Ko opazujemo rasti in padce vrednostnih papirjev na finančnih trgih, se nam mnogokrat zazdi, da je to dogajanje naključno in brez pravega vzroka. Seveda v večini primerov temu ni tako. Finančni trgi oziroma njihovi akterji se odzivajo na ekonomske in geopolitične informacije iz okolja.
V večini primerov so te informacije podane v obliki ekonomskih kazalnikov, ki jih periodično objavljajo pooblaščene institucije. Med najpomembnejše uvrščamo podatke o BDP-ju, nezaposlenosti, inflaciji, industrijski proizvodnji, višini rasti plač, potrošnji, volatilnosti trgov in tudi razpoloženje potrošnikov.
»Recimo, volatilnosti na trgu lahko rečemo tudi strah, predstavlja pa indeks nestabilnosti na trgu. In ta indeks je zadnje čase zelo poskočil, a je še vedno nizek,« pravi osebni finančni svetovalec Matjaž Drobnič. Ob tem dodaja, da analitiki vnaprej napovedujejo, kakšni naj bi ti kazalci bili.
»Vsako odstopanje od napovedi analitikov lahko prinese rast ali padec tečajev. Treba je poudariti, da finančni trgi ne marajo negotovosti in včasih je slaba informacija boljša, kot nobena informacije,« dodaja osebni finančni svetovalec.
Pride lahko do previsoke inflacije, ki negativno vpliva na ekonomijo
Ekonomske kazalnike pa budno spremljajo tudi centralne banke, ki s svojo aktivnostjo uravnavajo stopnjo gospodarske dejavnosti. »Z dvigovanjem in spuščanjem obrestne mere vplivajo na gospodarsko aktivnost tako, da cenijo ali dražijo denar. V primeru močne gospodarske aktivnosti, ko že lahko pride do pregrevanja, z dvigovanjem obrestne mere podražijo zadolževanje in preko kreditov tudi preveliko potrošnjo, ki spodbuja inflacijo (finančni zaostrovanje). Obratno pa pri padanju gospodarske dejavnosti obrestne mere spustijo in s tem lahko povzročijo pocenitev investicij oziroma dodaten zagon gospodarstva. Visoka inflacija seveda prinaša razvrednotenje in posledično nestabilnost valute, kar slabo vpliva na gospodarstvo,« vpliv centralnih bank predstavi Matjaž Drobnič.
Pozabiti pa ne smemo niti na fiskalno politiko in geopolitična trenja in napetost. »Geopolitična trenja in napetosti običajno ne pomenijo dramatičnih sprememb na finančnih trgih. Mnogo bolj nevarne so nestabilnosti v finančnih sistemih.«
Kje smo danes?
Gledano skozi ekonomske cikle, smo danes v ekspanziji, t.i. močni rasti. Temu seveda sledijo naslednji ekonomski cikli: upočasnitev, recesija in okrevanje. Obdobje ekspanzije običajno traja nekaj let, pravi Matjaž Drobnič, ki ocenjuje, da smo trenutno v prvi polovici, točno oceno pa je seveda težko podati.
»Najbolj izrazita cikla finančnih trgov sta medvedji in bikovski trend. Bikovski trend pomeni rast tečajev, medvedji pa upad tečajev. Ekonomski in finančni cikli so fazno premaknjeni, to pomeni, da finančni cikli vedno prehitevajo ekonomske, in temu smo priča tudi danes. Čeprav so trenutno ekonomski kazalci izjemno dobri, pa se na finančnih trgih že kaže strah pred prihodnostjo. Investitor, ki na finančne trge vlaga danes, seveda pričakuje primeren donos v prihodnosti. Manj ga zanima sedanja situacija.«
Na vprašanje, kje so finančni trgi trenutno, Drobnič odgovarja, da je na to izjemno težko odgovoriti, in s tem vprašanjem se trenutno ukvarja cel svet. »Ne samo v ameriški, tudi v nekaterih ostalih ekonomijah, bo letos nedvomno prišlo do dvigovanja obrestnih mer. To pomeni tudi višje stroške delovanja podjetij, kar se bo prav gotovo s časoma poznalo v njihovi bilanci in vplivalo na dobičke.
Volatilnost je že tu
Letos smo, kot je že razvidno priča povečani volatilnosti oziroma nihanju tečajev vrednostnih papirjev. Na drugi strani pa, kot podporo finančnim trgom lahko omenimo tudi t. i. Trumpov davčni rez. Tveganja, ki se nam obetajo, so že omenjeno povečevanje obrestnih mer centralnih bank, zahtevani povečani donosi ameriških desetletnih državnih obveznic kot alternativnemu naložbenemu razredu, ki se že približuje trem odstotkom ter višji stroški poslovanja, ki bodo zmanjševali dobičke. Obeta se nam torej pestro leto!