V mesecu marcu je v finančnem svetu odjeknila novica o bliskovitem propadu ameriške banke SVB (Silicon Valley Bank), nekaj dni zatem pa je za pomoč zaprosila še sistemsko bistveno bolj pomembna evropska banka Credit Suisse. Lahko rečemo, da je to povzročilo kar manjšo bančno krizo, delnice velikih in pomembnih svetovnih bank so izgubile več kot 10 % svoje vrednosti, finančni trgi so se zatresli.

Kako je do tega prišlo in kaj je povzročilo težave?

Kot vemo, banke delujejo kot posredniki med imetniki bančnih vlog in depozitov (fizične osebe in podjetja) in kreditojemalci. Bančni prihodki pa so razlika med pasivno (depoziti in bančne vloge) in aktivno (krediti) obrestno mero.
Spodnja slika prikazuje poenostavljeno bančno bilanco:

Na strani obveznosti (Liabilities) so bančne vloge na vpogled, depoziti z daljšo ročnostjo in kapital delničarjev. Sredstva (Assets) pa banke plasirajo kot kredite, delno pa jih investirajo tudi v ”varne” finančne naložbe, kot so predvsem državne in hipotekarne obveznice z različnim rokom dospetja. Del sredstev pa po zahtevi bančnih regulatorjev v skladu z zakonom o bančništvu namenijo tudi kot obvezno likvidnostno rezervo, ki banki omogoča tekoče poslovanje. Obe strani bilance morata biti seveda uravnoteženi, sredstva banke pa morajo biti dovolj visoka, da pokrivajo bančne obveznosti. V primeru, da sredstva banke zaradi poslabšanja vračil kreditojemalcev ali padca vrednosti finančnih naložb upadejo, pa lahko banka postane kapitalsko neustrezna in zaide v težave.

Če pride do presežnega dvigovanja sredstev iz računov banke se obvezne rezerve hitro izčrpajo in za nadaljnja poplačila je potrebna prodaja finančnih naložb. Tu pa lahko nastopi težava. Finančne naložbe imajo večinoma daljši rok dospelosti, prodaja obveznic pred dospetjem lahko pomeni prodaja z izgubo in posledično zmanjšanje sredstev banke, ki so lahko manjša od obveznosti banke.

Po veliki finančni krizi leta 2008/2009 so bančni regulatorji bistveno bolj pozorni na kapitalsko ustreznost bank in merila so strožja. Bančne vloge fizičnih oseb in podjetij so s strani finančnih oblasti in združenja bank tudi zavarovane za primer bančne nelikvidnosti, s tem želijo seveda povečati zaupanje varčevalcev. Tako znaša meja za zavarovane bančne vloge v ZDA 250.000 USD, v državah EU pa je to 100.000 EUR.

Kaj je torej povzročilo propad banke SVB?

Osnovni problem je bil v tem, da je bilo kar 93 % bančnih vlog in depozitov višjih od zavarovane meje 250.000 USD. V tej banki so imela račune predvsem tehnološka podjetja, katerih finančno premoženje je v času koronakrize močno naraslo. Dodaten problem je bil seveda kot posledica višjih obrestnih mer tudi velik upad vrednosti naložb banke v obveznice, za katerimi je, kot vemo, izjemno slabo leto. Nezavarovani depoziti in zmanjšanje sredstev banke so tako prestrašili varčevalce, da ne bodo prišli do svojega denarja, plaz dvigovanj sredstev iz računov se je sprožil, likvidnih sredstev je hitro zmanjkalo in banka je postala nelikvidna. Tako je bil krog sklenjen.

Ameriške finančne oblasti, US Treasury, Federal Reserve (FED) in FDIC (Federal Deposit Insurance Corporation) so seveda takoj reagirale in v skupni izjavi za javnost 12. marca zagotovile, da bodo vsi varčevalci, tudi tisti z nezavarovanimi vlogami preko 250.000 USD, dobili svoja sredstva povrnjena. Tako so se razmere pričele normalizirati. Epilog pa je, da je propadlo banko prevzela druga ameriška banka, First Citizens Bank, tako da vsi varčevalci lahko nemoteno poslujejo naprej. To je najbolj običajna in gotovo tudi najboljša rešitev za varčevalce, zaupanje v banke se tako povrne.

