Kaj sploh vemo o Božičku? In o božiču?

Vse, kar vemo o Božičku, je, da obdaruje otroke za božič. In da je božič najljubši praznik otrok vsako leto. A ničesar ne vemo o zgodovini praznovanja. Od kod ime? Kdaj so se začela praznovanja? Zato smo malce pobrskali za podatki …

Začelo se je tako …

Po zapisih iz zgodovine so prvi božič slavili približno v 4. stoletju. To pa sploh ni edini praznik, ki so ga v preteklosti proslavljali decembra. Še pred Jezusovim rojstvom so se ljudje srečevali, da bi praznovali zimski solsticij. Najkrajši dan in najdaljšo noč, kar se zgodi 21. decembra. Zimski solsticij je dan v letu, ko se sonce pojavi nizko na nebu in nam podarja najmanj svetlobe. Ta prelomen dan je za naše prednike veljal kot edino pravo in naravno novo leto. Na Norveškem so tako slavili t.i. Yule, Nemci v tem času Odina, Rimljani Saturnalije, med katerimi so častili Saturna, boga kmetijstva. Naši predniki so na ta dan, ko se sonce ponovno rodi, imeli veliko obredov. Kurili so zimske kresove, se poklonili soncu in se družili ob obredih. To je bilo praznovanje, saj se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim.

Kako so praznovali daleč nazaj na Slovenskem

Na najdaljšo noč so zakurili ogenj – simbol sonca oz. kres, ki so ga postavili običajno na vrhu hriba. Po zapisih Pavla Medveščka, pisatelja in zapisovalca ljudske dediščine, so naši predniki v Posočju v kresni ogenj kot prošnje in zahvale bogu sonca metali sveže brinove in lovorove veje, ki so prasketale, pa tudi klase rži in verjetno še kaj. Ko so na vrh kresa položili brinove veje, ki so v ognju prasketale, so rekli, da je to govorica ognja, ki jo razume le sonce, ki mu je bil kres namenjen.

Praznovanje božiča je pretresalo zgodovino

Na začetku krščanstva se rojstvo Jezusa ni slavilo – glavni praznik je bila velika noč, torej njegovo vstajenje od mrtvih. Datum Jezusovega rojstva ni nikjer naveden. Po predvidevanjih bi to moralo biti 6. januarja, torej v času, ko božič slavi pravoslavna cerkev.

Sprememba je prišla šele s papežem Julijem I., ki je v 4. stoletju odločil, da bodo božič, torej Jezusovo rojstvo, slavili 24. decembra. V srednjem veku so ta praznik praznovali ljudje po celem svetu. Nekateri vladarji so pozneje v zgodovini božič celo prepovedali, a se je kmalu vrnil.

V ZDA je božič uradni državni praznik postal šele 26. junija 1870.

Božično drevo in darila

Okraševanje božičnega drevesca nedvomno spada med najbolj priljubljene tradicije in tega se ne veselijo le otroci, ampak tudi odrasli. Podobno kot praznovanje samega božiča ima tudi okraševanje smrečice in obdarovanje svojo preteklost. Božično drevesce se kot pojem začne uveljavljati šele v 19. stoletju, a korenine ima v poganskem čaščenju dreves. Na začetku so ljudje okraševali listnata drevesa, natančneje hrast. Šele v 7. stoletju se je sv. Bonifacij odločil, da bi morali okraševati jelko, saj ta s svojo špico meri v nebo in s svojo obliko spominja na sveto trojico. V preteklosti so drevesca krasili predvsem z omelo, ki je imela čarobno moč. Božična smrekica se je prvič pojavila v Nemčiji v 16. stoletju. V Ljubljani naj bi prvo božično drevo postavili leta 1845.

Kaj pa darila in Božiček?

V tem primeru ni čisto jasno, vendar so v preteklosti darila delili tudi v najrevnejših družinah. Običaja pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesca izvirata iz 19. stoletja in imata le malo skupnega s krščanstvom. V novejšem času se razvije druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Imenujmo ga ameriški božič, ker je k nam prišel iz Amerike. Osrednja osebnost te oblike praznovanja božiča je Božiček, ki prinaša darila.

Nizozemski priseljenci so v Ameriki praznovali svetega Miklavža na podoben način, kot običaj poznamo na Slovenskem. Temu praznovanju so se priključila nekatera druga izročila zlasti iz Skandinavije. Tudi samo ime Santa Claus izvira iz nizozemščine in pomeni svetega Nikolaja (Miklavža). Nizozemski “Sant-Niklas” je postal SanterKlas in kasneje angleško-nizozemska jezikovna skovanka Santa Claus. Nastal je novodobni mit, ki je bil verjetno prvič objavljen v letu 1823 pod naslovom The Night before Christmas (Noč pred božičem). Avtor pesmi ni točno znan, najpogosteje pa v zvezi s tem omenjajo Clementa Clarka Moora in Henryja Livingstona Jr. V pesmi se Božiček prevaža na sankah, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. V pesmi so zapisana celo imena severnih jelenov, a med njimi ni Rudolfa. Jelenček Rudolf se je pojavil prvič šele v letu 1939 v pesnitvi Roberta L. Maya, ki je bila podlaga za znano popevko Johnnyja Marksa: Rudolph, the Red-Nosed Reindeer (Rudolf, jelenček z rdečim nosom).

