Ko listamo po straneh ekonomske zgodovine letošnjega oktobra, se nam razkrivajo presenetljiva nova poglavja v kroniki kapitalskih trgov. Ti podatki ne samo da osvetljujejo trenutno sliko ameriškega gospodarstva, ki preseneča z robustnostjo na področju zaposlovanja, ampak tudi oblikujejo pričakovanja o nadaljnjih potezah Federalnih rezerv v odgovor na ekonomske izzive. V času, ko geopolitične napetosti nezadržno nihajo in ko je vsak ekonomski indikator pod drobnogledom, se pojavlja ključno vprašanje: Kakšni so obeti za naše naložbe in kako bodo prihodnji ekonomski valovi vplivali na vrednotenje kapitalskih trgov? Ta članek ponuja poglobljen vpogled v oktobrske dogodke in analizo, ki razkriva, kako lahko nihanja na trgu dela, inflacija, korporativni dobički in mednarodne napetosti oblikujejo prihodnost naših investicij.
Presenetljiva robustnost ameriškega trga dela
Oktobrski ekonomski podatki so odprli nova poglavja v zgodbi o kapitalskih trgih. Predvsem so razkrili, kako se je ameriško gospodarstvo odzvalo s presenetljivo visokim številom novih delovnih mest, kar kaže na robustnost trga in odsotnost takojšnje nevarnosti recesije. Ta vztrajna gospodarska moč je sprožila pričakovanja o nadaljnjih dvigih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (FED), kar ima pomembne posledice za vrednotenje naših naložb na kapitalskih trgih. Vendar pa odpor do recesije in aktivno zaposlovanje podjetij dajeta upanje, da so prihajajoči ekonomski izzivi morda le prehodne narave.
Inflacija in monetarna politika: dvoumni signali za vlagatelje
Zadnji podatki o inflaciji v ZDA so za vlagatelje prinesli mešane občutke. Septembrska letna inflacijska stopnja, ki je ostala na 3,7 %, in rahlo povečanje na mesečni ravni za 0,4 %, predvsem zaradi vzpona cen energije, sta ponovno vžgala razprave o prihodnjih potezah ameriške centralne banke (FED) glede obrestnih mer. To ni edini dejavnik, ki bi lahko zamajal stabilnost trgov; geopolitične napetosti, kot je nedavni konflikt med Izraelom in Palestino, imajo zgodovinsko gledano vpliv na cene nafte in lahko povečajo tveganje za svetovno recesijo. Ekonomisti in tržni analitiki opozarjajo na te povezave in morebitne dolgoročne posledice, če bi se konflikt razširil na širšo regijo.
Korporativna vzdržljivost in premagovanje pričakovanj
Oktobrska razkritja poslovne uspešnosti globalnih podjetij za tretje četrtletje leta kažejo na presenetljivo odpornost proti pričakovanjem o upočasnitvi gospodarske rasti. Izmed podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500 in so svoje rezultate že delila z javnostjo, jih je cca. 80 % preseglo analitična pričakovanja – razveseljujoč dosežek, ki presega dolgoletno povprečje. Tudi v absolutni vrednosti te objave kažejo v povprečju na kvartalno rast prihodkov na delnico (EPS – earnings per share), kar je prav tako nad pričakovanji analitikov, ki so napovedovali upad. Ta trend ni samo znak moči teh podjetij, ampak tudi kaže, da visoke obrestne mere do sedaj niso vplivale na njihove prihodke in dobičke na način, kot so mnogi predvidevali. Kar je seveda dobra novica.
Sektorski utrinki: IT in zdravstvo v luči kapitalskih trgov
Podrobnejši vpogled razkriva, da je sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij nadaljeval s trdno rastjo, medtem ko so podjetja v energetiki in farmaciji objavila slabše rezultate. Izstopajoči so bili tudi oktobrski poslovni izidi tehnoloških velikanov iz skupine FAAMG, ki so konsistentno poslovali nad pričakovanji analitikov. To ne le potrjuje njihov tržni položaj, ampak nakazuje tudi, da sektor informacijskih tehnologij ostaja ključni igralec na poti k gospodarskemu napredku in inovacijam.
ZAKAJ SE KAPITALSKI TRGI NISO BOLJ POZITIVNO ODZVALI NA DOBRO POSLOVANJE PODJETIJ?
Visoka vrednotenja delnic in strah pred novimi dvigi obrestnih mer so kljub dobremu poslovanju podjetij vzrok za zadržan odziv trgov. Pa seveda tudi izjave predstavnikov svetovnih podjetij in korporacij, ki so ob objavah kvartalih rezultatov povečini napovedali, da v zadnjem kvartalu letošnjega leta pričakujejo poslabšanje poslovnih rezultatov. Analitiki vidijo v tem glavne razloge za pomanjkanje nakupnega zagona med vlagatelji.
Oktobrski pregled primerjalnih indeksov kaže na izgube vrednosti delnic na globalnih trgih. MSCI WORLD je zabeležil padec za 2.7 % (EUR), primerjalni indeks MSCI USA se je nekoliko bolje odrezal z izgubo 2.1 % (EUR). Delnice trgov v razvoju so utrpele največje izgube, saj je njihov primerjalni indeks MSCI EM padel za visokih 3.7 % (EUR).
