za kapitalske trge bi bilo zagotovo nadaljnje upadanje inflacijske stopnje, ob temu pa zmerno zniževanje gospodarske rasti, kar bi seveda vzpodbudilo FED k močnejšemu zniževanju obrestnih mer. V primeru ponovnega vzpona inflacije kot posledice uvedbe carin v ZDA (kot to napovedujejo nekateri analitiki), pa je močnejše zniževanje obrestnih mer seveda manj verjetno; tveganje je previsoko.

Edina stalnica je torej, da je prihodnost nepredvidljiva in negotova, na kar pa smo se v zadnjih letih že kar navadili.

To pa lahko pomeni zniževanje gospodarske rasti ob rastoči inflaciji, kar vodi v stagflacijo in recesijo, česar se ekonomisti tudi najbolj bojijo.

Vse je torej odvisno od ekonomskih podatkov v naslednjih mesecih. Taka je bila tudi zadnja izjava ameriške centralne banke FED. Na podlagi teh podatkov se bo FED odločal o svoji obrestni politiki in krojil tudi dogajanje na kapitalskih trgih.

Edina stalnica je torej, da je prihodnost nepredvidljiva in negotova, na kar pa smo se v zadnjih letih že kar navadili.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

05/05/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

April je na kapitalskih trgih pustil globoko sled. Ne le zaradi padcev vrednosti delnic in valutnih pretresov, temveč predvsem zaradi nepredvidljivih političnih odločitev, ki so razburkale že tako občutljivo globalno ekonomijo. Tokrat so negotovost zanetile nove carine, ki jih je z zamahom peresa uveljavil ameriški predsednik, posledice pa so se čutile po vsem svetu. Kaj se je zgodilo, zakaj in kako naprej? V nadaljevanju ponujamo analizo dogajanja na kapitalskih trgih v aprilu.

Carine, padci delnic in Trumpove poteze, ki so stresle svet

Verjetno se strinjamo, da tako negotovega, obenem pa tudi nenavadnega meseca, kot je bil april 2025, v moderni zgodovini ne pomnimo. Zakaj nenavadnega?

Ker je bila ta negotovost posledica nerazumljivih in neracionalnih ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so v nasprotju z vso ekonomsko logiko in teorijo.

Nepredvidljivi ukrepi, ki so pretresli globalne trge

Gre seveda za nam vsem dobro znano uvedbo novih dodatnih in višjih uvoznih carin za praktično vse države, s katerimi ZDA poslujejo. Dekret je Trump v soju medijskih žarometov teatralno podpisal na vrtu pred Belo hišo 2. aprila letos.

Veljavnost začetka uvedbe carin je sicer kasneje za večino držav prestavil za 90 dni, za svojo največjo tekmico in (po njegovem mnenju) najbolj krivo za nepošteno trgovanje z ZDA, Kitajsko, pa celo zaostril in sprožil pravo trgovinsko vojno.

Zakaj zgodovina kaže, da carine redko delujejo

Ekonomisti se strinjajo, da tako grobega posega v ustaljene trgovinske tokove in dobavne verige, ki so se tkale in optimizirale skozi desetletja in izkoristile vse možnosti globalizacije, še nismo doživeli.

Zgodovina nas uči, da trgovinska vojna še nikoli ni prinesla blagostanja državi, ki jo je sprožila. V najboljšem primeru je povzročila nižjo gospodarsko rast, v najslabšem pa povečanje brezposelnosti in recesijo.

V najboljšem primeru je trgovinska vojna v preteklosti povzročila nižjo gospodarsko rast, v najslabšem pa povečanje brezposelnosti in recesijo.

Prvi odziv trgov: padec, nato previden odboj

Kapitalski trgi so na objavo novih carin seveda takoj reagirali, šok je bil velik. Nove carine je sicer ves svet pričakoval, saj jih je Trump najavil, zagotovo pa jih ni bilo pričakovati v takem obsegu. Na srečo (če lahko temu tako rečemo) smo že marca doživeli korekcijo delniških tečajev, pri čemer so prednjačili padci delnic ameriških tehnoloških velikanov in IT sektorja, tako da kljub šoku padci niso bili tako visoki, kot bi bili sicer. Svoje pa je dodal še padec USD napram EUR, tako da so bile izgube za evrske vlagatelje večje.