Vprašanje se postavlja, kaj bi bilo v primeru, če varčevalci ne bi v paniki dvigovali sredstev? Situacija bi se lahko popravila, do krize najverjetneje ne bi prišlo. Takega navala dvigovanja sredstev najbrž ne more preživeti nobena banka. To pomeni, da nas v prihodnosti ob primernem razvoju dogodkov še lahko čakajo podobni primeri, to je praktično nemogoče preprečiti.

Bančni sistem je stabilen toliko, kolikor …

Tako se nam ponuja odgovor na vprašanje »kako stabilen je bančni sistem«? Bančni sistem je stabilen toliko, kolikor je veliko in stabilno zaupanje varčevalcev. Če se to zaupanje iz kateregakoli razloga poruši, postane hitro nestabilen.
Ekonomski podatki največje svetovne ekonomije, objavljeni v mesecu marcu, pa večjih pretresov na finančnih trgih niso povzročili.

Stopnja februarske inflacije v ZDA, objavljena v marcu, je dodatno upadla in na letni ravni sedaj znaša 6 %. V državah euro območja je stopnja inflacije v marcu na nivoju regije upadla za 1.6 % in je trenutno še vedno visokih 6.9 %. Upamo sicer, da to kaže na nadaljnji trend upadanja, kar bi finančnim trgom zelo koristilo.
Trg dela ostaja robusten, stopnja nezaposlenosti v ZDA vztraja na nizkih 3.6 %, najnižje v zadnjih desetletjih. Ameriška centralna banka pa je v mesecu marcu dvignila tudi obrestno mero za 0.25 %, kar je bilo povsem po pričakovanjih večine analitikov.

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu marcu porasel za 0.7 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec japonske delnice, primerjalni indeks MSCI Japan je zrasel 1.7 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju po zaslugi padca USD pozitivno, MSCI EM je porasel za 0.6 % (EUR).

Vrednost obveznic se je marca popravila. Tako je primerjalni indeks evropskih obveznic pridobil cca. 2 % svoje vrednosti.
Vrednost ameriškega dolarja pa se je v februarju znižala, napram EUR je USD izgubil cca. 2.4 %. Tokrat torej ni pomagal evropskim vlagateljem v ameriške naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over March 2023

Kriptovalute tudi v marcu pozitivno

Po siloviti januarski rasti in zmerni februarski rasti so kriptovalute tudi v marcu zabeležile lepo rast. Tako je Bitcoin v marcu pridobil skoraj 19 % vrednosti (EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa. Korelacija med gibanjem predvsem tehnoloških delnic in kriptovalutami pa je očitno zares popustila, tudi v marcu je ni bilo zaznati.

Vir: Yahoo

V marcu so delnice nepremičninskega sektorja znova upadle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v mesecu marcu znova upadla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu marcu izgubil skoraj 3 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Ameriška centralna banka, ki še vedno vedri in oblači nebo nad finančnimi trgi, pa se je po bančnih težavah v marcu znašla v precepu.

Nadaljnje dvigovanje obrestnih mer pomeni seveda tudi najverjetneje višjo zahtevano donosnost in posledično dodatno upadanje vrednosti obveznic, ki jih imajo banke v svojih portfeljih. To bi vsekakor še poslabšalo stabilnost bank in zaupanje v bančni sistem, tega pa si ne želi nihče.

V nasprotnem primeru pa lahko inflacija uide iz vajeti in povzroči svetovni ekonomiji veliko škodo, boj z njo bo dolgotrajen in se bo najverjetneje končal s hudo obliko recesije, kakor nas uči zgodovina.

