osebne finance Archives - Page 2 of 2 - Vezovišek & Partnerji

Veliko ljudi se v življenju pogosto znajde v napačni tekmi. Recimo, takšni, kjer ste slišali ali morda tudi izrekli: »Poglej, kakšno hišo so si zgradili! Poglejte, kakšen avto vozita, in to oba! Joj, poglej, spet so na potovanju.« Nato pa ste v drugi sapi hitro pomislili: »Tudi jaz bi imel takšno življenje, bi toliko potoval, zakaj si ne privoščim tega?« Vse to in še več je tekma, ki je v življenju ne potrebujemo.

»Vse to je namreč tekmovanje v katerem je nemogoče zmagati. Zakaj? Ker si tekmeci že v osnovi niso enakovredni. Ker je finančni položaj enih in drugih tako zelo drugačen. A kaj, ko ne pomislimo na to, preden se spustimo v tekmovanje. Tisti trenutek nam je najpomembnejši cilj – zmagati, ne glede na to, koliko nas bo to stalo. Ampak posledice so lahko hude,« opozarja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. Zavist ni nikoli tista, ki bi nam lahko olepšala življenje, ravno obratno, poslabša nam ga.

Zakaj ne bo prodal predragega avta, ki ga težko odplačuje?

»Pred časom je k meni prišel gospod, ki se je znašel v resnično veliki finančni stiski. Poleg kreditov in obveznosti do dobaviteljev je imel tudi lizing za avto, vreden kar 50 tisoč evrov,« pripoveduje Ana Vezovišek. Ko ga je vprašala zakaj ga ne bi prodal in se znebil vsaj enega od velikih obrokov je bil njegov odgovor da to ne pride v poštev. Njegov odgovor je bil tudi, da je avto že izgubil velik del vrednosti in ga zato ne bi prodajal.

»A to ni bil glavni razlog, temveč je bil glavni razlog v tem, kaj bodo drugi rekli. Rekli bodo, kar bodo želeli. Govorijo tako ali tako. In to tisti, ki jim kaj dolgujete. Vam je res tako zelo pomemben videz? Morate res tekmovati z drugimi?« Tudi gospod je bil nemočen ob številnih Aninih vprašanjih, saj ni bil pripravljen na spremembo, ki bi ga spravila iz začaranega kroga.

»Marsikdo še danes bije to bitko, ki je ne more dobiti, saj se primerja z ljudmi, za katere običajno niti ne ve, ali je njihovo življenje v resnici tako lepo in brezskrbno ali pa so morda tudi oni v podobnem brezizhodnem položaju, le da drugi tega ne vidimo.«

Prenehajmo se torej primerjati z drugimi in bodimo preprosto to, kar smo. Morda pa nas osreči nekaj drugega.

Še več podobnih nasvetov si lahko preberete v naši najnovejši knjigi: Anini finančni finančni recepti. Naročite jo lahko TUKAJ.

Marsikateri podjetnik je v zadnjem času trepetal in upal, da le ne bo prišlo do uvedbe sprememb, ki jih je sprva predlagalo Ministrstvo za finance. Če bi se predlog v celoti uveljavil, bi to za marsikoga pomenil precejšen finančni šok. A je Ministrstvo na koncu le popustilo in pripravilo nov predlog.

Višina normiranih odhodkov tako ostaja ista kot doslej – 80 % prihodkov, kar v praksi pomeni, da ima podjetnik, ki ustvari 1.000 evrov prihodkov, 800 evrov stroškov. Davčna osnova tako znaša 20 % prihodkov, čeprav je Ministrstvo želelo ta odstotek podvojiti.

Normiranci brez davčnih olajšav

Prav tako ostaja obdavčitev na način, kot je bila do zdaj, kar pomeni, da normiranci ne bodo umeščeni v dohodninsko lestvico. Ministrstvo je sprva predlagalo, da bi bili normiranci obdavčeni po dohodninski lestvici, a na koncu odstopilo od tega predloga. Kaj pomeni dokončna oz. cedularna obdavčitev? To pomeni, da je ob stopnji v višini 20 % njihov prihodek obdavčen z efektivno davčno stopnjo 4 %.