Mnogi analitiki so že napovedovali apokaliptične razmere in primerjali možno krizo kot posledico uvedbe carin z veliko finančno krizo 2008/2009, vendar bi tu opozorili na pomembno razliko.

Zakaj trenutne razmere (še) niso leto 2008

Velika finančna kriza 2008/2009, ki je bila bančna kriza in katere vrh ledene gore je bil propad ameriške banke Lehman Brothers, ki seveda ni bil napovedan in pričakovan, zato je bil šok in strah ob izbruhu neprimerno večji. Škoda pa je bila ob tem že storjena, saj so bile ničvredne ameriške hipotekarne obveznice že sestavni del portfeljev marsikatere banke. Vse skupaj pa je poganjal neizmeren pohlep.

Napovedana ekonomska kriza je izogibna: vse je odvisno od višine in trajanja veljavnosti carin.

Tako je sedanja ekonomska kriza zaenkrat samo napovedana. Vse je odvisno od višine in trajanja veljavnosti carin. Trenutno je globalna ekonomija še v dovolj dobrem stanju. To dokazujejo tudi kvartalni rezultati za Q1 2025. Predvsem podjetja znotraj ameriškega indeksa S&P 500 so poslovala bolje od dolgoletnega povprečja. Pa tudi zadnji objavljeni rezultati tehnoloških velikanov Apple, Alphabet, Microsoft, Amazon in Meta so odlični in večinoma boljši od napovedi. Apple in Amazon sta sicer ob objavi rezultatov izrazila skrb glede zaostritve trgovinskih razmer s Kitajsko, zato objava rezultatov ni prinesla skoka vrednosti delnic, vrednost ostalih pa je po objavi močno narastla.

S tem želimo samo poudariti, da je razumen dogovor in rešitev še vedno možna, do ekonomske krize ni nujno da bo sploh prišlo, seveda če bodo glavni akterji na dogovor pripravljeni.

Povprečna carinska stopnja na vse uvoze v Združene države Amerike od leta 1821 do 2024, z ocenjeno stopnjo za leto 2025 po Trumpovih predlogih.

Kot nam prikazuje gornji graf, ameriške carine na ves uvoz nikakor niso nekaj novega. V 19. stoletju so dosegale celo 60 %. Res pa je, da po drugi svetovni vojni niso bile nikoli višje, kot so napovedane v letu 2025 (v povprečju 11.5 %), seveda če bodo obveljale.

Ekonomski podatki v ZDA v mesecu aprilu

Zadnji statistični podatki v ZDA sicer kažejo, da se je ameriško gospodarstvo v prvem kvartalu 2025 spričo dogajanja v zvezi z carinami nekoliko skrčilo, gospodarska rast je na letni ravni nižja za 0.3 %, pred uvedbo carin pa je bila napovedana rast v višini 0.8 %. Možno je, da je to posledica spremenjenih nakupnih navad Američanov zaradi vsesplošne negotovosti, bolj se bo to pokazalo v naslednjih kvartalih.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, se je v mesecu marcu po podatkih, objavljenih v aprilu, zopet nekoliko zmanjšala, letna inflacijska stopnja znaša sedaj 2.4 %.

Stopnja nezaposlenosti se je v zadnjem mesecu sicer nekoliko povečala, sedaj znaša 4.2 %, kar pa je še vedno odlično in zaenkrat ne povzroča skrbi.

Kako pa so se na dogajanje v aprilu odzvali kapitalski trgi?

Po objavi novih carin so kapitalski trgi doživeli krepke padce, presenetljivo so najbolj upadle ameriške delnice.

Tako je ameriški delniški indeks S&P 500 upadel za dobrih 10 % in se celo spustil pod mejo 5.000 točk, tehnološki sektor pa je upadel še bolj. Po nekoliko bolj spravljivi retoriki Trumpa in njegove administracije, so se delniški indeksi začeli popravljati:

za veliko večino držav je začetek veljavnosti carin zamaknil za 90 dni,
prav tako je iz carinjenja izvzel pametne telefone, računalnike in še nekatere elektronske naprave.