Seveda bi bilo najbolje, da bi inflacija predvsem v ZDA in državah EU nadaljevala s trendom upadanja, banke prenehale z dvigovanjem obrestnih mer, vrednost obveznic pa bi se zvišala in popravila bilance bank in s tem zaupanje v bančni sistem, kar je seveda najbolj pomembno. Trenutne napovedi analitikov so, da bo ameriška centralna banka v letošnjem letu, predvidoma v mesecu juniju, še enkrat dvignila obrestno mero in jo potem do konca leta zadržala brez dodatnih dvigovanj. V področju EU pa zaradi višje stopnje inflacije lahko v naslednjih mesecih pričakujemo še nekaj dvigov, tako menijo analitiki.

Po tem obdobju se bodo tudi finančni trgi najverjetneje stabilizirali in vrednost delnic in obveznic se bo popravila, če ne bo nepredvidenih dogodkov. Močno upamo, da se bo to zgodilo čimprej.

Svetovno gospodarstvo je po koronakrizi ponovno odprto, preskrbovalne verige so po večini ponovno vzpostavljene, potrošnja prebivalstva in investicije so v polnem zamahu. Marsikje so se vrnile celo na predkrizne nivoje.

Podatki s trga dela so naravnost odlični, stopnja nezaposlenosti je na zgodovinsko nizki ravni. V ZDA je stopnja nezaposlenosti upadla celo na 3.4 %, kar je najnižje v zadnjih 30 letih. Plače zaposlenih naraščajo, razpoloženje potrošnikov je ponovno na visokem nivoju.

To so za ekonomijo odlični podatki, delniški in obvezniški tečaji pa so po odličnem začetku leta predvsem v drugi polovici februarja ponovno znatno upadli.

Zakaj je temu tako, se sprašuje marsikateri vlagatelj?

Kot vemo, so finančni trgi vedno usmerjeni v prihodnost. Visoka zaposlenost in rast plač pomenita tudi visoko povpraševanje po proizvodih in storitvah in posledično pritisk na cene. Če smo še v januarju upali, da se bo v letošnjem letu stopnja inflacije zniževala hitreje, pa je spričo odličnih ekonomskih podatkov prišlo do streznitve. To najverjetneje pomeni, da bo povišana inflacija ostala z nami dlje, kot bi si želeli. Skorajšnji konec ogrevalne sezone in nižje cene energentov sicer pomagajo, večjega povpraševanja pa žal v celoti ne morejo nevtralizirati.

Kaj pa to pomeni za finančne trge?

V času, ko se centralne banke spopadajo z visoko inflacijo in v ta namen dvigujejo obrestne mere, dobre ekonomske informacije žal niso dobrodošle. Pomenijo namreč, da bodo zaradi bojazni pred nadaljnjimi cenovnimi pritiski centralne banke dvignile obrestne mere dlje in do višjih nivojev, kot smo pričakovali. Tako so analitiki trenutno mnenja, da bi Ameriška centralna banka FED lahko dvignila obrestno mero do visokih 5.5 %, po nekaterih napovedih pa celo do 6 %. Prvi dvig se pričakuje že v mesecu marcu in sicer za 0.5 %. Tudi od Evropske centralne banke ECB lahko kmalu pričakujemo nove dvige, saj zadnji podatki kažejo, da se inflacija ne umirja po pričakovanjih.

Teh nadaljnjih dvigov pa se finančni trgi najbolj bojijo. Višje obrestne mere pomenijo dodatne višje stroške v prihodnosti in posledično manjše dobičke ter slabše poslovne rezultate podjetij, katerih delnice imamo v portfeljih. To pa seveda ni voda na mlin rasti delniških tečajev.

Še slabše to vpliva na tečaje obveznic, kjer je visoka obrestna mera neposredno povezana z višjo zahtevano donosnostjo obveznic. To pa lahko pomeni ponoven padec njihovih tečajev. Tako so tudi obveznice po sicer dobrem začetku leta v februarju zopet izgubile tla pod nogami.

Te napovedi o nadaljnjih dvigih so tako na trgih povzročile pesimizem, ki je posledično vplival na gibanje tečajev na finančnih trgih, zato lahko rečemo, da dobre ekonomske informacije paradoksalno trenutno ne pomenijo za finančne trge nič dobrega.

