Prva zmaga na sodišču: Pogodba o posojilu v švicarskih frankih je nična!

Zadnja leta redno spremljamo medije, ki poročajo o tem, kako ljudje, ki so pred leti najemali posojila v švicarskih frankih le-teh ne morejo več odplačevati in kako je njihova glavnica, kljub rednemu, večletnemu odplačevanju narastla. Samo opazovali so lahko gibanje tečaja in upali na to, da bodo njihove pritožbe o nekorektnem poslovanju s strani bank in zavajanju “uslišane.” In pokazala se je luč na koncu tunela …

Posel z visoko stopnjo tveganja

Zadnje dni odmeva prva sodna zmaga na prvostopenjskem sodišču. Ta prinaša upanje za več tisoč Slovencev, katerih posojila so vezana na švicarski frank. Kot je povedala Ana Pestar, predsednica Združenja Frank, gre za prvo pozitivno sodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi kreditojemalca v CHF proti Unicredit banki. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je pogodba o dolgoročnem deviznem posojilu nična. Razlogi za to pa so bili naslednji:

  • Pri kreditni pogodbi gre za posel z visoko stopnjo tveganja, pri katerem ni mogoče niti približno ugotoviti, koliko mora stranka plačati iz naslova pogodbe;
  • Banka bi morala in tudi je vedela, da bo v prihodnosti (po sklenitvi pogodbe) prišlo do krepitve CHF v primerjavi z EUR;
  • Banka bi morala vedeti, da v daljšem časovnem obdobju obstaja precej velika verjetnost, da bo prišlo do večjih sprememb v gospodarstvu ali na trgih, kar se bo lahko odražalo tudi v večjih spremembah vrednosti valut ali referenčne obrestne mere, in bi morala to tudi tožniku pojasniti.

»Sodišče je sprejelo navedbe, da možnost takšnega porasta CHF napram EUR, in posledice le tega, tožniku ni bila nikdar predstavljena. Tožnik tako ni razpolagal z informacijami, na podlagi katerih bi sprejel drugačno odločitev. Zato je sodišče ugotovilo ničnost celotne pogodbe, saj tožnik ob ustrezni pojasnilni dolžnosti banke take pogodbe ne bi sklenil,« še dodaja Pestarjeva.

Glede na to, da gre za prve zaključke tožb, ki so v korist kreditojemalcem, se pričakuje porast števila tožb predvsem članov Združenja Frank pa tudi vseh drugih, ki upajo, da se bodo na ta način rešili »vreče brez dna«.

»Obstaja tudi nekaj bančnikov, ki se zelo dobro zavedamo, da je kredit treba najeti v valuti v kateri ustvarjamo svoje prihodke. Ti bančniki smo bili večinoma proti uvedbi takih kreditov, vse do trenutka, ko so nas poslovne enote soočile z dejstvom, da potencialni kreditojemalci takoj po negativnem odgovoru na vprašanje ali ponujamo kredite v švicarjih naše poslovne enote zapustijo, kljub temu, da smo imeli vedno zelo konkurenčno ponudbo evrskih kreditov. Ni odveč poudariti, da pri nasvetu, da naj se stranke raje odločijo za najem kredita v evrih nismo bili pretirano uspešni, saj je večina videla le trenutno razliko v anuitetah. Zanimivo je, da ti, ki se sedaj pritožujejo ne omenjajo koliko so do sedaj prihranili pri plačilu mesečnih anuitet, seveda v primerjavi z primerljivim evrskim kreditom,« pa je o tem že pred časom zapisal bančnik Roman Budna.

Kmalu zakon za zaščito posojilojemalcev v frankih?

Po poročanju Financ in Siol.net se kmalu obeta tudi zakon za zaščito posojilojemalcev v frankih. Predlog interventnega zakona so pripravili dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Ciril Ribičič ter dr. France Grad in bo šel jeseni v državni zbor. Zakon namerava izenačiti položaj kreditojemalcev, ki so najeli posojilo v frankih, s tistimi z evrskim posojilom.

Pri preračunih, ki bi jih morale opraviti banke, bi uporabili obrestno mero za posojila v evrih, zajeli pa bi desetletno obdobje od leta 2000 do 2010. Kreditojemalci pa bi se sami odločili, ali na novo preračunane posojilne obveznosti do banke sprejmejo ali ne. Zupančič in nekdanji ustavni sodnik Ribičič sta spomladi napisala tudi mnenje, da je položaj tistih, ki so najemali posojila v švicarskih frankih, in to na priporočilo bank kreditodajalk, moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljiv.

15 tisoč slovenskih posojilojemalcev, naj bi bilo opeharjenih tudi zato, ker so morali prevzeti nesorazmerno oziroma celotno tveganje tečajnih razlik. Zato sta opozorila tudi na morebitno kazensko odgovornost vodilnih oseb v bankah za goljufijo. Banke so “toksična posojila”, kakor sta jim rekla, po njunem celo vsiljevale finančno in pravno neukim posojilojemalcem.

Naj spomnimo, posojilo v frankih je najelo približno 15 tisoč posojilojemalcev, trenutno pa je odprtih za 470 milijonov evrov posojil v frankih. 

