Nepremičnina za 150.000 €? V Sloveniji to zveni kot skoraj znanstvena fantastika, še posebej, če boste življenje gradili v Ljubljani ali njeni okolici. A ta številka ni popolnoma naključna: za mnoge pomeni psihološko mejo “še dosegljivega” kredita, pogosto pa tudi zgornjo mejo realnega proračuna mladih posameznikov ali parov, ki si želijo lastnega doma.
A kaj pravzaprav dobimo za tak znesek? In kako zelo se to razlikuje med državami?
V tokratnem prispevku se ne bomo pogovarjali le o kvadratih in cenah, temveč tudi o možnostih. O tem, kaj pomeni živeti v mestu, kjer je tvoja garsonjera vredna enako kot nekje drugje hiša z vrtom, savno in tremi sobami.
Primerjali bomo, kaj si za 150.000 € lahko privoščimo v štirih državah: Švedska, Nemčija, Avstrija in Slovenija. In zakaj je Slovenija prav poseben primer, kjer cena ni edini faktor, ki določa, koliko življenja dobiš za svoj denar.
Kaj si lahko kupimo v Sloveniji za 150.000 €?
V Sloveniji je za 150.000 € trenutno naprodaj 26 stanovanj in 23 hiš. Veliko ali malo? Mi smo mnenja, da to ni samo malo; to je skoraj nič, še posebej če vemo, da se slovenska povprečna neto plača giblje okoli 1.300 €, in da ljudje pogosto iščejo prve nepremičnine prav v tem cenovnem razredu.
Slovenija je specifična zato, ker ima zelo enakomerno porazdeljene plače po regijah, dostop do nepremičnine pa je kljub temu dramatično odvisen od kraja.
Naš standard življenja močno zavisi od tega, kje imamo socialno mrežo, družino ali službo. V nekaterih mestih je posameznik tako blagoslovljen z visokim standardom življenja, medtem ko je drugje sardina v konzervi.
Najlepše to ilustrira prav primerjava med hišo v Ljutomeru in garsonjero v Ljubljani, ki spadata pod aktualno ponudbo na portalu nepremicnine.net.
Primer jasno kaže na regionalne razlike v dostopnosti nepremičnin. Medtem ko v manjših mestih za enako ceno dobimo prostorno hišo z velikim zemljiščem, v prestolnici za isti znesek dobimo le majhno garsonjero.
Razlika v kakovosti življenja? Neizmerljiva.
🏡 Hiša
v Ljutomeru
- Tip: Samostojna hiša
- Lokacija: Ljutomer
- Bivalna površina: 242 m²
- Velikost zemljišča: 2.883 m²
- Leto gradnje: 1890 (zadnja prenova 2014)
- Cena: 150.000 €
🏢 Garsonjera v Ljubljani (Moste)
- Tip: Garsonjera
- Lokacija: Ljubljana – Moste
- Bivalna površina: 23 m² (skupaj 27,5 m²)
- Leto gradnje: 1961 (prenova 2021)
- Cena: 150.000 €
Slovenska nepremičninska zgodba ni le zgodba o kvadratih, je zgodba o socialni mreži. Če imate možnost živeti v hiši staršev ali dedkov v Prlekiji, ste blagoslovljeni z nečim, kar v prestolnici pomeni 250.000 € razlike. Če pa se želite osamosvojiti v Ljubljani in nimate nikogar, ki bi vam podaril kvadrat ali dva, vas čaka posojilo za 30 let za prostor, kjer boste z eno nogo v spalnici, z drugo pa v kopalnici, medtem ko se boste z rokami zlahka stegnili do kuhinje.
Kako pa je drugje po Evropi?
Avstrija 🇦🇹
Za 150.000 € lahko v Avstriji trenutno izbiramo med 29 stanovanji in 20 hišami, kar je zelo skromna številka, posebej če upoštevamo, da ima država več kot 9,2 milijona prebivalcev in povprečno bruto mesečno plačo okoli 3.800 €. Na prvi pogled deluje kot draga država in v večjih mestih to vsekakor drži.
A zanimivo je, da so te nepremičnine precej razpršene po državi: najdemo jih tako v Štajerski kot v Spodnji Avstriji, ob vznožju Alp ali v podeželskih vaseh. Ta razpršenost odpira možnosti za vse, ki jim lokacija ni pogojena z urbanim življenjskim slogom.
