Nedolgo nazaj sem dopolnil 37 let. Sem še dokaj mlad, vendar se zavedam, da je treba čim prej poskrbeti za svojo varnost v življenju. Odločil sem se, da analiziram slovenski trg zavarovanj in zase izberem najbolj ustrezne produkte.
Po več kot petih letih dela kot zavarovalni zastopnik in več kot treh let dela v bančništvu sem bil mnenja, da bo to zelo lahka naloga. Prepričan sem bil, da bom po pridobitvi vseh ponudb in kratkem primerjanju imel odgovor na dlani. Ah, kako sem se motil! Raziskovanje je trajalo 3 tedne, po več ur na dan. Rezultati mojega dela pa so taki, da še vedno ne morem z gotovostjo trditi, katera zavarovalnica nudi najboljšo izbiro za posamezne produkte.
V zadnjih treh tednih sem tako naredil temeljit pregled in analizo zdravstvenih, naložbenih, življenjskih in nezgodnih zavarovanj pri nas. Začel sem z najlažjim. Znotraj zdravstvenega zavarovanja je bil prvi korak izbira najugodnejšega dopolnilnega zavarovanja. Ker ga ponujajo samo 3 zavarovalnice pri nas in ker nudijo ista kritja, je bil odgovor na dlani. Generali ponuja najnižjo premijo, torej je najboljša opcija. Toda ta ugotovitev in prepričanje je bilo kratkotrajno. Dokler nisem izvedel, da Vzajemna ob koncu leta včasih ponudi popust svojim strankam in je premija lahko bistveno nižja. Tako že pri najlažjem vprašanju nisem bil prepričan, da je moja izbira najboljša. In tu se je slaba volja šele začela.
Videl sem, da je primerjava praktično nemogoča …
Nadaljeval sem s pregledom dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Že pri pregledu osnovnih kritij sem videl, da je primerjava praktično nemogoča. Sicer ponujajo zelo podobna kritja, vendar so vsebovana v najrazličnejših paketih, vsaka zavarovalnica pa ima svoje posebnosti. Velik problem so bile tudi različne zavarovalne vsote, zaradi katerih je primerjava še toliko bolj otežena.
Močno sem bil presenečen, da mi je nekaj tako preprostega, kot je izbira ustreznega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, povzročala take izzive. Po večdnevnem primerjanju in analiziranju sem skušal narediti “optimalen” paket z odstranjevanjem določenih kritij v paketih, dodajanju novih iz drugih paketov, tako da sem za povprečnega človeka skušal izbrati najboljše, kar potrebuje. To mi je sicer uspelo, vendar je ob drugačnih osebnih okoliščinah izbira lahko tudi drugačna.
Analiza naložbenih življenjskih zavarovanj
Ko je bil prvi teden za mano, je na vrsto prišla analiza naložbenih življenjskih zavarovanj. Po prvem tednu sem mislil, da stvari že kar dobro poznam, da bom lahko podobno primerjal produkte kot pri zdravstvenih zavarovanjih in da bom hitreje prišel do zaključka. Ob podrobnejši analizi in prebiranju splošnih pogojev pa sem spoznal, kako malo vem o tem in kako smo nasploh Slovenci slabo izobraženi na tem področju.
To, da sem pridobil ponudbe od desetih različnih zavarovalnic je bil zgolj začetek. Nekatere zavarovalnice ponujajo celo več različnih vrst naložbenih življenjskih zavarovanj. Znotraj njih pa se glavobol in slaba volja šele pričneta. Treba je pregledati različne naložbene možnosti, izbrati naložbeno strategijo, ki je glede na lastnosti posameznika najbolj primerna ali celo izbrati posamezne sklade. Tudi po analizi donosnosti za pretekla leta (kar seveda ni noben pokazatelj, kako se bodo stvari odvijale v prihodnosti), je izbira zavarovalnice in optimalnega produkta praktično nemogoča.
Ogromen del donosa namreč poberejo stroški. Dobiti podatke o tem, kakšni so, kako se obračunavajo in primerjanje med produkti je bil pravzaprav najtežji del raziskave. Zavarovalnice stroške in ostale ključne informacije sicer morajo objaviti v posebnih dokumentih o produktu, ki je namenjen strankam, vendar pogosto v splošne pogoje skrijejo še kakšne druge stroške in dajatve, tako da je popolna analiza praktično nemogoča.