Upočasnjen upad inflacije v ZDA

Stopnja letne inflacije v ZDA, objavljena v mesecu februarju, je sicer glede na prejšnji mesec zopet nekoliko upadla, vendar tokrat samo za 0.1 %, kar kaže na upočasnitev upadanja. Tako znaša trenutno 6.4 %, kar je nekoliko slabše od napovedi analitikov. V primerjavi z ZDA je trenutna stopnja inflacije v Euro območju višja za 1,9 % in znaša 8.5 %.

Mesec februar se je začel v znamenju objave poslovnih rezultatov za četrti kvartal preteklega leta tehnoloških velikanov Apple, Google (Alphabet) in Amazon, ki smo jih vlagatelji in analitiki tako težko pričakovali. Rezultati teh podjetij, ki so med vlagatelji zelo priljubljena, imajo namreč velik vpliv in psihološki učinek na razpoloženje vlagateljev. Žal pa so nas rezultati tokrat razočarali, bili so slabši od napovedi analitikov in so prvič po dolgih letih kolektivno zabeležili negativno rast. Tu jo je Apple sicer odnesel mnogo bolje, tečaj delnic je celo zrasel, medtem ko sta tečaja Googla in Amazona znatno upadla. Večjih pretresov pa zaradi tega na trgih presenetljivo ni bilo.

Google izgublja boj

Kot zanimivost v zvezi s tehnološkimi velikani naj omenimo, da Google na področju razvoja umetne inteligence izgublja boj z Microsoftom, zato se Microsoftove delnice držijo mnogo bolje, Googlove pa so pod dodatnim pritiskom.

Tako je v februarju primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD po zaslugi dobrega začetka meseca in ponovne rasti USD ostal praktično na nevtralnem nivoju (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec britanske delnice, primerjalni indeks MSCI UK je zrasel skoraj 3 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju po zaslugi ponovne rasti USD slabo, MSCI EM je izgubil več kot 4 % (EUR).

Obveznice so zaradi že navedenih razlogov izgubile na vrednosti. Tako so evropske obveznice izničile januarsko rast in v povprečju izgubile več kot 2 % svoje vrednosti.

Vrednost ameriškega dolarja pa se je v februarju zvišala, napram EUR je zrasel cca. 2.4 % in s tem pomagal evropskim vlagateljem v ameriške naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over February 2023

Kriptovalute v februarju pozitivno

Po siloviti januarski rasti so kriptovalute tudi v februarju zabeležile sicer nižjo, pa še vedno rast. Tako je Bitcoin v februarju pridobil skoraj 4 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Tudi v februarju pozitivne korelacije med gibanjem delnic, predvsem tehnoloških, in kriptovalutami ni bilo. Če bo to dejansko postalo pravilo, pa se bo pokazalo v prihodnjih mesecih.

Vir: Yahoo

V februarju tudi delnice nepremičninskega sektorja upadle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v februarju tako kot večina sektorjev upadla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu februarju izgubil skoraj 3.5 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Glede na trenutne ekonomske podatke se med ekonomisti in analitiki krepi mnenje, da bi se lahko tako ZDA kot EU recesiji v letošnjem letu celo izognile, verjetnost recesije je trenutno nižja kot je bila lansko jesen.

Tudi napovedi letošnje gospodarske rasti so nekoliko boljše, kot so bile lani. Če je bila napoved za ZDA lansko jesen za leto 2023 1.0 %, pa je trenutno zrasla na 1.4 %. Za EU pa je trenutna napovedana gospodarska rast za leto 2023 nižja, zgolj 0.7 %. Vendar so to zgolj napovedi, med letom se lahko še marsikaj spremeni.

Tako ameriško kot tudi evropsko gospodarstvo se je izkazalo za mnogo bolj žilavo in odporno, kot so sprva domnevali. K temu največ pripomorejo umirjajoče se cene energije in visoka potrošnja prebivalstva, ki je posledica visoke stopnje zaposlenosti in višjih plač, kot smo že omenili. To pa poganja ekonomijo. Skladišča plina v državah EU so polna, poraba je zaradi ukrepov varčevanja nižja od pričakovane, tako da so cene padle ponekod celo pod nivoje pred ukrajinsko vojno.

