Ali kdaj v izložbi gledate vazo, ki presega vaš mesečni budget za hrano in se vprašate, če njen kupec je iz dražjega krožnika, kot stane vaš avto? Nenehno kujete načrte, ki vas bodo rešili finančnih okov, a kljub novi službi in napredovanju, živite isto življenje? Ko zvečer v roki držite knjigo o osebni rasti, resnično verjamete, da boste jutri vstali ob petih zjutraj za jutranji tek?
Če po finančni plati spadate v srednji razred, se boste najverjetneje poskušali iz njegovega skrajnega spodnjega roba čimprej prebiti do njegovega skrajnega zgornjega roba. Vendar izkaže se, da ta status veliko lažje pridobimo, kot pa vzdržujemo in tudi obdržimo. Poglejmo si, kateri dejavniki ogrožajo vašo finančno sliko in posledično tudi celoten srednji razred v Sloveniji.
Kdo spada v srednji razred? In kdo se v njem tudi res prepozna?
Uradna definicija srednjega razreda pogosto zajema gospodinjstva z dohodki, ki presegajo osnovni življenjski minimum, a ne dosegajo ravni 20 % najbogatejšega dela prebivalstva. Vendar pa ta definicija le bežno nakazuje realno sliko.
Pred kratkim je na to temo svoje mnenje delila Ana Vezovišek, priznana osebna finančna mentorica iz svetovalne hiše Vezovišek & Partnerji. Njeni vpogledi, skupaj z drugimi strokovnimi mnenji in analizami, so osvetlili številne vidike, ki oblikujejo trenutno stanje in prihodnost srednjega razreda v Sloveniji. Več na to temo si lahko ogledate na video prispevku Inšpektor, ki je na voljo na 24ur.com.
Če si želimo okrepiti srednji razred, bodo nujni premoženjski ukrepi na državni ravni.
Je v Sloveniji srednji razred še temeljni steber družbe? Ali v resnici izginja? Številke na papirju kažejo eno sliko, občutek v naši zavesti riše popolnoma drugo … Kje pa je resnica? Kdo še spada v srednji razred? Če sploh še obstaja …
Višji status dandanes zlahka pridobimo, še lažje pa izgubimo
Težava je v tem, da visok življenjski standard resnično veliko stane, zato ga na dolgi rok težko vzdržujemo in zato le redko obdržimo. Čeprav bi včasih radi verjeli, da so za naš finančni padec krivi zunanji dejavniki, pa so ti v resnici povečini zgolj notranji. Oglejmo si dejavnike, ki so po naših izkušnjah največkrat krivci, da naš socialni status potopijo in včasih celo pahnejo čez rob srednjega razreda pod prag revščine.
-
Vzdrževanje neuresničljive zunanje podobe
V današnji družbi je pogosto prisotna tiha tekma za družbeni status, ki se kaže v materialnih dobrinah in življenjskem slogu. Ta neizrečeni pritisk, da dosežemo idealizirane standarde, močno vpliva na finančno stanje posameznika, še posebej v srednjem razredu. Sebe in druge takšen človek želi prepričati, da lahko kupi več, kot si resnici sme privoščiti. Ta cikel ustvarja finančno nestabilnost, ki vedno pripelje do dolgoročnih finančnih težav. -
Napačna izbira finančnih produktov
Drugi ključni interni dejavnik, ki ogroža srednji razred, je napačna izbira finančnih produktov. Ljudje srednjega razreda so največkrat žrtve prevar, ki obljubljajo hitre zaslužke. Pogosto zaradi pomanjkanja finančnega znanja ali zavajajočih informacij srednji razred naredi finančne napake, ki imajo dolgoročne posledice. Naložbe v visoko tvegane produkte ali pomanjkanje raznolikosti v portfelju lahko privede do izgub, ki močno ogrozijo finančno varnost celotne družine, ne samo posameznika. -
Vpliv vplivnežev na socialnih omrežjih
Vplivneži na socialnih omrežjih igrajo vedno večjo vlogo v našem dojemanju dosegljivosti in izvedljivosti življenjskega sloga. Srednji razred je še posebej dovzeten za to, saj te platforme v največ primerih prikazujejo lažno podobo luksuznega in brezskrbnega življenja. To ustvari nerealna pričakovanja in pritisk, da posameznik posnema ta slog, kar vodi do nevzdržnih finančnih odločitev in obremenitev. -
Inflacija življenjskega sloga
Inflacija življenjskega sloga je pojav, kjer s povečanjem dohodkov rastejo tudi stroški življenjskega sloga, pogosto preko potreb ali zmogljivosti posameznika. Za srednji razred to pomeni, da se s povišanjem dohodka povečujejo tudi izdatki za luksuzne dobrine in storitve, ki prej niso bile del njihovega življenja. To ustvarja dodatno finančno breme, ki lahko privede do dolgotrajne nestabilnosti. Kar naenkrat se zvišajo naše potrebe, kupujemo dražje stvari in smo manj pozorni pri nakupih, saj se je povečal tempo našega življenja, ali pa smo prejeli povišico … Hitro se lahko zgodi, da nas življenje stane veliko več, kot nekoga v nižjem razredu.