🏡 Hiša v Annabergu, Spodnja Avstrija
- Tip: Samostojna hiša (primerno za več družin)
- Lokacija: Annaberg, Spodnja Avstrija
- Bivalna površina: 285 m²
- Velikost zemljišča: 1.711 m²
- Leto gradnje: Ni navedeno
- Cena: 150.000 €
🏢 Stanovanje v Wiener Neustadtu
- Tip: 2-sobno stanovanje v pritličju
- Lokacija: Wiener Neustadt, Spodnja Avstrija
- Bivalna površina: 68 m²
- Zunanji prostori: terasa, 8 m²
- Leto gradnje: 1986
- Cena: 150.000 €
Avstrija nas v tem cenovnem razredu ne zasuje s količino, temveč ponudi premišljeno selekcijo. Čeprav v urbanih središčih (npr. Gradec, Dunaj, Salzburg) za 150.000 € skorajda ne boste našli stanovanja, podeželski deli ponujajo zelo spodoben standard.
Hiša v Annabergu je odličen primer: ogromna kvadratura, več nadstropij, zelenica in infrastruktura. Vse to za ceno garsonjere v Ljubljani. Stanovanje v Wiener Neustadtu pa kaže, da lahko s pravo mero kompromisa živimo dostojno tudi relativno blizu večjega mesta.
Avstrija je tako država, kjer za 150.000 € najdemo dom, če smo se pripravljeni umakniti malce iz mestnega središča in staviti na kakovost bivanja, ne na lokacijsko prestižnost.
Nemčija 🇩🇪
Čeprav je Nemčija znana po svoji gospodarski stabilnosti in dobro razviti infrastrukturi, nepremičninski trg ne izstopa po dostopnosti. Za 150.000 € je trenutno na glavnem nepremičninskem portalu na voljo približno 237 hiš in 279 stanovanj, kar ni malo, a glede na 84 milijonov prebivalcev in visoko povprečno plačo (~4.300 € bruto), gre za precej ozko skupino nepremičnin.
🏡 Hiša v Duingenu, Spodnja Saška
- Tip: Samostojna hiša
- Lokacija: Duingen
- Bivalna površina: 123 m²
- Velikost zemljišča: Ni navedeno
- Leto gradnje: Ni navedeno
- Cena: 150.000 €
🏢 Stanovanje v Eisenachu, Turingija
- Tip: Etažno stanovanje
- Lokacija: Eisenach, Turingija
- Bivalna površina: 170 m²
- Velikost zemljišča: Ni navedeno
- Leto gradnje: Ni navedeno
- Cena: 150.000 €
Nemški trg v tem cenovnem razredu zahteva precej kompromisov. Čeprav so kvadrature pogosto velikodušne, sta lokacija in stanje nepremičnin tista, kjer se začne realnost lomiti.
Večina stanovanj in hiš za 150.000 € se nahaja v manjših krajih ali na podeželju, daleč od velikih mest kot so München, Hamburg ali Berlin. Poleg tega so mnoge enote v stanju, ki zahteva konkretno prenovo. Včasih se zdi, da za to ceno kupiš projekt, ne dom.
Kljub temu pa ta ponudba ni zanemarljiva. Eisenach in Duingen sta primer manjših krajev, kjer lahko za dostopno ceno dobiš resen bivalni prostor, morda celo možnost kombiniranja z delom od doma.
Švedska 🇸🇪
Za približno 150.000 € lahko na Švedskem izbirate med skoraj 4.000 nepremičninami, kar je več kot celotna ponudba za ta znesek v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji skupaj. In to niso le stare hiše na robu civilizacije. Med oglasi najdemo prenovljene domove, lesene vile ob jezerih, vrstne hiške z vrtom in celo domove s savno.
Švedska ima povprečno neto mesečno plačo okoli 31.500 SEK (~2.755 €) in populacijo približno 10,7 milijona ljudi.
🏡 Hiša v Norje, Sölvesborgs kommun
- Tip: Samostojna hiša
- Lokacija: Norje, Sölvesborgs kommun
- Bivalna površina: 192 m² + 4 m²
- Velikost zemljišča: 2.819 m²
- Leto gradnje: 1930
- Cena: 1.750.000 SEK
(~150.000 €)
🏡 Hiša v Ljusne, Söderhamns kommun
- Tip: Samostojna hiša
- Lokacija: Ljusne, Söderhamns kommun
- Bivalna površina: 99 m² + 7 m²
- Velikost zemljišča: 1.151 m²
- Leto gradnje: 1968
- Cena: 695.000 SEK
(~60.000 €)
Švedska je izjemen primer, kako lahko za relativno nizek znesek vstopimo na trg, kjer izbira ni zgolj vprašanje kompromisov, temveč preferenc. Za ceno garsonjere v prestolnici nekje drugje lahko tukaj iščete med stotinami hiš (ne le stanovanj) in to pogosto na zelo dostojnih lokacijah.