Dokler ne bo visoka inflacija premagana …

Moramo pa računati s tem, da se bo obdobje povišane inflacije še kar nekaj časa obdržalo, tako bodo tudi centralne banke dlje kot bi si vlagatelji želeli, dvignile obrestne mere. Trenutne napovedi analitikov so, da lahko pričakujemo večje upade stopnje inflacije šele v drugi polovici letošnjega leta. Centralne banke, ki bodo temu zagotovo sledile, pa naj bi prenehale z dvigovanjem obrestnih mer najverjetneje v sredini letošnjega leta.

Za finančne trge to pomeni, da bo tudi nestabilnost delniških in obvezniških tečajev prisotna še toliko časa, dokler ne bo jasnih znakov, da je visoka inflacija premagana in je z nadaljnjim dvigovanjem obresti konec. Kot vemo, je cilj centralnih bank, posebno FED-a, da stopnjo letne inflacije spravijo v okvir od 2 % do 2.5 %, kar je tudi za ekonomijo najbolj ugodna in sprejemljiva stopnja. Do tja pa je očitno lahko še dolga pot.

Kot primer, kako nove napovedi dvigovanja obresti vplivajo na delniške trge, lahko navedemo gibanje vrednosti delnic ameriškega tehnološkega sektorja, ki sestavljajo ameriški indeks Nasdaq, ki so za obrestne mere med delnicami med najbolj občutljivimi. Vrednosti teh delnic so se tako v januarju odbile skoraj 20 % navzgor, v februarju pa od lokalnega vrha zopet upadle za skoraj 7 %.

Nadaljnje napovedano dvigovanje obrestnih mer pa pomeni tudi rast dolarja, ta je po januarskem upadu v februarju zopet zrasel. To pa ima posledično negativen vpliv tudi na trge v razvoju, vrednost njihovih delnic se je v povprečju v februarju občutno znižala.

Tako lahko žal ugotovimo, da bomo morali na večjo stabilnost na trgih, ki si jo vlagatelji tako želimo, očitno še nekoliko počakati. Preostane nam edino, da se držimo svoje začrtane naložbene strategije, ki na dolgi rok vedno prinaša rezultate.

Imetniki obvezniških naložb z lanskim letom nikakor ne morejo biti zadovoljni. Državne obveznice držav EU, ki veljajo kot ene najbolj varnih in stabilnih naložb, so v lanskem letu izgubile več kot 15 % vrednosti (v EUR). Tudi ameriškim državnim obveznicam (treasuries), ki jih praktično velik del držav po svetu koristi za nalaganje svojega finančnega premoženja, ni šlo kaj dosti bolje. Izgubile so več kot 10 % vrednosti (v USD). Res pa je, da je neameriškim investitorjem rast ameriške valute napram ostalim valutam v lanskem letu te izgube močno omilila.

Zakaj je temu tako, se sprašuje marsikateri vlagatelj …

Pa si poglejmo malo zgodovino. V zadnjih desetletjih so obveznice vlagateljem predstavljale donosno in od delnic manj tvegano naložbo. Od 80-ih let prejšnjega stoletja je sledilo obdobje konstantnega upadanja obrestnih mer in nižanja inflacije kot posledica globalizacije in razvoja informacijske tehnologije, kar je blagodejno vplivalo na donosnost obveznic. Tako so ameriške podjetniške obveznice od leta 1980 do leta 2021 samo v štirih letih zabeležile negativno nominalno donosnost.

Naraščajoča inflacija, najvišja v zadnjih desetletjih, pa je to spremenila. Če velja, da je v normalnih gospodarskih razmerah korelacija med delnicami in obveznicami praviloma negativna, temu v obdobju visoke inflacije ni tako. Negativna korelacija med delnicami in obveznicami vlagateljem pomaga, da tudi v obdobju finančnih kriz in večjih pretresov na svetovnih borzah njihovi portfelji ne zabeležijo tako strmih padcev. Tako je bilo tudi v zadnji veliki finančni krizi leta 2008. Takrat so ob strmih padcih delniških tečajev obveznice ohranjale pozitivno donosnost.

