Ljudje radi verjamemo, da o naših naložbah odločajo grafi, algoritmi in »objektivni podatki«. V resnici pa največkrat odloča nekaj precej manj impresivnega: naš lastni živčni sistem. Strahovi, impulzi, FOMO, iluzija, da »tokrat pa res vemo, kaj delamo« – vse to ima pri investiranju večjo težo kot katerikoli indeks.
Finančni trgi so kaos. A še večji kaos je med našimi ušesi.
Zato si poglejmo, katere psihološke pasti najpogosteje speljejo investitorje iz poti in kako se jim elegantno izogniti preden stanejo več, kot bi bilo treba.
Najpogostejše psihološke napake investitorjev
Čustva in denar ne gredo skupaj, še posebej ne, ko je denarja veliko. Investitorji so sami sebi pogosto najslabši svetovalci.
Med najpogostejše psihološke napake, ki vplivajo na naložbene odločitve, spadajo:
1. Strah in pohlep
- Strah: Je eden najmočnejših dejavnikov, ki negativno vplivajo na naložbe. Ko trgi padajo (borzni medved), investitorji pogosto podležejo strahu in prodajajo naložbe, da bi zavarovali, kar je ostalo, s čimer realizirajo izgubo pri najnižji možni ceni. To je ravno nasprotno od tega, kar bi morali storiti (kupovati poceni). Tisti, ki prodajo v strahu, kasneje pogosto niso prisotni na trgu, ko se ta popravi, in tako zamudijo vse donose.
- Pohlep: Je nasprotje strahu in se pojavi, ko trgi rastejo (borzni bik). Investitorji, ki so preveč pohlepni, precenijo svoje sposobnosti in kupujejo naložbe po visokih cenah, ker pričakujejo nadaljnjo rast. To pogosto vodi do nakupa na vrhu trga, ko so naložbe precenjene. Pohlep je bil tudi eden od dejavnikov, ki so poganjali kriptomanijo in željo po izjemnih donosih.
2. Čredni nagon (FOMO)
- Čredni nagon ali sledenje množici pomeni, da ljudje v času borznih balonov ali padcev sprejemajo odločitve na podlagi tega, kar počnejo drugi, namesto da bi sledili lastnemu načrtu.
- To vodi v slabe naložbene odločitve, saj jih premaga občutek zamujene priložnosti (FOMO – Fear of Missing Out), kot v primeru, ko so ljudje “na slepo” investirali v kriptovalute, ker so pri frizerju slišali, kako je nekdo hitro zaslužil.
3. Pretirana samozavest
- Pretirana samozavest je pogosta napaka, pri kateri investitorji verjamejo, da imajo posebne sposobnosti za premagovanje trga. To lahko vodi k čezmernemu trgovanju (pogosto kupovanje in prodajanje posameznih delnic ali kriptovalut), kar povečuje transakcijske stroške in zmanjšuje dolgoročno donosnost.
- “Lažna samopodoba uspešnega investitorja” sčasoma postane največja ovira na poti do finančne neodvisnosti. Pretirana samozavest in prehiter občutek bogastva lahko investitorja zaneseta stran od cilja.
4. Druge kognitivne pristranskosti
- Potrditvena pristranskost: Investitorji so nagnjeni k iskanju informacij, ki potrjujejo njihove poglede, in ignoriranju tistih, ki jim nasprotujejo.
- Obžalovanje in izogibanje izgubi: Strah pred izgubo pogosto povzroči, da investitorji nočejo priznati napake in prodati naložb, ki so izgubile vrednost, v upanju, da se bodo cene povrnile.
POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.
Kako se izogniti psihološkim napakam
Ključ do izogibanja tem napakam je vzpostavitev discipline, strokovna podpora in zavezanost dolgoročni pasivni strategiji.
1. Izdelava in dosledno sledenje načrtu
- Načrt kot navigacija: Osnovna sestavina investiranja je dobro pripravljen in premišljen osebni finančni načrt, ki deluje kot “navigacija” za doseganje finančnih ciljev.
- Načrt skozi obdobja finančne starosti (NSO) določa ustrezno razporeditev sredstev in strategijo (npr. zmerno, dinamično), ki jo je treba periodično preverjati, vendar je ne smemo spreminjati zaradi kratkoročnih tržnih nihanj.
2. Pasivna strategija in izogibanje trgovanju
- Investiranje je vse prej kot pogosto trgovanje na borzi. Tisti, ki pogosto trgujejo, ker mislijo, da lahko “uganejo” vrh ali dno trga, običajno izgubijo donos.
- Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna, saj se izognemo čustvenim napakam, povezanim s poskušanjem “premagovanja trga”.
3. Zavedanje o pomenu časa in razpršitve
- Čas je najpomembnejši dejavnik: Dolgoročni investitor (10, 20 ali več let) mora razumeti, da je tveganje na dolgi rok večje, če ima denar na banki (zaradi inflacije), kot pa v ustrezno razpršenem naložbenem portfelju. Verjetnost izgube pri investiranju na rok, daljši od petnajst let, je praktično nična.
- Razpršitev (“brezplačno kosilo”): Razpršitev premoženja med različne naložbene razrede in upravljavce je edini način za zmanjšanje tveganja in povečanje verjetnosti stabilnih donosov.
Kako ostati discipliniran in se držati dolgoročne strategije
Da bi ostali disciplinirani in se uprli čustvom, ki nas silijo v napačne odločitve, imate na voljo naslednje možnosti:
1. Poiščite strokovno pomoč in podporo
- Finančno skrbništvo: Svetovalci in celostno finančno skrbništvo prinašajo dodano vrednost, ki lahko na letni ravni doseže 2,25 do 3 odstotne točke, kar se dolgoročno poplača. Ta dodana vrednost se kaže predvsem skozi preprečevanje čustvenih napak in ohranjanje discipline.
- Glas razuma: Finančni svetovalec deluje kot podpora v času nihanja finančnih trgov in je “glas razuma”, ki investitorjem pomaga, da ne obupajo v času padcev ali ne postanejo preveč pohlepni v času rasti.
- Licencirani svetovalci: Izberite licenciranega in neodvisnega osebnega finančnega svetovalca, ki se je zavezal delovati v vašem najboljšem interesu (fiduciarna dolžnost), kar ni primer pri vseh ponudnikih na trgu (npr. pri finančnih vplivnežih, ki ne prevzemajo odgovornosti).
2. Ohranite mirno kri (rebalans)
- Namesto da poskušate uganiti, kdaj bo trg dosegel vrh ali dno, je bolje imeti dolgoročno strategijo in se osredotočiti na periodično ponovno uravnoteženje (rebalans) portfelja.
- Kupujte, ko je panika: Disciplina se kaže v tem, da v času največje panike na delniških trgih, ko mnogi obupajo, kupujete delnice, namesto da bi jih prodajali, in nasprotno. To je bistvo dolgoročnega investiranja in metode ponovnega uravnoteženja.
- Periodično prilagajanje (npr. enkrat letno) je optimalno za povprečnega investitorja, saj preprečuje, da bi odstopanje portfelja od ciljne strukture postalo preveliko.
3. Zavedajte se pasti kratkoročnega trgovanja
- Nevarnost “tajminga trga”: Če investitor zamudi le peščico najboljših dni na trgu, lahko izgubi ves donos, ki ga trgi ponujajo. Čakanje na pravi čas za investiranje se ne splača.
- Vpliv čustev pri povprečnem investitorju povzroči izgubo kar 3,5 odstotka donosa letno, saj pogosto delajo “dejanja v afektu”, kar je ena od najpomembnejših dodanih vrednosti izkušenega svetovalca, da to prepreči.
Skratka, uspešno investiranje na dolgi rok nagrajuje vztrajnost, disciplino in racionalen, načrtovan pristop, ne pa čustveno odzivanje na tržna nihanja.
Največji sovražnik portfelja je v ogledalu
Na koncu je investiranje igrišče, kjer nikoli ne igramo samo proti trgu – igramo tudi proti sebi. In trdovratna resnica je ta: trgi nas redko spotaknejo. Velikokrat spotaknemo kar mi sami sebe.
Zato dolgoročno ne zmagajo tisti, ki največ vedo, temveč tisti, ki najbolj obvladajo sebe. Tisti, ki se ne prestrašijo, ko pade, in se ne napihnejo, ko raste. Tisti, ki ne lovijo črednega adrenalina, ampak sledijo svojemu načrtu – tudi takrat, ko ga nihče drug ne.
Investiranje nagrajuje disciplino, mirno kri in potrpežljivost. Čustveni odzivi pa so najdražji strošek, ki ga ni v nobenem ceniku.
Če hočemo iz naložb iztisniti njihov potencial, moramo najprej ukrotiti tistega, ki jih sabotira: sebe.
Največji dobički ne pridejo zaradi poguma, temveč zaradi discipline.
Prijavite se na posvet
Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!