Finančna slika realnosti je čisto drugačna od tiste, ki jo kažemo navzven.
Zunanji dejavnik, ki ogroža srednji razred: država
-
Obdavčenje premoženja kliče po regulaciji
Izguba zaupanja v pravno državo je visoka, ko državljani aktivno doživljajo realnost, v kateri posamezniki z visokim premoženjem izkoriščajo socialni sistem s prikazovanjem nizkih prihodkov. To ne samo da ustvarja neenakost v družbi, ampak pomeni tudi veliko finančno izgubo za državo. Ta trend močno vpliva na finančno in socialno varnost srednjega razreda, saj se razlike med premožnimi in povprečnim državljanom povečujejo. -
Nakopičene nepremičnine na eni strani večajo bivanjsko stisko na drugi
Med državno neurejena področja, ki v Sloveniji najbolj vplivajo na nestabilnost srednjega sloja, spada nepremičninski trg. Nepremičnine, ki se kopičijo v rokah premožnih kot investicije, ne samo da ustvarjajo neenakost, ampak tudi znatno zmanjšujejo možnosti za srednji razred, da si zagotovi osnovno varnost v obliki lastnega doma. Ta situacija srednjemu razredu otežuje razreševanje bivanjske situacije in nanje povečuje finančne pritiske, saj cene najema in nakupa nepremičnin naraščajo hitreje kot dohodki.
Za okrepitev in stabilizacijo srednjega razreda v Sloveniji so nujni učinkoviti državni ukrepi na področju premoženja. Le s premišljenimi in ciljno usmerjenimi ukrepi lahko zagotovimo, da srednji razred ostane ključni del slovenske družbe in gospodarstva.
Si res želimo tako razslojeno družbo?
Kakšna je naša vizija slovenske družbe? Si res želimo družbe, kjer se srednji razred zmanjšuje in razslojuje? To razslojevanje ne prizadene le finančne stabilnosti, temveč vpliva tudi na socialno kohezijo, medsebojno solidarnost in kakovost življenja. Posledice tovrstnega razslojevanja so obsežne in dolgoročne, in jih moramo obravnavati z vso resnostjo.
Nadzor nad lastno finančno usodo ostaja v naših rokah
Kljub vsem zunanjim dejavnikom, ob katerih zlahka začutimo jezo, nemoč in obup nad lastno finančno in bivanjsko situacijo, je pomembno, da kot posamezniki prevzamemo nadzor nad tistimi stvarmi, ki jih lahko obvladujemo. To pomeni osredotočanje na svoje finančne odločitve, načrtovanje in gradnja odpornosti proti družbenemu pritisku. V časih negotovosti je to naša najboljša obramba in pot do osebne ter finančne stabilnosti.
“Višji status lahko pridobimo in s pravim pristopom tudi ohranimo. Kljub zunanjim izzivom imamo moč oblikovati svojo prihodnost.”
Zato ne dovolimo, da bi zunanji dejavniki določali našo finančno in socialno prihodnost. Srednji razred ima moč in odgovornost, da oblikuje družbo, v kateri želi živeti. Skupaj lahko ustvarimo boljši jutri. Če začnemo pri sebi.