V letu 1931 je risar Haddon Sundblom v reklamni akciji podjetja Coca-Cola prvič narisal Božička v rdečih oblačilih z belo obrobo. Ta podoba je kmalu postala svetovni standard za Božička. Božiček torej v krščanstvu sploh ne obstaja in je svojo vizualno podobo dobil z oglasom Coca-Cole. V praksi je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, povezan s kupovanjem velike količine daril, s pisanjem čim večjega števila voščilnic, s čim večjo božično jelko in z veliko okraski.

Božiček ali dedek Mraz?

V Sloveniji v preteklosti Božiček sploh ni bi znan. Pozneje vera ni bila zaželena v javnosti, zato tudi niso bila dovoljena javna praznovanja božiča v nobeni obliki. Edini mitološki dobrotnik, ki ga je oblast po drugi svetovni vojni dovoljevala, je bil iz Sovjetske zveze uvoženi in poslovenjeni dedek Mraz. Ob razpadu Jugoslavije so k nam prišli tudi vsi ameriški komercialni prazniki, vključno z ameriškim božičem in Božičkom. Božiček naj bi bil razširjen zlasti med neverujočimi, Miklavž pa med verujočimi. Kljub pojavu Božička je dedek Mraz še vedno prisoten predvsem v šolah in vrtcih, pogost pa je tudi v podjetjih (obdarovanje otrok zaposlenih) in na javnih prireditvah za otroke v večjih mestih. Božiček obdaruje otroke na božični večer – 24. decembra ali na božično jutro – 25. decembra, dedek Mraz pa za novo leto. Božiček je oblečen v oblačila rdeče barve z belo krzneno obrobo, dedek Mraz pa v dolg plašč z ornamenti in polhovko.

Zanimiva dejstva o božiču

  • Rdeče-bele sladkorne paličice prihajajo iz Nemčije – te naj bi nastale kot posledica dolgih cerkvenih obredov in so jih dobili otroci pri maši, da bi bili ves ta čas v cerkvi tiho. Nemško-švedski izseljenci so krasili svoja drevesca s takšnimi sladkorčki in leta 1847 so postali popularni ali bolj znani kot božični bonboni.
  • Američani potrošijo vsako leto povprečno okoli 1000 $ za darila.
  • Na ameriški pošti so leta 2019 razposlati 910 milijonov paketov in 15 milijard pisemskih pošiljk.
  • Zaradi božičnega okraševanja (ki ga Američani jemljejo zelo resno) vsako leto pristane na urgenci 15.000 ljudi (bodite previdni pri namestitvi prazničnih lučk ali zvezd na vrhu božičnega drevesca).
  • Sveta noč je največkrat predvajana in prirejena pesem (od leta 1978 je dobila več kot 733 različic).
  • Črni petek ni najbolj prometni nakupovalni dan. Ta naziv pripada petku in soboti pred božičem, oziroma dnevu pred njim.
  • Rubikovo kocko, najbolj prodajano božično igračko v letu 1980, so takrat prodajali po 1,99$. Danes stane 10 $.
  • V božičnem času prodajo vsako sekundo 28 setov lego kock.
  • Vsako minuto je uporabljenih 6000 Visa kartic.
  • Prvi božični sejem naj bi bil v nemškem Nurembergu leta 1570 in velja za enega izmed najstarejših božičnih sejmov, pa tudi največjega v Evropi.
  • Če boste želeli najeti Božička za kakšno prireditev, boste pri nas zanj odšteli okoli 100 evrov za pol ure programa. Tudi v ZDA stane najem Božička med 150 in 300 $ na uro. Božiček na ulici ali v trgovini zasluži povprečno 60 $ na uro in vsako leto je na voljo več tisoč služb, povezanih z najemom Božička, palčkov ali katerih drugih božičnih likov.

Glede na lestvico revije Billboard so najbolj predvajane božične skladbe vseh časov:

  1. »All I want for Christmas is you«, Mariah Carey (1994)
  2. »Christmas (Baby Please Come Home)«, Darlene Love (1963)
  3. »The Christmas Song (Merry Christmas to You)«, Nat King Cole (1961)
  4. »Last Christmas«, Wham (1984)
  5. »White Christmas«, Bing Crosby (1947)
  6. »Rockin’ Around the Christmas Tree«, Brenda Lee (1958)
  7. »Feliz Navidad«, José Feliciano (1970)

Kaj pa pri nas?

Največkrat predvajana slovenska božična skladba naj bi bila »Bela snežinka« ansambla Veter.

In kako poslati pismo Božičku na Severni pol? Tukaj je naslov …😊

Santa Claus
Santa Claus ’Main Post Office
Tähtikuja 1
96930 Arctic Circle
Finland

Na Laponskem, na severu Finske, je prava božična vasica z Božičkom. Vasico vsako leto obišče več kot pol milijon ljudi.

Če pa slučajno še niste našli božičnih daril za svoje najdražje, pa le pokukajte v našo spletno trgovino. Verjamemo, da boste v njej tudi vi našli kaj za svoje najdražje … Le kliknite TUKAJ >>