V oktobru so obveznice nadaljevale negativni trend, saj so vlagatelji in analitiki ocenili, da bodo povišane obrestne mere trajale dlje, kot je bilo sprva pričakovano. Posledično je to povzročilo zvišanje zahtevanih donosov obveznic, kar se odraža v padcu globalnega primerjalnega indeksa obveznic za -1 % (EUR).
Vrednost ameriškega dolarja (USD) je v oktobru rahlo narasla zaradi skrbi vlagateljev o možnih nadaljnjih povišanjih obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke (FED). Napram EUR je USD pridobil 0.2 %. Prav toliko pa so posledično pridobili tudi evropski vlagatelji v ameriške finančne naložbe.
KRIPTOVALUTE DOŽIVELE V OKTOBRU PREPOROD
V oktobru so kriptovalute ponovno pritegnile pozornost naložbenega sveta, saj so po dolgem obdobju stabilnosti ali padanja vrednosti zabeležile izrazito rast. Bitcoin, kot vodilna kriptovaluta, je svojim vlagateljem prinesel več kot 25 % (EUR) rasti, kar se jasno odraža v spodnjem grafu. Ta pozitiven obrat lahko pripisujemo več dejavnikom, ki obetajo spremembe na trgu kriptovalut.
Eden izmed morebitnih razlogov za to nepričakovano rast bi lahko bil t.i. ‘BTC Halving’ (reduciranje novo izdanih BTC), ki je predviden za zgodnje leto 2024, in predstavlja zmanjšanje števila Bitcoinov, ki se jih sprosti v obtok preko rudarjenja, kar bi lahko vodilo do zmanjšanja ponudbe in posledično povečanja vrednosti. Poleg tega pa naj bi jeseni leta 2024 stopila v veljavo MiCA regulativa v Evropski uniji, ki bo kriptovalute postavila pod jasnejši regulativni okvir, zagotavljala večjo varnost vlagateljem in potencialno spodbujala investicijsko aktivnost.
DELNICE NEPREMIČNINSKEGA SEKTORJA KAR NE NAJDEJO DNA
Delnice v globalnem nepremičninskem sektorju so v oktobru nadaljevale svoj padec. Eden izmed vodilnih indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, je v mesecu oktobru izgubil skoraj 5 % vrednosti.
KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO V PRIHODNJE?
Nedavne izjave vodilnih iz Ameriške (Fed) in Evropske centralne banke (ECB) so nakazale premor v ciklu dvigovanja obrestnih mer, ki je bil namenjen boju proti inflaciji. Ta novica je vlagateljem dala nekaj olajšanja, saj za zdaj nova povišanja niso v načrtu, čeprav skeptiki opozarjajo na zanesljivost takšnih napovedi. Po drugi strani pa centralne banke ne signalizirajo nižanja obrestnih mer, kar kaže na možnost, da bodo trenutno visoke obrestne mere vztrajale. Do zdaj povišane obrestne mere niso povzročile občutne škode podjetjem, vendar obstaja negotovost glede trajanja tega trenda. Če bi se obdobje visokih obrestnih mer zavleklo, bi se to lahko začelo odražati v poslovnih rezultatih. Zato je ključno, da ostanemo pozorni na prihodnje poslovne izkaze podjetij, saj bodo ti ključno vplivali na gibanje kapitalskih trgov in uspešnost naših investicij.
Izraelsko-palestinski konflikt: potencialni učinki na globalno ekonomijo in naftne cene
Trenutno se svet sooča z novo geopolitično grožnjo: izbruhnil je spopad med Izraelom in Palestino. Medtem ko so podrobnosti in možne posledice tega konflikta tema za politične analitike, je pomembno razmisliti o vplivu, ki ga lahko ima ta konflikt na svetovno ekonomijo in kapitalske trge.
Običajno imajo lokalni spopadi omejen vpliv na trge: po začetnem padcu se razmere običajno hitro stabilizirajo in vrednosti se vrnejo na predhodne ravni. Če pa konflikt preseže lokalne meje in se v njega vpletejo sosednje države ali celo globalne sile, so lahko posledice precej bolj resne.
Posebno pozornost si zasluži vpliv takšnih spopadov na cene nafte. Ker je večina naftnih proizvajalk locirana na Bližnjem vzhodu, lahko že najmanjši nemiri privedejo do prekinitev v dobavi, kar posledično pogosto vodi v višanje cen nafte.
Višje cene nafte pa imajo, kot vemo, učinek na povečanje inflacije. Za svetovno ekonomijo to sedaj, ko se svet še ni izvil iz krempljev visoke inflacije, vsekakor ni dobrodošlo. Povzroča lahko pritisk na centralne banke, da dvigujejo obrestne mere, kar je v trenutnih okoliščinah, ko so obrestne mere že visoke, lahko predhodnik globalne recesije. Recesija pa je za kapitalske trge vedno slaba novica. Torej, veliko je odvisno od obsega in dolžine trajanja konflikta.
Zato nam ne preostane drugega, kot da upamo na prevlado razuma in da se bo konflikt preselil iz bojišč nazaj k pogajalskim mizam. Mirna rešitev bi ne le preprečila nadaljnje človeške in ekonomske izgube, ampak bi tudi zagotovila stabilnost na kapitalskih trgih in v svetovni ekonomiji.