Analitiki pa so ugotovili, da v primeru, če inflacijska stopnja doseže 2.5 % ali več in so inflacijska pričakovanja tudi za prihodnost visoka, negativna korelacija med delnicami in obveznicami ne drži več in lahko postane celo pozitivna. To pomeni, da ob padcih delniških tečajev upadejo tudi tečaji obveznic in obratno. Prav temu pojavu smo bili priča tudi v letu 2022. Obveznice žal niso nudile vlagateljem varnega pribežališča.

Inflacija se nekoliko umirja

Vlagatelje pa seveda najbolj zanima, če bo tudi v letošnjem letu 2023 tako.

Vse je odvisno od inflacijskih pričakovanj in posledično nadaljnjega dvigovanja obrestnih mer centralnih bank, predvsem ameriške FED in evropske ECB.

Trenutno podatki kažejo, da se inflacija kljub vsemu nekoliko umirja, predvsem v ZDA obrestna politika FED že kaže sadove. V ZDA je stopnja inflacije na letni ravni po podatkih, objavljenih v mesecu januarju, zopet upadla in znaša trenutno 6.5 %.  Na strani povpraševanja se stvari tako umirjajo, zaloge končnih proizvodov in polizdelkov zopet naraščajo.

Prav tako po zadnjih podatkih plače v ZDA in stopnja zaposlenosti, ki so glavni vir visokega povpraševanja, ne naraščajo več tako silovito. Cene energentov so znatno upadle od svojih najvišjih vrednosti sredi lanskega leta, dobavne poti, ki vplivajo na inflacijo na ponudbeni strani, pa so se po koronakrizi znova vzpostavile. V primeru, da se bo ta trend nadaljeval, bodo tudi centralne banke ustrezno reagirale in prenehale z dvigovanjem obrestnih mer oz. jih celo začele zniževati.

To pa seveda pomeni, da čakajo tudi obveznice boljši časi, po mnenju analitikov že v letošnjem letu.

Kako pa so finančni trgi vstopili v leto 2023?

Presenetljivo dobro. Tako je v januarju primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD pridobil 4.2 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec evropske delnice, primerjalni indeks MSCI Europe je zrastel celih 7.6 % (EUR). Tokrat tudi trgi v razvoju odlično, MSCI EM je porastel več kot 7 % (EUR). To gre predvsem na račun Kitajske, ki je z rahljanjem ukrepov zoper virus COVID-19 in odprtjem gospodarstva zopet privabila vlagatelje.

Lepo so se popravile tudi evropske obveznice. Po stabilizaciji konec lanskega leta so januarja pridobile v povprečju za obveznice visokih 2.1 % (v EUR).

Vrednost ameriškega dolarja pa se je v januarju zopet znižala, napram EUR je upadel za 1.8 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2022

Kriptovalute v januarju odlično

Obrazi vlagateljev v kriptovalute so se v januarju končno razjasnili. Vrednost kriptovalut je namreč močno zrasla in premagala vse druge naložbene razrede. Tako je Bitcoin v januarju pridobil več kot 35 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa, a je še vedno daleč od vrednosti nekaj mesecev nazaj. Ali bodo kriptovalute postale vlagateljski hit letošnjega leta, pa se bo pokazalo v prihodnjih mesecih.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

V januarju so tudi delnice nepremičninskega sektorja lepo zrasle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v januarju zrastla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu januarju pridobil skoraj 9 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?                 

Vse je odvisno od prihodnje obrestne politike centralnih bank, to smo povedali že v uvodu. Ta pa je seveda odvisna od inflacijskih pričakovanj v prihodnjih mesecih.

Cilj centralnih bank, posebno FED-a je, da stopnjo letne inflacije spravijo v okvir 2 % – 2.5 %, kar je tudi za ekonomijo najbolj ugodna in sprejemljiva obrestna mera. Do tja pa je očitno lahko še dolga pot.