Tako da je indeks S&P 500 zaključil mesec april skoraj na izhodišči vrednosti. Večji problem evrskim vlagateljem pa predstavlja močan padec vrednosti USD napram EUR, USD je izgubil več kot 5 % in pristal pri vrednosti 1.13 USD za EUR.

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu aprilu predvsem na račun padca USD izgubil cca. -4.1 % (USD), kot je razvidno iz zgornje tabele. Od razvitih trgov bolje ta mesec evropske in japonske delnice, njihova primerjalna indeksa MSCI Europe in MSCI Japan sta ostala praktično na izhodišču. Delnice trgov v razvoju nekoliko bolje; njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v aprilu izgubil -3.7 % (EUR). V USD so bili rezultati mnogo boljši: padec vrednosti USD napram EUR je tudi tokrat pomagala ameriškim vlagateljem.

Obveznice pa pričakovano pozitivno; njihov evropski primerjalni indeks je tako pridobil cca. 1.7 % (EUR).

Po nekoliko bolj spravljivi retoriki Trumpa in njegove administracije, so se delniški indeksi začeli popravljati.

V aprilu je vrednost Bitcoina zrastla

Po marčevskem upadu vrednosti pa je vrednost Bitcoina v aprilu zrastla.

V aprilu je namreč na področju kriptovalut prišlo do pomembne spremembe. Če smo namreč še v marcu ugotavljali korelacijo med tehnološkimi delnicami in kriptovalutami, pa se je to v aprilu spremenilo.

Zasluge na marčevske padce kriptovalut je imel tudi padec vrednosti tehnoloških delnic, razlog pa je predvsem v omajanem zaupanju vlagateljev v razvoj umetne inteligence ameriških tehnoloških velikanov in predvsem bolj učinkovita kitajska konkurenca, o tem smo že pisali. Ti padci pa so za seboj potegnili tudi kriptovalute.

BITCOIN (BTC)

Ko je aprila prišlo do novih padcev vrednosti delnic tehnološkega sektorja (predvsem zaradi uvedbe carin predsednika Donalda Trumpa), so vlagatelji oblikovali mnenje, da višje carine resda lahko škodijo ekonomiji, ne pa tudi kriptovalutam. Tako se je korelacija, ki smo ji bili priča kar nekaj časa, v aprilu prekinila.

Tako je Bitcoin v mesecu aprilu pridobil na vrednosti, kot je razvidno iz zgornjega grafa, njegova vrednost je zrastla za več kot 10 %.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Glede na nepredvidljivost Donalda Trumpa in njegove administracije so napovedi v tem trenutku tako rekoč nemogoče.

Kljub temu pa je večina analitikov mnenja, da so največji padci že za nami in da sprti strani (ZDA in Kitajska) pospešeno iščeta sprejemljiv dogovor za obe strani, kar lahko razberemo iz zadnjih izjav njihovih predstavnikov.

Predvsem pa se to pozna na popravkih delniških tečajev v zadnjih dneh, ki so praktično nadoknadili vse aprilske izgube.

Američani namreč ne podpirajo več Trumpove carinske politike brezpogojno, kot so jo ob izvolitvi.

Statistika kaže, da mu je podpora volivcev po prvih 100 dnevih predsednikovanja padla pod 50 %, kar je med najvišjimi padci v ameriški zgodovini. Američane očitno skrbi njihova finančna prihodnost in standard, ki bi se najverjetneje ob trajanju tako visokih carin kmalu drastično poslabšal. Tudi ameriški milijarderji, lastniki velikih tehnoloških korporacij, ki so dnevno izgubljali milijarde USD, niso več tako goreči podporniki Trumpove ekonomske politike

Američane očitno skrbi njihova finančna prihodnost in standard, ki bi se najverjetneje ob trajanju tako visokih carin kmalu drastično poslabšal.