Hkrati pa za normirance odpade možnost uveljavljanja davčnih olajšav, kar zaradi cedularne obdavčitve ni mogoče. Uveljavljanje olajšav pa bi bilo za normirance možno v primeru sintetične obdavčitve, tj. če bi bili umeščeni v dohodninsko lestvico.

Kako je s popoldanskimi s.p.-jevci?

Ohranitev cedularne obdavčitve pomeni tudi dobro novico za popoldanske s. p.- jevce, saj bodo njihovi prihodki ločeno obdavčeni od prihodkov iz zaposlitve. V prvotnem predlogu bi se namreč vsi prihodki (prihodki iz zaposlitve in prihodki iz opravljanja dejavnosti preko popoldanskega s. p.) sešteli in bili nato obdavčeni preko dohodninske lestvice.

Kaj se bo spremenilo?

Ministrstvo predlaga tri nova pravila, ki bodo odločala o obstoju v sistemu normiranstva:

– Dve leti zapored ne več kot 150 tisoč evrov prihodkov letno oziroma ne več kot 300 tisoč evrov prihodkov v dveh zaporednih letih. Po trenutno veljavnih pravilih mora normiranec izstopiti iz sistema normiranstva, in začeti uporabljati dejanske odhodke pri ugotavljanju davčne osnove, če dve leti zapored preseže prihodkovni prag 100 tisoč evrov (oziroma 50 tisoč evrov za popoldanski s. p. ali d.o.o. brez zaposlenih). V trenutnem predlogu pa je zapisano, da normiranec ne sme v dveh zaporednih letih ustvariti več kot 150 tisoč evrov povprečnih prihodkov, oziroma ne več kot 300 tisoč evrov prihodkov skupaj v dveh letih.

– Seštevanje prihodkov povezanih oseb. Davčni zavezanec, ki ima več podjetij, bo tako moral glede prihodkovnega pragu za obstoj v sistemu normiranstva upoštevati prihodke vseh podjetij, razen če bo znal razložiti poslovno upravičenost takšnega poslovanja (predvsem pri izdajanju faktur iz s.p. lastnemu d.o.o.).

– Odprto pa ostaja vprašanje glede absolutne višine normiranih odhodkov. Ni še znano, ali bodo v posameznem letu normirani odhodki omejeni tudi v zneskovnem smislu (npr. največ 80 tisoč evrov letno).

Veliko ljudi bi rado delalo manj, a imelo na drugi strani več denarja. Večina tudi misli, da je to nemogoče, a kot pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun, to ni čisto res, včasih komu tudi uspe. In zakaj ne bi uspelo prav vam?

»Pomembno je, da stremimo k več. A to ne pomeni, da moramo imeti vedno več denarja. Morda ga želimo le toliko, da bomo imeli večji finančni mir, da prej nehamo delati za denar. Ljudje smo bitja, ki se hitro znajdemo v coni udobja. Ko smo tam pa si želimo nekaj več, prej bi se radi znebili dolgov, si nekaj privoščili, ne razmišljamo pa o tem, da bi povečali svoje prihodke,« situacijo večine dobro opiše Ana Vezovišek.

Zmanjšajmo stroške, povečajmo prihodke!

Seveda so ljudje veseli, ko se naučijo prenehati izgubljati denar po nepotrebnem, ko jih naučimo klestiti stroške, a zavedati se moramo, da je najboljša kombinacija takrat, ko nam na eni strani raste prihodek, na drugi strani pa optimalno ravnamo z denarjem in imamo minimalne stroške.

»Res bi bilo idealno delati manj in zaslužiti več. Običajno si to lahko privoščijo tisti, ki delajo to, kar si želijo. Pogosto ljudje hodijo v službe in delajo zato, ker morajo nekaj delati, da zaslužijo. Malo je tistih, ki res delajo kar si želijo, za kaj živijo. Tam so prihodki drugačni, drugačna je tudi energija,« pravi inštruktorica finančne pismenosti.