Stroški so sicer pomemben del odločitve, vendar še zdaleč ne edini. Poleg njih sem primerjal še odkupe, zavarovalne dobe, premije in druge posebnosti. Dobil sem sicer veliko pomoči in nasvetov od agentov posameznih zavarovalnic, vendar vsi vemo, da oni vedno priporočajo svoje produkte, znotraj njih pa tiste, ki jim prinašajo največji zaslužek. Vse omenjene težave so mi povzročile kar nekaj sivih las. Do enostavne odločitve, ko bi lahko jasno rekel, katero naložbeno življenjsko zavarovanje je najboljše, žal nisem prišel. Se pa osebno nagibam k temu, da sam ne bi izbral nobenega izmed njih in bom še naprej iskal alternativne rešitve na trgu.
Življenjska in nezgodna zavarovanja
Tretji teden pa sem svojo raziskavo razširil še na življenjska in nezgodna zavarovanja. Tu je bilo samo raziskovanje sicer bolj preprosto, še vedno pa sem se srečal s številnimi nejasnostmi. Že pri izdelavi ponudb za življenjsko zavarovanje sem za zavarovalno vsoto vzel 100.000 EUR. Ljudje marsikdaj zmotno mislijo, da potrebujejo življenjsko zavarovanje, ko ga v resnici ne in obratno. Pri zavarovalni vsoti pa je problem še večji, saj prevečkrat vzamemo neke pavšalne, okrogle zneske, brez da bi sploh točno vedeli, kakšen je pravi znesek, ki ga bodo v primeru smrti potrebovali naši bližnji. Izbira najcenejšega ponudnika na trgu je tukaj lahka, ker gre za enako kritje pri vseh zavarovalnicah. Premije so sicer nizke, tako da tudi če izberemo dražje zavarovalnice, to ne bo imelo večjega vpliva na naš finančni položaj. Lahko pa pride do manjše katastrofe v primeru smrti, če bomo izbrali neustrezno zavarovalno vsoto.
Pri nezgodnih zavarovanjih pa sem dal poudarek zgolj na invalidnost. Zavarovalnice ustvarjajo najrazličnejše nezgodne pakete, z raznimi marketinškimi prijemi pa mojstrsko ustvarjajo zmotno prepričanje, da so to stvari, ki jih potrebujemo. Toda edina stvar, ki jo res potrebujemo v primeru najhujšega, je zavarovanje za primer invalidnosti. Zavarovalnice to omogočajo na številne načine, od samostojnega zavarovanja za invalidnost, do priključka na življenjsko zavarovanje in ureditve znotraj nezgodnih paketov. Premije pa se med temi možnostmi seveda močno razlikujejo. Tu sem poskušal poiskati le najnujnejše kritje, ki bo najcenejše, obenem pa tudi zadosti visoko v primeru najhujšega. Sicer tudi tukaj prihaja do manjših odstopanj med zavarovalnicami, kritji in izključitvami, vendar pa sta za razliko od naložbenih življenjskih zavarovanj primerjava in izbira tukaj lažji.
Raziskava in analiza sta kljub dobremu predznanju vzeli ogromno truda in energije. Močno sem bil presenečen nad kompleksnostjo zadeve. Človek z redno službo in družinskimi obveznostmi bo za to potreboval ogromno časa. Poleg tega največkrat ne bo vedel, na kaj sploh mora biti pozoren. Zavarovalni zastopniki sicer lahko pomagajo do neke mere, vendar kot sem že dejal, jim manjka neodvisnosti, včasih tudi strokovnosti, predvsem pa celotnega pregleda nad finančnim trgom ter finančno sliko stranke. Izbira za stranko v večini primerov tako ne bo optimalna.
Ker gre za dolgoročne zavarovalne police, tudi ob nižjih premijah lahko pride do ogromnih razlik. Pri življenjskem zavarovanju bi ob neustrezni izbiri tako v 25-ih letih polico preplačali za “le” nekaj 100 EUR, medtem ko se razlike pri naložbenem zavarovanju lahko merijo v več 10.000 EUR. Polega tega ne smem pozabiti še na splošne pogoje, s katerimi se stranke premalokrat podrobno seznanijo. Kljub temu, da so “splošni” in enaki za vse, se med zavarovalnicami močno razlikujejo. Potrebno je torej mnenje izkušenega neodvisnega svetovalca, ki ni omejen s produkti le ene zavarovalnice, temveč pozna v celoti tako trg kot stranko ter nam lahko najbolje svetuje. Le takrat bomo lahko rekli, da smo izbrali najbolj ustrezne produkte in optimalno poskrbeli zase.
Rok Štrukelj