Trumpove proizvodne sanje in realnost tržnih pričakovanj

Vodilni ameriški in svetovni ekonomisti tudi ugotavljajo, da je prenos proizvodnje nazaj v ZDA, na čemer sloni ekonomska politika Trumpa, praktično nemogoč. To bi terjalo ogromno časa in sredstev, pa tudi učinkovitost proizvodnje bi bila zelo vprašljiva. Tega pa si ZDA ne morejo privoščiti. Zaradi trgovinske vojne s Kitajsko podjetje Apple celo razmišlja, da bi proizvodnjo preneslo iz Kitajske v Indijo, pa celo to bi terjalo ogromno sredstev in več let prilagajanja.

Tako bi bila priložnost za kapitalske trge vsekakor nadaljnje zniževanje obrestne mere ameriške centralne banke FED. Zaradi padca gospodarske rasti v ZDA v prvem kvartalu (pa tudi trenutno upadajoče inflacijske stopnje) se med analitiki možnost za tak razvoj dogodkov povečuje. To bi vsekakor dalo novo vzpodbudo kapitalskim trgom, vendar so napovedi zaenkrat še preuranjene.

Potrebno je počakati predvsem, če bo uvedba carin kaj vplivala na inflacijo v prihodnjih mesecih, kar pa je trenutno še neznanka.

V času panike se ne prodaja: dolgoročna strategija je še vedno zmagovalna

Čeprav ne moremo trditi, da so negotovost in padci na kapitalskih trgih že za nami, saj so glavni akterji preveč nepredvidljivi, pa se je znova izkazalo, da bi bila prodaja delniških naložb v času največjih padcev in strahu na trgih nespametna. Svojim portfeljem bi naredili dolgoročno škodo.

Tečaji naložb se vedno popravijo. To nas uči zgodovina; včasih pa seveda lahko traja nekoliko dlje. Vlagamo dolgoročno, čustva tu ne smejo igrati nobene vloge. Pa držimo se svoje naložbene strategije.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

04/08/2025
Dolžina branja: 6 min
FB
LinkedIn

Vsi smo že slišali za »medvedji trg,« a redko kdo si z medvedom, ki prihaja, želi osebno srečanje. No, zdaj smo ga dočakali. Trgi padajo, vlagatelji so v skrbeh, novice pa iz dneva v dan dodajajo novo plast negotovosti. Kaj se pravzaprav dogaja? Kako naj razumemo ta trenutek in predvsem kako naj se nanj odzovemo?

E-KNJIGA

SVETOVALEC ALI PRODAJALEC?
Kdo v resnici skrbi za vaš denar?

PRENESI JO

novo!

Kako vemo, da smo v medvedjem trendu?

V svetu financ se medvedji trend začne takrat, ko trgi od svojih prejšnjih vrhov izgubijo vsaj 20 % vrednosti. V tem obdobju začne vladati pesimizem: vlagatelji postanejo previdni, podjetja previdno znižujejo pričakovanja, novice pa postanejo vedno bolj črne, mediji pa postajajo vse bolj dramatični.

Zakaj ravno medved?

Ker medved napade navzdol – s šapami zamahne proti tlom.

Nasprotje mu je bik, ki z rogovi dvigne nasprotnika navzgor – torej simbol rasti.

Medvedji trgi so del naravnega cikla investiranja

Pridejo in gredo. Nekateri trajajo le nekaj mesecev (npr. v času koronakrize), drugi nekaj let. A vedno minejo. V povprečju trajajo približno 10 mesecev, s padcem med 20 in 40 %. V času finančne krize 2008/2009 je bil padec delniških trgov večji od 50 %.

Ljudje na trge vstopamo s čustvi, in prav obdobje medveda najbolj preveri našo pripravljenost, strategijo in zmožnost ostati zvest načrtu. Medved sam po sebi ni konec sveta. Je pa opozorilo, da je rast, na katero smo se morda navadili, lahko prekinjena in da moramo preveriti, kako smo nanjo pripravljeni.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

PRIJAVI SE

Uspeh pri investiranju na dolgi rok ni odvisen od izbire prave vstopne točke ali zmagovalnih delnic. Uspeh je odvisen od sestave portfelja, ki mora biti usklajen z našimi dolgoročnimi cilji, izkušnjami in odnosom do tveganja.

Čeprav so delnice v zadnjem obdobju upadle, kot je to običajno za medvedji trg, je stabilnost obveznic, skupaj z donosi plemenitih kovin ublažila padce uravnoteženih portfeljev. In čeprav se lahko denar zdi varen, pogosto ne dohaja inflacije; vsaj ne na dolgi rok.