Izboljšajte delovne procese!

Seveda je lažje reči, da si povišajmo prihodke, kot pa to v resnici narediti. Sploh, če smo zaposleni in nimamo svojega podjetja, je običajno razmišljanje.

»Ne glede na to, kjer smo, imamo nekoga, s komer se lahko primerjamo, poznamo sistem dela. Razmišljajmo o tem, kaj bi lahko naredili drugače, da bi optimizirali proces dela, kako bi izboljšali svojo prodajo, kako ustvariti nekaj, kar bo dalo dodano vrednost podjetju.«

Ljudje zelo radi gledamo druge, imamo veliko za povedati, zelo redko pa pogledamo, kako bi kakšno situacijo lahko izboljšali. Ko kritiziramo, podajmo še rešitve. »Pomembno je, da bi več zaslužili že v okviru svojega delovnika, zato je pomembno, da razmišljamo, kako ustvariti izboljšave. Ni važno kje delamo, v administraciji, proizvodnji, povsod lahko stremimo k temu. Poglejmo, kje bi delodajalec lahko prihranil, s tem, da bi bili tudi mi ustrezno nagrajeni,« podaja ideje Ana Vezovišek.

Kaj, če našega truda ne opazijo?

Seveda pa pridemo tudi v situacijo, ko delodajalec, kljub našemu trudu, tega ne opazi in ne nagradi. »Sama sem oseba, ki gre v takem primeru naprej. To, da nekje poskušaš in tam ni posluha niti, ko to večkrat ponoviš, kaže samo na eno pot – da moraš čim prej drugam. Škoda je, da samo čakaš, da bo nekdo že videl tvoj trud. Rajši pojdi naprej,« pravi Ana.

Tukaj pa je še »druga vrsta« ljudi – to so podjetniki, kjer se pojavljajo spet druge težava. »Pri podjetnikih se rado zgodi, da se enostavno zaprejo, sploh, ko gre za manjšo ekipo in mislijo, da morajo vse narediti sami. Čeprav so najboljši v pridobivanju posla, pa imajo na dan 4 do 5 ur dela samo z administracijo in kadri. Delo je treba prerazporediti na druge,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Zakaj je temu tako, se vprašamo? Poglejmo primer: Če bomo plačali 200 evrov na mesec recimo nekomu, ki nam bo za nekaj ur tedensko »podelal« administracijo, lahko v tem času pripeljemo 200, 500, 2.000 ali več evrov novega posla. In to je naša dodana vrednost, pravi tudi Ana Vezovišek.

Podjetniki, vprašajte se torej, kje je vaša največja dodana vrednost in delajte tisto, kje ste najučinkovitejši. »Naj vam ne bo težko delegirati dela!« dodaja specialistka.

Vedno pa je pametno pripraviti osebni finančni načrt, pa če smo zaposleni ali podjetniki, saj bomo le tako vedeli koliko imamo in koliko moramo dodatno zaslužiti za naše cilje. Ne veste kako se ga lotiti? Preverite v knjigi Mitje Vezoviška – Osebni finančni načrt.

Izraz coaching je vse bolj pogost izraz v današnjem času. Nekoliko manj je poznan finančni coaching, ki pa predstavlja zelo pomemben proces v življenju vsakega posameznika. Tistega, ki se želi naučiti pravilno ravnati z denarjem. To pa se pogosto sliši veliko lažje, kot je v resnici.

Ano Vezovišek, certificirano inštruktorico finančne pismenosti s področja osebnih financ smo povprašali, kako coaching poteka in kateri so ključni izzivi s katerimi se pri tem srečuje. Seveda so le-ti povezani s strankami in njihovimi osebnimi financami.

