Statistično gledano je oktober mesec z najvišjo stopnjo nihajnosti na finančnih trgih v letu, donosi pa so povečini pozitivni. Pravega razloga za to ne poznamo.
Ena izmed možnih razlag je, da se vlagatelji po poletnem predahu v mesecu septembru vračajo na trge, to pa, kot vse spremembe, povzroči določena nihanja, preden se stvari spravijo v ravnovesje. Tako vsaj dogajanje poteka v naravi.
Letošnji oktober torej ni bil tipičen predstavnik svoje vrste, vsaj kar se nihajnosti tiče, kar nam je omogočilo mirnejši spanec. Ob nizki stopnji nihajnosti pa so tečaji povečini rastli. Res pa je, da tudi poletje ni bilo tipično počitniško, dogajanje je bilo kar pestro. Na splošno bi lahko rekli, da si s statistiko, vsaj v letošnjem letu, ne moremo kaj dosti pomagati.
Glavna dogajanja na finančnih trgih oktobra krojili znani dejavniki
Rezultati globalnih podjetij v tretjem kvartalu, ki so bili objavljeni v oktobru, so bili v povprečju kar dobri, v mnogih primerih celo boljši od napovedi analitikov. To je pripomoglo k splošnem optimizmu. Vlagatelji so ocenili, da slabše ekonomske napovedi (še) niso vplivale na poslovanje globalnih podjetij.
Trgi so sicer nastavili pričakovanja, da bo ameriška centralna banka (FED), glede na podatke o stanju ekonomije, letos še dvakrat spustila obrestno mero zadolževanja po 0.25 odstotne točke, vendar je po nagovoru predsednika FED Jeroma Powella to upanje splahnelo. Ob zadnjem znižanju v mesecu oktobru za 0.25 odstotne točke je dal jasno vedeti, da je zaenkrat obdobje zniževanja končano, če seveda ne bo prišlo do nepričakovanih dogodkov. Trgi so to novico začuda kar dobro prenesli.
Pa seveda trgovinska vojna, kjer kaže na to, da sta glavna akterja, ZDA in Kitajska le dosegla sporazum, sicer delni, pa vendar je to močno okrepilo optimizem med vlagatelji. Obe strani se namreč pripravljata na podpis t.i. prve faze sporazuma, ki zadeva predvsem uvoz kmetijskih pridelkov. Bomo videli, ali bo uspelo. Rok za podpis je en mesec.
Vrednosti delnic na svetovnih trgih so se zvišale
Poglejmo podrobneje, kaj se je torej dogajalo na svetovnih borzah v mesecu oktobru:
Spodnja tabela nam pokaže, da so se v mesecu oktobru vrednosti delnic na svetovnih trgih zvišale, najbolj v dolarjih. Evrski vlagatelji so jo odnesli nekoliko slabše na račun rasti evra napram dolarju. Kljub temu pa je bil oktober na splošno soliden. Najbolje se je godilo japonskim delnicam in trgom v razvoju, katerih primerjalna indeksa MSCI Japan in MSCI EM (in skladi ETF, ki jima sledijo) sta porasla za več kot 4 %, merjeno v dolarjih. MSCI World Index je sicer v dolarjih dosegel zelo solidnih 2.6 %, kot rečeno pa je ta rast v evrih nižja, vendar še vedno pozitivna.
Obveznice pa so v glavnem nadaljevale z rastjo donosnosti oz. zniževanjem vrednosti.
Vir: JP Morgan Review of markets over October 2019
Kriptovalute
Kriptovalute imajo za seboj dober mesec. Bitcoin, kot najbolj tipičen predstavnik kriptovalut, je pridobil na vrednosti več kot 12 % (evri), kot je razvidno iz spodnjega grafa. S tem je skoraj izničil septembrski padec.
Kitajske je napovedala, da bo uvedla svojo lastno kriptovaluto. Sicer res centralizirano in regulirano, kar je v diametralnem nasprotju z osnovno filozofijo kriptovalut. Kriptovaluta da, vendar po pravilih in pod nadzorom države, ali to pomeni, da anonimnosti ne bo več? Nekako ne gre skupaj. Bomo videli, kako bo to videti v praksi.
Poglavitni razlog oktobrske rasti kriptovalut je tako predvsem v tem, da je kitajski predsednik Xi Jinping javno izjavil, da Kitajska veliko vlaga v blockchain tehnologijo kot tehnologijo prihodnosti. Vprašanje, ki ostaja pa je, ali bodo dopustili odprto (public) kodo ali pa bodo odšli po poti zaprte (private) kode.
Ta izjava je tako povzročila na trgu kriptovalut optimizem, ki so ga vlagatelji v kriptosvet kar dobro izkoristili.
BITCOIN (BTC)
Kaj se tokrat lahko naučimo?
Tukaj si pobližje poglejmo osnovne strategije, ki jih vlagatelji uporabljajo pri vstopih na finančne trge.
V osnovi ločimo dve strategiji:
‘Growth’ strategija, kjer vlagatelji stavijo na podjetja, ki so bila sicer v preteklem obdobju zelo uspešna in so temu primerno visoka tudi vrednotenja. Kljub temu pa imajo ta podjetja zaradi svoje dejavnosti, inovativnosti in/ali poslovnega modela še vedno veliko prostora za rast.
Tipični predstavniki tega segmenta so visoko tehnološka podjetja Google, Apple, Microsoft, Facebook, Tesla in podobni, od katerih razvoja je odvisna naša digitalna prihodnost in mobilnost.
Na finančnih trgih ta podjetja običajno ustvarjajo tudi veliko prometa, so priljubljena in poznana in večina vlagateljev jih želi v svojih portfeljih, so prave zvezde med naložbami. Lahko kdo med nami reče, da so ta podjetja že rekla svojo zadnjo besedo in se bo njihova rast ustavila? Najbrž ne.
Kaj kaže borzna statistika glede strategije?
‘Value’ strategija, kjer pa vlagatelji stavijo na delnice tistih podjetij, katerih vrednost je v zadnjem obdobju zaostala za povprečjem sektorjev ali panog, v katerih delujejo. Tu vlagatelji upajo, da bodo te delnice nadoknadile zaostanek in jim prinesle dobiček.
Če lahko rečemo, da je v zadnjih letih med vlagatelji prevladovala ‘growth’ strategija, pa je od poletja dalje prišlo do sprememb. Borzna statistika kaže, da vlagatelji vse bolj posegajo po ‘value’ strategiji, kar lahko vidimo tudi po rasti delnic podjetij, ki so bila prej zapostavljena.
Na prvi pogled se zdi, da je izbira strategije in delnic podjetij v okviru posamezne strategije enostavna zadeva, vendar temu ni tako. Da bo naša naložba donosna, je potrebno upoštevati še cel kup dejavnikov, za kar pa je zelo dobrodošla, če ne kar potrebna, pomoč strokovnjaka.
Večinoma je to bolj učinkovito, predvsem pa ceneje.
Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi e-knjigo ABC investiranja. Na voljo je TUKAJ.