Kaj sledi medvedu?

Zgodovina nas uči, da obdobje medveda ni nujno predhodnik gospodarske krize. Včasih gre le za prepotrebno korekcijo po dolgotrajni rasti, ki prinese bolj realna vrednotenja delnic. V drugih primerih pa lahko sproži domino efekt, ki vpliva na gospodarstvo in vedenje potrošnikov.

Poglejmo nekaj dejstev:

Od druge svetovne vojne naprej je bilo v ZDA več kot deset potrjenih medvedjih trgov.
Povprečno trajanje teh obdobij je bilo približno 14 mesecev.
Po koncu medvedjega trenda trgi običajno doživijo zelo dinamično okrevanje.

Pomembno je vedeti, da ni vsak padec trga znak večje katastrofe. Kateri scenarij se bo razvil tokrat, ne ve nihče. Vemo pa, da panika nikoli ni dober svetovalec. Zgodovina jasno kaže, da se potrpežljivost vlagateljev običajno bogato obrestuje.

Recesija in depresija – v čem je razlika?

V času padcev na borzi in ohlajanju gospodarstva, se v medijih hitro začnejo pojavljati težke besede: recesija, kriza, celo depresija. Čeprav vsi ti izrazi opisujejo poslabšanje gospodarskega okolja, med njimi obstajajo pomembne razlike.

RECESIJA

je tehnično definirana kot upad bruto domačega proizvoda (BDP) v dveh zaporednih četrtletjih. To pomeni, da se gospodarska dejavnost zmanjšuje – potrošnja upada, podjetja zmanjšujejo naložbe, brezposelnost se običajno povečuje. Recesije so del naravnega gospodarskega cikla in se dogajajo razmeroma pogosto. Čeprav povzročijo težave, jih večina gospodarstev sčasoma prebrodi brez dolgoročnih posledic.

DEPRESIJA

pa je nekaj povsem drugega. Gre za dolgotrajno in globoko gospodarsko krizo, ki običajno traja več let, ima izrazito visoko brezposelnost, množične stečaje podjetij in pogosto tudi bančno krizo. Zadnja resnična depresija, ki jo poznamo, je bila velika depresija v 30. letih prejšnjega stoletja.

V sedanjem trenutku ni znakov, da bi bili na robu depresije. Gospodarska rast se sicer umirja, pojavili so se signali ohlajanja, a svetovna ekonomija je še vedno relativno odporna. Ključno vprašanje je, kako bodo vladni in finančni sistemi reagirali – ter ali bodo znali obvladati tveganja, preden prerastejo v nekaj večjega.

Primerjava: finančna kriza 2008/2009 in danes

Primerjava z veliko finančno krizo 2008/2009 se ponuja sama od sebe, a razmere danes so drugačne.

Takrat smo imeli opravka s sistemsko finančno krizo, ki jo je sprožil pok nepremičninskega balona v ZDA. V ozadju so bili prekomerno zadolževanje, slabo reguliran finančni sektor in špekulacije. Propad banke Lehman Brothers je bil le vrh ledene gore, ki je sprožil globalni finančni šok.

Danes govorimo o potencialno ekonomski krizi, povezani s trgovinskimi napetostmi in uvedbo carin. Te so bile napovedane in pričakovane, presenetila je predvsem njihova obsežnost. Gospodarska izhodišča so trenutno še dobra, kar pomeni, da ni nujno, da se bo negativni scenarij tudi uresničil.

Razlikujejo se tudi vrednotenja ob začetku padcev – leta 2008 so trgi šok doživeli nepripravljeni, danes pa se je padec začel že pred uradnimi objavami, kar pomeni, da je del tveganj že vračunan v cene.

ČE POVZAMEMO:

Korekcija = začasen padec okoli 10 %, brez širših posledic.
Medvedji trg = daljši padec nad 20 %, pogosto z močnimi čustvenimi odzivi vlagateljev.
Recesija = upad gospodarske aktivnosti, ki vpliva na vsakdan ljudi.
Depresija = ekstremna oblika gospodarskega zloma z dolgoročnimi posledicami.