»Izzivov je več in so odvisni od tega ali gre za par ali posameznika. A ker se največkrat za coaching odločajo pari, bi izpostavila naslednje izzive:

denar približati ljudem – o denarju se ne pogovarjajo toliko kot bi se morali in drug o drugem zelo malo vedo,
določiti finančne cilje – ljudje nimajo jasno določenih skupnih ciljev ali pa mislijo, da jih imajo, a se na koncu izkaže, da so cilji različni,
vzpostavitev nadzora nad denarjem – ne želijo si nastaviti finančnega ogledala, ki je osnova za nadgradnjo, saj so prepričani, da se bo potem njihovo življenje spremenilo in se bodo morali začeti odpovedovati določenim stvarem,
očitanje – drug drugemu očitajo nastalo finančno situacijo in ne priznajo, da so tudi sami odgovorni zanjo,
nepravična razporeditev denarja – nemalokrat eden izmed partnerjev razpolaga z bistveno manj denarja in plačuje več obveznosti kot drugi. Denarja zmanjka in sledijo očitki, da ne zna ravnati z denarjem, da preveč zapravlja itn.«

S coachingom do znanja

Finančne težave pogosto vodijo v težave v zvezi, družini. Coaching je ena od oblik, ki jo uporabljamo na različnih področjih. Tudi partnerska terapija je v bistvu coaching, ker se učimo obvladovanja medsebojnih odnosov.

S finančnim coachingom pa pridemo do znanja upravljanja z lastnim denarjem. To znanje je ključno, če želimo finančni mir. A pogosto tega ne zmoremo sami, zato je prav, da imamo ob sebi človeka, ki nam bo pomagal delati spremembe na področju osebnih financ.

Določite ciljev, poti in načrt potovanja

Kot pravi Ana Vezovišek, ta oseba gleda na naše »težave« popolnoma drugače kot na to gledamo mi. »Ta oseba iz svojega zornega kota takoj prepozna katere so naše ključne težave in kaj nas odpelje na napačno pot ter nam pokaže pot do sprememb, ki je prilagojena nam. Seveda ta pot ni enostavna, je pa mnogo lažja v kolikor se nanjo ne odpravimo sami. Določitev ciljev, poti in potem uspešno krmarjenje do ciljev je tisto, pri čemer nam coach pomaga.«

Poudarek je na POMAGA – poti namreč ne more prehoditi namesto nas, opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun. »Je pa ta pozicija izredno zanimiva, saj na njej spoznamo sebe, svoje vedenje, začnemo spreminjati svoje navade. Hkrati ugotovimo kaj je tisto, kar nam resnično veliko pomeni, postavimo trdne finančne temelje, dobimo vsa potrebna orodja, znanje in nenazadnje podporo, ki nam pomaga sprejeti prave finančne odločitve.«

Večina ljudi živi od plače do plače, zapravi več kot zasluži in ne razmišlja o finančni prihodnosti. S pomočjo spletnega tečaja boste lahko prevzeli nadzor nad osebnimi financami in razumeli vsa področja osebnih financ ter znali sprejemati prave finančne odločitve. To pomeni, da boste izboljšali svojo finančno pismenost, ki bistvena za popolno vključitev v današnjo družbo.

Če vas zanima več o tem, izveste tukaj.

Poletje je čas, ko želimo dobro izgledati, ko se trudimo, da pridemo v najboljšo kondicijo. Seveda govorimo o fizični kondiciji. Marsikdo pa pozabi, da je poleg fizične dejavnosti zelo pomembno, da imamo in vzdržujemo tudi finančno kondicijo. Kako? Več o tem nam je zaupala Ana Vezovišek.

»To je podobno kot pri telesni kondiciji. Pomeni, da se moramo ves čas po malem pripravljati, izobraževati, se obkrožati z ljudmi, ki nam pri tem lahko pomagajo. A preden se lotimo krepitve finančne kondicije moramo najprej ugotoviti, kje smo. Postaviti se moramo na »tehtnico«, enako kot pri fizični kondiciji,« pravi Ana Vezovišek. To tehtnico predstavljajo štiri ključna vprašanja.