Resda so nekatere nepremičnine starejše in zahtevajo prenovo, a pogosto že z osnovnim posegom lahko ustvarimo dom, ki bi ga marsikje po Evropi cenili dvakrat višje. Če nas ne moti oddaljenost od Stockholma ali Göteborga in si želimo umirjenega, naravi prijaznega življenja, je Švedska absolutna zmaga.
150.000 razlogov, zakaj ni vseeno, kje živiš
Ta primerjava štirih držav nam razkrije nekaj bistvenega: ne gre le za ceno nepremičnine, ampak za to, koliko kakovosti življenja z njo dobimo.
Katera država je najboljša izbira?
Če primerjamo, kje za 150.000 € dobimo največ za kvadratni meter, je vrstni red jasen:
1. Švedska: prostorne hiše, velika zemljišča, narava …
2. Avstrija: manj izbire, a urejenost in razmeroma dober standard bivanja.
3. Nemčija: veliko kvadratov, a pogosto z visokimi stroški obnove in slabšo lokacijo.
4. Slovenija: ekstremne razlike med prostorno hišo in skorajšnjo garsonjero.
V nekaterih mestih je posameznik tako blagoslovljen z visokim standardom življenja, medtem ko je drugje sardina v konzervi.
Absurd Londona nam mora dati misliti …
Še bolj absurdna realnost nas čaka v Združenem kraljestvu. Tam se je nepremičninski trg (še posebej v Londonu) že tako izpridil, da so se na družbenih omrežjih razvile kar igre. Ena najbolj zgovornih? “Ugani, ali je to ZAPOR ali NAJEM V LONDONU”
Ko nas zmedejo rešetke na oknih, plesen na stenah in kovinske postelje, smo v resnici na ogledu stanovanja, ne na obisku v zaporniški celici.
In tu se porodi ključno vprašanje: “Je to, kar imenujemo “priložnost”, res vredno takšne cene?” Ali pa bi morali znova premisliti, kaj za nas pomeni priložnost?
Ali je priložnost le v lokaciji?
Ste v mislih še vedno na prostranih vrtičkih Švedske? V hiškah z vrtovih, savnami, razgledi na morje in jezera … V garsonjeri za 150k živimo stisnjeni kot sardine, medtem ko nekdo drug za isto ceno zjutraj hodi bos po svoji rosni travi …
Ampak kljub tem primerjavam, kljub tej (veliko bolj) zeleni sosedovi travi, nihče izmed nas ne bo čez noč spakiral culice in se preselil v Ljusne. Zakaj?
Ker ni pomembno le, da je trava (bolj ali manj) zelena, temveč da je domača.
Ker “dom” ne pomeni le kvadratov. In ker nam kraj, kjer smo zrasli, kjer so naši ljudje, kjer je naš jezik, pripisuje ceno, ki je tržna vrednost nikoli ne bo zares zajela.
Pa vendar …
Cene nepremičnin so med drugim tudi takšne, kot so, ker smo jih mi tako ovrednotili. Ne smemo pozabiti na to, da imamo moč, moč odločitve in možnost izbire. Tudi pri tem, čemu bomo pripisali vrednost.
Mesta “priložnosti”, kot so naša metropola, postajajo predvsem priložnost za banke in najemodajalce. Medtem pa na obrobjih Evrope, ali kar na obrobjih Slovenije, čaka drugačna priložnost. Priložnost za več prostora, več miru, več časa. Morda celo priložnost za več avtentičnosti.
Zato ne bo škodilo, če si ob naslednjem ogledu garsonjere z dvema kvadratoma kopalnice za ceno družinske hiše v Zagorju rečemo: “Morda pa ni problem v tem, koliko imamo, ampak v tem, kje iščemo. In zakaj ravno tam.”
Stara modrost je namreč zelo zgovorna: “Hišo sestavljajo opeke, dom pa družina.” Opeke ne zrastejo iz srca … Lahko jih porušimo in gradimo ponovno. Drugje.
Mesta “priložnosti”, kot so naša metropola, postajajo predvsem priložnost za banke in najemodajalce.
KUPUJETE ALI
PRODAJATE NEPREMIČNinO?
optimalnega scenarija do svoje nepremičnine s finančnim strokovnjakom. Ne glede na to, ali iščete pot do idealnega doma ali želite zaslužiti z nepremičnino, je vaš najboljši zaveznik na tej poti osebni finančni svetovalec.