Inflacija v ZDA, kar je za finančne trge tudi najbolj pomembno, se očitno umirja. Ne moremo pa pričakovati, da bo FED takoj spremenil svojo obrestno politiko, to daje predsednik Jerome Powell ob vsaki svoji izjavi jasno vedeti. Zaenkrat je prva prioriteta še vedno zajezitev inflacije. Tako lahko tudi v letošnjem letu pričakujemo vsaj dva dviga obrestnih mer v ZDA, prvega že prvi dan februarja. Pred Evropsko centralno banko pa je očitno več dela, EU v zajezitvi inflacije očitno ni tako uspešna. Tako analitiki pričakujejo s strani ECB bolj agresivno obrestno politiko, kar pomeni letos več dvigov obrestnih mer.

Prav tako bodo pomembno vlogo pri nadaljnjem dogajanju na finančnih trgih imeli rezultati globalnih podjetij in korporacij za četrti kvartal prejšnjega leta. Del podjetij je rezultate že predstavilo in ta so povečini zadovoljila analitike. Rast dobičkov se sicer pričakovano nekoliko manjša kot pretekle kvartale, vendar ne toliko, kot so se bali nekateri analitiki.

Glavnina rezultatov pa še ni objavljena, to pričakujemo v prihodnjih dneh. Podjetje Microsoft, ki je rezultate že objavilo, je v Q4 2022 poslovalo bolje od pričakovanja analitikov predvsem po zaslugi rasti prodaje računalništva v oblaku (cloud computing). Napovedi vodstva podjetja za nadaljevanje leta pa so bolj meglene, rast prihodkov bi se lahko zmanjšala.

Kaj pa to pomeni za finančne trge?

Ugodna vrednotenja ob zadovoljivih rezultatih podjetij, nadaljnjem upadanju inflacije in milejši obrestni politiki centralnih bank bi bili odlična podlaga za rast delniških in obvezniških naložb. Vendar so to napovedi, vedno se lahko zgodi kaj nepredvidenega. Tako kot vedno omenimo, se je treba držati svoje naložbene strategije in se ne predajati čustvom, kar dolgoročno vedno prinese najboljše rezultate.

V mesecu avgustu so vlagatelji, poleg stanja epidemioloških slik pomembnejših svetovnih ekonomij, vedno več pozornosti namenili tudi bližajočim se volitvam ameriškega predsednika, ki bodo konec letošnjega leta. Kaj pomeni za finančne trge zmaga republikancev ali demokratov, si bomo podrobneje pogledali v nadaljevanju.

Seveda so pomembni tudi ekonomski podatki o okrevanju svetovnega gospodarstva, ki jih pooblaščene institucije redno objavljajo. Sicer pa zopet odličen mesec na finančnih trgih. Tako je globalni primerjalni indeks razvitih trgov MSCI World v mesecu avgustu pridobil 5,5 % vrednosti, merjeno v EUR. Merjeno v USD pa je sicer rezultat še boljši.

Zaostritev odnosov med ZDA in Kitajsko

Epidemiološke slike večine držav, ki so upale, da imajo pandemijo pod kontrolo, so se žal v mesecu avgustu dodatno poslabšale. Razloge gre iskati predvsem v za večino epidemiologov prehitri odpravi omejitvenih ukrepov v želji po vsaj delni rešitvi turistične sezone, kar je bilo do neke mere pričakovano in smo o tem že pisali.

Tu je potrebno omeniti tudi zaostritvi odnosov med ZDA in Kitajsko. ZDA namreč krivijo Kitajsko, da je v začetku izbruha bolezni povzročene z virusom covid-19 prikrivala podatke in tako povzročila širitev preko meja Kitajske in posledično pandemijo. Sedanji predsednik Trump najbrž upa, da si bo s ‘kaznovanjem’ Kitajske pridobil politične točke, ki jih bo očitno v predvolilni bitki krvavo potreboval.

Okrevanje globalnega gospodarstva boljše od napovedi

Podatki o okrevanju globalnega gospodarstva pa so za zdaj boljši, kot so analitiki napovedovali v najhujšem obdobju krize. Predvsem podatki o stopnji brezposelnosti, potrošnji prebivalstva in industrijski proizvodnji, ki so pomembni za spremljanje poteka okrevanja, so boljši od napovedi.