»Stehtajte se«!

Pri ugotavljanju v kakšni finančni kondiciji smo, je pomembno, da si znamo odgovoriti na 4 ključna vprašanja:

Prvo vprašanje: Ali živim od plače do plače? Torej ali sem kdaj v situaciji, ko si rečem: imam samo še 30 evrov, pa je še cel teden do plače?

Drugo vprašanje: Ali večino stroškov plačujem s kreditnimi karticami in posojili, ki mi jih dajo bližnji? Si pomagam še s čim drugimi?

Tretje vprašanje: Ali je želja, da bi šel na dopust ali zamenjal avto neuresničljiva, nedosegljiva?

Četrto vprašanje: Ali si še vedno govorim: ko bom imel več denarja, bom pa varčeval?

V kolikor smo na katerokoli od teh vprašanj odgovorili z DA, to pomeni, da bo treba res začeti delati na finančni kondiciji, saj je ta trenutno na zelo nizki ravni.

Do finančne kondicije ne pridemo sami

»Seveda pa je pomembno, da vemo kako graditi našo finančno kondicijo, kako se tega sploh lotiti. Najprej moramo vedeti, kaj si želimo izboljšati in kaj je razlog za to. Običajno je razlog želja po finančnem miru, občutku, ko nam ni treba na vsakem koraku skrbeti ali bomo lahko nekaj plačali ali ne,« opiše Ana Vezovišek.

A ni dovolj, da razlog le poznamo, treba si ga je napisati in nato vzpostaviti rutino s pomočjo katere bomo cilj dosegli.

»Če želimo, da nekaj postane navada, moramo to nekaj časa ponavljati. Če si želimo teči in pričakujemo, da nas tek zasvoji, moramo to nekaj časa početi. Enako je pri finančni kondiciji. Vzpostaviti je treba rutino. Primer je vodenje proračuna, to je osnova, ki jo je treba vzpostaviti in izvajati na dnevnem nivoju,« dodaja finančna coachinja.

Ob tem pa Ana dodaja, da bomo to najlažje izvedli, če bomo poiskali nekoga, ki nam bo pripravljen pomagati. Lahko je to kdo od naših bližnjih, prijatelj, ali strokovnjak. Podobno kot pri športu, ko lahko treniraš z nekom, ki ga poznaš ali pa najameš trenerja.

Za dosežen cilj se nagradimo!

»Vedno se moramo gnati k napredku, ne smemo se zadovoljiti z malim, vedno moramo stremeti k višjim ciljem, boljši kondiciji. Ob tem pa ne smemo pozabiti na nagrajevanje. Če smo si zastavili cilj, da privarčujemo 50 evrov in smo ga dosegli, se nagradimo. A to ne pomeni, da zapravimo teh 50 evrov, ampak si privoščimo kakšno malenkost,« dodaja Ana Vezovišek.

Nadvse pomembno pa je tudi, da so cilji, ki si jih zastavimo, merljivi. »Včasih si res določamo cilje, ki so malce nerealni. Čeprav zagovarjam dejstvo, da je vsak cilj dopusten, pa je prav, da si pred končnim zastavimo tudi vmesne cilje, ki nam bodo pomagali iti naprej.«

Pridobivanje kondicije, ne v športu, niti financah, ni enostavno. Niti uspehi niso konstantni. A treba je vztrajati. »Napredek na začetku je lahko zelo velik. Tudi, ko greš prvič teči, je zelo težko, a si uspel. Potem pa veš, če se trudiš, lahko počasi napreduješ, prideš do nekega nivoja … A potem tudi malce nazaduješ. Pri finančni kondiciji je podobno. Moramo pa se zavedati, kaj so naši dolgoročni cilji, kaj si resnično želimo in če bomo vmes odnehali, bomo potrebovali veliko več energije, da se bomo vrnili na začetek, kot pa, če ves čas delamo male korake,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Biti moramo torej vztrajni, rezultati bodo vidni na dolgi rok, zato nikar ne obupajte. Če vas zanima več o tem, kako do dobre finančne kondicije lahko pridete s pomočjo prvega finančnega spletnega tečaja, si lahko ogledate TUKAJ.