Razumevanje teh razlik pomaga, da se na dogodke odzivamo mirneje in se ne prestrašimo prehitro, ko slišimo besedo »padec.«

Ali nas v Sloveniji vse to sploh zadeva?

Pogosta zmota je, da se vse to dogaja »tam nekje v Ameriki« in da na nas, v Sloveniji, nima posebnega vpliva. A dejstvo je, da smo danes globalno gospodarstvo, kar pomeni, da se premiki na velikih trgih hitro prelijejo tudi k nam.

Slovenija je majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo, močno vpeto v mednarodne dobavne verige. Če se rast svetovnega gospodarstva upočasni, se bo to slej kot prej poznalo tudi pri nas: pri izvozu, investicijah, zaposlovanju in končno tudi pri osebnih financah posameznikov.

Poleg tega smo tudi vlagatelji globalno povezani. Večina dolgoročnih naložbenih portfeljev vsebuje delnice razvitih trgov, torej prav tiste, ki jih obdobje medveda najbolj prizadene. Čeprav se tečaji ne spreminjajo na Ljubljanski borzi, to ne pomeni, da naš portfelj ostaja nedotaknjen.

Če se rast svetovnega gospodarstva upočasni, se bo to slej kot prej poznalo tudi v Sloveniji.

Tudi psihološki vpliv ni zanemarljiv. Negotovost na globalnih trgih lahko vpliva na potrošnjo, zaupanje v gospodarstvo in pripravljenost na investiranje.

Zato velja: kar se zgodi na Wall Streetu, ne ostane na Wall Streetu.

Ko na to opominjamo, ne gre za to, da bi s tem želeli ustvarjati paniko, gre le za zavedanje medsebojne povezanosti in pomen dolgoročne priprave.

Kaj lahko storimo kot vlagatelji?

Ko trgi padajo, je prvi odziv pogosto čustven: strah, dvom, impulz po umiku. A zgodovina nas uči, da prav v takih trenutkih največ štejejo mirna glava, načrt in disciplina. Če vam pomaga, izklopite TV do jeseni.

Najslabše, kar lahko naredimo, je, da začnemo panično prodajati naložbe ali spreminjati strategijo sredi padcev. Takšna dejanja pogosto pomenijo, da zaklenemo izgube in zamudimo kasnejše okrevanje.

Če imamo premišljeno postavljen investicijski načrt, ki je usklajen z našimi cilji, časovnico in odnosom do tveganja, potem je najbolje, da se tega načrta tudi držimo. Prav v obdobjih, ko trgi padajo, se pokaže, ali imamo strategijo, ali zgolj zbirko naložb.

Za tiste, ki imate na voljo dodatna likvidna sredstva, je to lahko tudi priložnost. Nakupi v času padcev pomenijo nižje vstopne cene in s tem boljši dolgoročni izhodiščni položaj.

Najpomembneje pa je, da se zavedamo: medved pride in gre. Krize minejo. Trgi so v zgodovini vedno našli pot naprej – in najbolj so bili za to nagrajeni tisti, ki so vztrajali.

V obstoječih razmerah je zelo pomemben dobro razpršen portfelj in uravnotežena razmerja med naložbenimi razredi.

Še niste vlagatelj? Zdaj je pravi čas.

Za konec pa še misel za vse, ki do zdaj še niste investirali pa imate sredstva, ki jih ne potrebujete takoj in vas že nekaj časa mika, da bi naredili prvi korak. Današnje razmere so morda videti negotove, a prav to je lahko vaša priložnost. Tako kot so v trgovinah razprodaje najboljše priložnosti za dober nakup, velja nekaj podobnega tudi za kapitalske trge. Nižji tečaji pomenijo boljše vstopne cene in večji potencial za dolgoročno rast. Trend medveda je vaša zlata vstopnica na kapitalske trge.

Vendar kot vedno poudarjamo: na nobeno pot se ne odpravite brez načrta. In na kapitalske trge je pot trasirana z dobrim investicijskim načrtom, izdelanim s podporo neodvisnih finančnih svetovalcev.

Prijavite se na posvet

PRIJAVI SE