Ne posojajmo denarja, če ga ne moremo pogrešati!

Gotovo se je vsakdo izmed nas že kdaj znašel v situaciji, ko nas je bližnji, prijatelj, sodelavec ali pa znanec prosil za denarno pomoč.

Se še spomnite, kako se človek navadno ob tem počuti? Ne prav prijetno … Pa ne zato, da ne bi želeli pomagati, temveč zato, ker morda ravno tisti trenutek res nimamo denarja, ki bi ga lahko posodili, ali pa vemo, da denar ne bo šel za pravi namen in ga bomo v resnici zelo težko dobili nazaj.

In da ne bo pomote, tudi tisti, ki nas za pomoč prosi, se ob tem navadno ne počuti prav prijetno. Verjetno bi tisti trenutek naredil vse, da jim tega ne bi bilo treba početi.

Pa vendar … Včasih se človek res lahko znajde v izredno težki situaciji in prav je, da mu pomagamo. A pri tem se je zelo dobro zavedati naslednjih izzivov

Posojilo brez časovne omejitve in obresti

Če bomo posodili denar svojim bližnjim, potem gre navadno za posojila, ki nimajo časovne omejitve in so brez obresti. V tem primeru nobena od strani nima posebnih pričakovanj. Tisti, ki posodi, ne ve, kdaj je pravi čas, da bi denar ‘terjal’ nazaj, tisti, ki pa si denar izposodi, pa ne ve, kdaj (če) ga mora vrniti. In tako leta minevajo, občutek na strani tistega, ki je denar posodil, pa ni najboljši.

Brez pritiska in stres

Posojila brez časovne ali/in finančne omejitve navadno na seznamu dolgov zasedajo zadnje mesto. Zakaj? Ker so brez obresti in brez sankcij. Posojilojemalec ne čuti nobenega pritiska, stresa in potrebe po tem, da bi dolg čim prej odplačal.

Prosite za svoj denar

Zelo težko je zahtevati vračilo denarja. Ste to že kdaj izkusili? Prav neverjetno je … Nekomu posodimo denar, spremljamo njegovo finančno okrevanje, si mislimo, da zdaj bi nam pa res lahko že vrnil denar, pa mu tega enostavno ne moremo reči! Prav neverjetno, kako težko je prositi za svoj denar! Zakaj je tako? Ker ne želimo osebe spraviti v nerodni položaj. Enostavno mislimo, da nam bo oseba že sama vrnila denar, ko nam ga bo lahko. Pa ga bo res kdaj?

Pri denarju se vse konča

Posojanje denarja znotraj družine lahko privede do trenj in do večletnih sporov. Saj ste že kdaj slišali: “Pri denarju se vse konča!” In navadno je res tako. Četudi ste v krasnih odnosih, posojanje denarja navadno pripelje do spora. Težko je kar pozabiti na to in ne očitati drugemu, kako neupravičeno je porabil denar. Ali kako bi bil že čas, da nam ga vrne. In kako neprijetno je, ko drugi družinski člani to vedo in nam očitajo, da njim pa denarja nismo posodili, ko so nas za to prosili.

Posodiš prvič, drugič …

Ko bomo osebi posodili enkrat, nas bo morda prosila za dodatni denar. Ali pa bo ta oseba povedala drugi in že bomo bili znani po tem, da posojamo denar. In ‘oboževalcev’ se bomo potem težko ‘znebili’ oziroma jim razložili, zakaj pa ravno njim zdaj ne moremo posoditi denarja.

Ko posodimo, ne pomagamo

S tem, ko posodimo, v resnici ne pomagamo. Gre namreč za najlažjo obliko rešitve. Oseba, ki dobi denar, ne razmišlja o tem, kaj bi morala spremeniti dolgoročno, katerih napak ne sme več ponoviti in kaj mora narediti, da posojila nikoli več ne bo potrebovala.

Adijo denar!

Denar lahko izgubimo. Kadar posodimo denar, moramo računati, da ga ne bomo dobili nazaj. Zato nikar ne posojajmo denarja, ki je za nas življenjskega pomena. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bomo zaradi izgube na koncu mi prosili za denar nekoga drugega.

Pomembno je torej, da če se odločimo in želimo resnično nekomu pomagati, potem to naredimo tako, da ta denar enostavno damo, ga podarimo. Če tega ne moremo storiti, ker bomo denar potrebovali, pa tega ne naredimo.

Včasih ljubezen vključuje tudi to, da naredimo nekaj, kar osebi tisti trenutek ni všeč, in jo s tem razočaramo. Ampak če imamo v mislih najboljše interese, ne bomo ogrozili odnosa. Bolje je, da se z osebo odkrito pogovorimo in ji poskušamo pomagati na nekoliko višjem nivoju, saj bo to imelo dolgoročni učinek.

Več nasvetov Ane Vezovišek, kako ravnati z denarjem, lahko preberete tudi v njeni knjigi Anini finančni recepti – za dobro finančno kondicijo – na voljo je le še nekaj zadnjih izvodov! Naročite jo lahko TUKAJ.