Kaj je lepša popotnica mladostniku kot to, da ga dobro opremimo za samostojno življenjsko pot. Eno od pomembnih znanj, ki mu jih lahko podarite in za katera vam bo zagotovo hvaležen je pametno ravnanje z denarjem. Vsak starš si želi, da bi znal njegov otrok pametno ravnati z denarjem. Toda v praksi se dogaja vse prej kot to.

Ravno zato, da bi se mladi o tem začeli učiti pravočasno, že drugo leto zapored poteka Poletna finančna šola za najstnike, na kateri predavata tudi Mitja in Ana Vezovišek. Poletna šola je bila lani zapolnjena do zadnjega kotička, zato sta v letošnjem letu na voljo kar dva termina, saj je lani zmanjkalo prostora za vse mlade, ki so se prijavili. Prijave se tudi letos hitro polnijo.

Mladi se lahko Poletne finančne šole za najstnike udeležijo prvi teden počitnic, od 26. do 30. junija, ali drugi teden počitnic, od 3. do 7. julija. Poletna finančna šola za najstnike poteka v Ljubljani.

In kako bo njihovo delo izgledalo v praksi?

Mladi bodo vsak dan na terenu, obiskali bodo osebnega finančnega svetovalca, specialistko za financiranje in osebni proračun, upravljavca vzajemnih skladov, banko, zavarovalnico, študentski servis, marketinškega guruja, strokovnjaka za spletne nakupe, svetovalno podjetniško točko VEM in uspešnega podjetnika.

Vsebine, ki jih bodo spoznavali, pa so naslednje: vodenje osebnega računa s pomočjo spletnih aplikacij, kako pri 25-ih letih do svojega stanovanja ali preko spleta do poceni avta, kako zaslužiti z Applovimi delnicami, banka prihodnosti, kako in kaj kupovati, da boste za svoj težko prislužen denar dobili največ, s študentskim delom do 8 evrov zaslužka na uro, zavarovanja, ki jih potrebuje mladostnik, kako odpreti svoje podjetje in kako preko družabnih medijev povečati prodajo svojega podjetja.

Opremimo otroke z znanjem, ki ga mi nismo nikoli dobili! Naučimo jih ravnati z denarjem!

Več o letošnji Poletni finančni šoli, celotnem programu in predavateljih si lahko preberete na spletni strani, kjer se tudi prijavite.

Če vas zanima, kaj so se mladi lani naučili od Ane in Mitje Vezoviška, pa si to lahko preberete v prispevku Najboljši avto, največji frajer! Pa res?.

Uh, to je pa gotovo nekaj najtežjega. Se strinjate? Vsak od nas se je že kdaj znašel v situaciji, ko mu je razum zaradi premočnih čustev odpovedal, pa te situacije niso bile nujno povezane z denarjem.

Ko smo se ozrli potem nazaj, smo si rekli: “Joj, kje sem bil(a) takrat z glavo? Kako nisem tega videl(a)?” Ja, so situacije v življenju, kjer bi enostavno morali znati pritisniti gumb, ki izklopi naša čustva in vklopi razum. In tovrstne situacije se pogosto navezujejo na področje osebnih financ.

Napake, ki nas stanejo več deset tisoč evrov?

In večji so nakupi, bolj bi morali biti previdni, preden sprejmemo zadnjo odločitev. Zakaj? Ker lahko sicer naredimo napako, ki nas stane več tisoč ali včasih celo deset tisoč evrov. Poglejmo si to na konkretnem primeru.

