Junij je bil na kapitalskih trgih vse prej kot dolgočasen. Premirje med ZDA in Iranom ter ponovno odprtje Hormuške ožine sta umirila cene nafte, a je razpoloženje vlagateljev kljub temu zdrsnilo globoko v območje strahu. Inflacija na obeh straneh Atlantika ostaja trdovratna, ECB je obrestne mere celo zvišala, tehnološke delnice so doživele korekcijo, kriptovalute in zlato pa so nadaljevali pot navzdol. Ob vsem tem na borzo vstopajo velika imena, kot so SpaceX, OpenAI in Anthropic. Kaj vse to pomeni za vlagatelje in kaj lahko pričakujemo poleti? Vabljeni k branju junijskega pregleda.
Prijavite se na posvet
Premirje med ZDA in Iranom zaznamovalo junij
Najpomembnejši dogodek na političnem področju je bil junija zagotovo ustavitev spopadov in dogovor o podpisu trajnega miru med ZDA in Iranom, posledično pa tudi ponovno odprtje prometa v Hormuški ožini. To ima seveda močan vpliv tudi na kapitalske trge. ZDA in Iran sta se namreč dogovorila, da bosta v roku 60 dni podpisala sporazum o trajnem miru. Ali se na to lahko zares zanesemo, pa je seveda drugo vprašanje.
Razpoloženje vlagateljev je z območja pohlepa zdrsnilo v območje strahu
V juniju je na kapitalskih trgih prišlo do znatne spremembe v razpoloženju vlagateljev. Če smo še pred nedavnim govorili o optimizmu in pohlepu vlagateljev, se je to drastično spremenilo – razpoloženje vlagateljev je padlo v območje strahu in se celo približalo območju ekstremnega strahu.
Kot vemo, razpoloženje vlagateljev merimo tudi z indeksom strahu in pohlepa (angl. fear and greed index), ki ga redno merijo in objavljajo nekatere pristojne institucije. Ta indeks, katerega vrednost se določa tudi s pomočjo vrednosti indeksa VIX, je padel s 66 pred mesecem dni na 25, kar je že blizu območja ekstremnega strahu. Na srečo se je prav v zadnjih dneh junija razpoloženje nekoliko popravilo in se je indeks ustavil pri 31.
POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.
Glavni razlog za padec razpoloženja je po mnenju analitikov v tem, da so se vlagatelji kljub kasnejšemu dogovoru o podpisu sporazuma o trajnem miru in Trumpovim zagotovilom nekako naveličali verjeti v skorajšnji razplet vojne – vmes so bili že prevečkrat razočarani. Znova se pojavljajo tudi dvomi o upravičenosti ogromnih vlaganj v umetno inteligenco, kar vpliva na veliko nihanje vrednosti predvsem delnic informacijske tehnologije; to smo napovedovali že v začetku leta. Dobra stran dogovora med ZDA in Iranom pa je zagotovo upadanje cen nafte – ta je že padla pod 70 USD za sodček.
Inflacija znova v središču pozornosti
Visoke cene nafte so že začele močno vplivati na povišano inflacijo. Ta je tudi maja – podatki so bili objavljeni junija – v ZDA znatno poskočila in na letni ravni trenutno znaša 4,2 %. To je že visoka številka, ki je ameriška centralna banka FED pri svoji obrestni politiki ne more več ignorirati. Majska inflacija na območju EU je bila nekoliko nižja in je na letni ravni znašala 3,2 %.
Če so kapitalski trgi v času evforije pred dobrim mesecem dni pričakovali umiritev inflacije in posledično skorajšnji začetek zniževanja obrestnih mer ameriške centralne banke FED, je to upanje splahnelo. Posledica je bila manjša junijska korekcija, pri kateri je prednjačil sektor informacijske tehnologije. Korekcija sicer ni bila povsem nepričakovana – po tako močni rasti sektorja informacijske tehnologije, ki je povezana z visokimi pričakovanji vlagateljev glede dobičkonosnosti vlaganj v umetno inteligenco, so nekateri vlagatelji pač pobrali dobiček in naložbe odprodali.
Zanimive so ugotovitve analitikov, da obstaja velika podobnost med naložbeno strategijo vlagateljev v kriptovalute in vlagateljev v umetno inteligenco – lahko bi rekli, da gre celo za enak profil vlagateljev. To nikakor niso tradicionalni vlagatelji, katerih strategija je povečini »kupi in drži«. Gre namreč za vlagatelje, ki verjamejo v nove tehnologije in tehnološki napredek, ki ga v tem trenutku prinaša umetna inteligenca. Te novosti želijo izkoristiti, tako kot so izkoristili pravočasen vstop v kriptovalute. Ko tovrstni vlagatelji dosežejo želeni dobiček, naložbo odprodajo in sredstva investirajo v druge naložbe. Tako lahko tudi v prihodnje pričakujemo rotacije sredstev med naložbami v umetno inteligenco in kriptovalutami, kar seveda pomeni povečano nihajnost teh naložbenih razredov.
Kakšna bo po sklenitvi premirja politika obrestnih mer ameriške centralne banke FED, je težko napovedati, zagotovo pa začetka zniževanja še ne moremo pričakovati kmalu. Cene nafte so zaradi dogovora o premirju res upadle, vendar se to na inflaciji še ne bo poznalo takoj. Evropska centralna banka je na povišano inflacijo celo že reagirala in v skladu s pričakovanji trgov obrestne mere zvišala za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera ECB tako po novem znaša 2,25 odstotka. Kot vemo, je za kapitalske trge mnogo bolj pomembna politika obrestnih mer FED.