Nakup nepremičnine – nemalokrat se zgodi, da želimo na vrat na nos kupiti nepremičnino. Bodisi zato, ker nam je sosed povedal, da je zdaj pravi čas za nakup, bodisi zato, ker smo v nekem časopisu prebrali, da je zdaj pa res čas ugodnih kreditov, ali pa zato, ker si ne predstavljamo, da bi morali iti nekam v podnajem in potem poiskati nepremičnino – torej se v roku pol ali enega leta ne želimo dvakrat seliti.

Najbolj čustven je nakup nepremičnine

A ravno pri nakupu nepremičnine čustva igrajo zelo močno vlogo. Ogledamo si več nepremičnin, dokler ne najdemo tiste prave – pravljične. Vidimo same dobre lastnosti, že vrisujemo opremo v tloris, ki nam ga je prodajalec poslal na vpogled, razum se nam zamegli in iščemo vse možne načine, da bi kar se da najhitreje prišli do te nepremičnine. O tem, da bi morda lahko še znižali ceno nepremičnine, pa čeprav morda celo za 10.000 evrov, ne razmišljamo. Bojimo se, da če bomo ‘pritiskali’ na prodajalca, jo bo takoj kupil nekdo drug (čeprav smo oglas gledali celo leto), zato drvimo na banko in izberemo tisto prvo, ki nam nudi največ kredita.

Banka nam izdela ponudbo, vprašamo, ali je to zadnja. Banka nam reče, da ne in nam da novo ponudbo, ki vključuje posebne pakete, a nam prijazni bančnik zagotovi, da je to tisto, kar lahko ponudijo dolgoletni stranki, kot smo mi, in da se bodo potrudili kredit izpeljati v roku 14 dni.

Ker z banko do danes nismo imeli težav, se nam res ne zdi korektno ponovno pogajati, in sprejmemo ponudbo. Čustva v nas vrejo, komaj čakamo dan, ko bo posojilo nakazano, z mislimi smo že pri prevzemu nepremičnine.

Brezobresten nakup opreme …

Popolnoma vzhičeni gremo iz banke in hitimo v trgovine izbirat opremo, ki se nam zdi tako poceni v primerjavi s kupnino za nepremičnino. Pokličemo še mamo, očeta, ali nam bodo kaj pomagali pri vselitvi, nam kupili morda sedežno ali kakšen kos bele tehnike.

Ne da bi preverili, ali je cena pri trgovcu res tista prava in ali ne bi morda kje drugje dobili izdelek po nižji ceni, se dogovorimo za nakup. Trgovec nam ponudi celo brezobrestno obročno plačilo in kaj lepšega – takoj kupimo in vse podpišemo. Brez posebnega razmisleka. Ne da bi vklopili razum …

Pa vas zanima, kakšna je cena kupovanja s čustvi?

Pojdimo lepo po vrsti … Pri ceni nepremičnine bi se gotovo lahko še kaj izpogajali (navadno med 10 do 15 % vrednosti nepremičnine). Na banki prav tako. Navadno na banki izgubimo kar 10 % vrednosti posojila, saj si ne vzamemo dovolj časa in ne preverimo, kakšno financiranje bi bilo za nas najbolj ugodno. V primeru posojila v višini 100.000 evrov to pomeni še dodatnih 10.000 evrov.

Potem so tukaj še trgovci. Kaj res mislite, da je brezobrestno posojilo brezobrestno? Ni, saj navadno velja, da ob enkratnih plačilih dobimo še posebni popust, mimogrede 10 % ali več.

Torej, ne glede na to, ali gre za nakup nepremičnine ali pa za kakšno bistveno manjšo stvar, je ključno, da vklopimo razum in izklopimo čustva. To pa najlažje naredimo tako, da si vzamemo čas za razmislek, na list papirja napišemo prednosti/slabosti nakupa ter na koncu sprejmemo razumsko odločitev. Prvič je sicer najtežje, a naslednjič je že razum tisti, ki se oglasi prvi.

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun, tedensko svetuje tudi v reviji Liza, kjer objavlja finančne recepte in nasvete.

Ste se že kdaj znašli v napačni tekmi?