Kaj se je torej na kapitalskih trgih dogajalo junija?
V začetku junija je strah pred visoko inflacijo in višjimi obrestnimi merami močno vplival na razpoloženje vlagateljev in povzročil manjšo korekcijo tečajev. V drugi polovici meseca so se tečaji po objavi premirja začeli hitro popravljati, proti koncu meseca pa je znova prišlo do nihanj.
Globalni primerjalni delniški indeks MSCI World je tako zrasel za 1,4 % (v EUR), ameriški delniški indeks MSCI USA pa za 1,2 % (v EUR).
Najbolje so v juniju delovali evropski trgi – njihov primerjalni delniški indeks MSCI Europe je zrasel za lepih 3,6 % (v EUR).
Dogovor o prekinitvi spopadov in odprtje Hormuške ožine sta povzročila padec cen nafte, kar bo blagodejno vplivalo na inflacijo in obrestne mere. To so za obveznice dobre novice, vendar je primerjalni indeks obveznic držav EU zrasel za zgolj 0,4 %.
Tokrat je ameriška valuta v primerjavi z EUR pridobila 2,1 % – za toliko so na boljšem tudi evrski vlagatelji.
V začetku junija je strah pred visoko inflacijo in višjimi obrestnimi merami močno vplival na razpoloženje vlagateljev in povzročil manjšo korekcijo tečajev.
LETNA DONOSNOST NEKATERIH NAJBOLJ PREPOZNAVNIH NALOŽB
Zgornja tabela prikazuje trenutno letno donosnost nekaterih najbolj prepoznavnih in pomembnih svetovnih naložb različnih naložbenih razredov. Za evrske vlagatelje, ki so investirali v dolarske naložbe, je treba pri donosnosti v EUR upoštevati še rast vrednosti USD v primerjavi z EUR – ta je v enem letu pridobil približno 3,4 %, za toliko je torej višja tudi donosnost v EUR.
Vrednost kriptovalut in zlata je junija znova upadla
V juniju se je padec vrednosti kriptovalut, pa tudi zlata, nadaljeval.
Vrednost bitcoina kot najbolj prepoznavnega in pomembnega predstavnika kriptovalut je junija upadla za več kot 18 % (v EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa.
BITCOIN (BTC)
Zlato (AU)
Tudi cena zlata je junija znatno upadla. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je tokrat upadla za več kot 8 % (v EUR) in se nahaja celo pod vrednostjo 4.000 USD za unčo.
Kako naprej?
Po padcu razpoloženja vlagateljev in manjši korekciji delniških tečajev so se tečaji po objavi dogovora o premirju med ZDA in Iranom hitro pobrali, tako da smo se znova približali zgodovinsko najvišjim vrednostim. Konec meseca so tečaji spet nekoliko zanihali. Trgi se očitno nahajajo v zelo nestabilnem obdobju, negotovost je velika. Lahko rečemo, da trge trenutno poganja psihologija vlagateljev – odzivi na vsakovrstne informacije so izjemno močni.
V naslednjih mesecih se bomo tako znova največ ukvarjali s spremljanjem inflacije in pričakovanjem reakcij centralnih bank z njihovimi obrestnimi politikami. V skladu s temi podatki in napovedmi se bodo gibali tudi kapitalski trgi.
Val javnih ponudb: SpaceX, OpenAI in Anthropic
Omeniti je treba tudi, da se kapitalski trgi soočajo z enim najodmevnejših valov javnih ponudb v zgodovini.
Med podjetji, ki vstopajo na borzo, so imena, ki že danes oblikujejo prihodnost: SpaceX, OpenAI in Anthropic. Gre za družbe, ki vzbujajo izjemno zanimanje vlagateljev, saj stojijo v središču tehnoloških, podatkovnih in investicijskih sprememb. Ta val javnih ponudb bo vsekakor vplival na kapitalske trge v naslednjih mesecih.
Tako so delnice Muskovega podjetja SpaceX, ki so na Wall Streetu začele kotirati 12. junija, glede na pričakovano veliko povpraševanje v prvem trgovalnem dnevu poskočile za dobrih 19 % in nato presegle ceno 215 USD. Rast se je nato proti koncu meseca obrnila navzdol, tečaj je precej upadel, tako da so delnice konec junija kotirale pri vrednosti dobrih 170 USD, kar je bilo še vedno dobrih 13% več od začetka kotacije.
Podrobno analizo, kaj to vstopanje na kapitalske trge pomeni za vlagatelje, smo objavili v našem prispevku – preberete si jo lahko TUKAJ.
Čaka nas vsekakor zanimivo poletje.
Prijavite se na posvet
Kdor deli, znanje podari.
ZADNJI PRISPEVKI
- Dosežen dogovor med ZDA in Iranom, na trgih pa strah
- Prihajajoči val mega-javnih ponudb (IPO): vodnik za investitorje
- Sestavite zmagovalno moštvo za svetovno prvenstvo v investiranju
- Vrača se povišana inflacija, kapitalski trgi pa so maja zopet močno zrasli
- Vodenje premoženja ni strošek, temveč zaščita pred dragimi odločitvami