Nekoliko slabše gre indeksu, ki spremlja zaupanje potrošnikov (consumer confidence), ki meri stopnjo optimizma o stanju ekonomije in vpliva na odločitve o potrošnji in varčevanju gospodinjstev v prihodnosti.

V tem tednu bodo objavljeni tudi indeksi direktorjev nabave (PMI – Purchasing Managers Index) podjetij pomembnih svetovnih gospodarstev, ki so osnova za ugotavljanje trendov v proizvodnih in storitvenih sektorjih. Njihove napovedi o tem, ali so razmere primerne za investiranje ali mirovanje, uporabljajo pri svojih strateških odločitvah vodstva podjetij, kar močno vpliva na stopnjo okrevanja svetovnega gospodarstva v prihodnjem obdobju.

Najbolje so jo odnesle ameriške in japonske delnice

Kljub vsemu pa lahko potrdimo, da so vlade in centralne banke, s pravočasno sprejetimi in obsežnimi ukrepi za podporo gospodinjstvom in podjetjem, opravile izjemno delo. Vprašanje je, kakšni bi bilo podatki o okrevanju, če ti ukrepi ne bi bili sprejeti. Tu nas seveda skrbi, da bi v primeru močnega poslabšanja epidemioloških slik in ponovnemu nekontroliranemu širjenju virusa, države lahko zopet zaprle svoje meje in omejile gibanje ter s tem gospodarsko aktivnost, kar bi lahko bilo pogubno. Naše mnenje je, da je ta scenarij malo verjeten, ekonomsko tveganje je previsoko.

Poglejmo si pobližje, kaj se je v mesecu avgustu dogajalo na finančnih trgih.

Tokrat so jo najbolje odnesle ameriške in japonske delnice, njihov globalni primerjalni indeks MSCI USA in MSCI Japan sta pridobila 6,3 oz. 6,4 %, merjeno v EUR. Trgi v razvoju ta mesec slabše, primerjalni indeks MSCI EM je pridobil 1,1 % v EUR. Evropski trgi pa v zlati sredini. Katastrofalno pa v letošnjem letu trgi Latinske Amerike, v avgustu je njihov primerjalni indeks izgubil dodatnih 7,3% v EUR.

Del denarja iz obveznic v delnice

Obveznice so v avgustu nekoliko izgubile na vrednosti, evropske 0,5 %, merjeno v EUR. Del denarja se iz obveznic seli v delnice, kar se pozna na tečajih. Vlagatelji pač verjamejo, da bodo na delniških trgih donosi njihovih naložb višji.

Dolar je tudi v mesecu avgustu še kar izgubljal na vrednosti, napram EUR je izgubil dodatnih 1,2 %. Očitno valutni trgi ne verjamejo preveč v hitro okrevanje in ekonomsko moč ZDA, pa tudi napoved o dolgoročno nizkih obrestnih merah ameriške centralne banke doprinesejo svoje.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2020

Kriptovalute v avgustu različno

Kriptovalutam so v mesecu avgustu vrednosti rastle različno. Bitcoin, (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v avgustu pridobil dobra 2 % vrednosti. Sredi meseca je za nekaj časa presegel psihološko mejo 10.000 evrov.

Bistveno bolje pa se je pokazal Ethereum (ETH), kot je razvidno iz spodnjega grafa. Ta je v mesecu avgustu pridobil več kot 25 % vrednosti. Ali to pomeni, da se bodo tudi v prihodnosti vrednosti kriptovalutam gibale zelo različno, kot smo temu priča na delniških trgih? Če da, bo na donosnost imel velik vpliv pravilen izbor kriptovalut.

Kako lahko pričakujemo?

Dejavniki, ki bodo vplivali na dogajanje na finančnih trgih v letošnjem letu so, poleg stanja epidemioloških slik pomembnejših držav in napredku pri razvoju cepiva, predvsem volitve ameriškega predsednika.

Res je tudi, da je razkorak med dogajanjem na finančnih trgih in stanjem realne ekonomije vedno večji. Medtem ko beležimo močne padce BDP-jev pri domala vseh državah in se večina podjetij, razen specifičnih sektorjev, koplje v rdečih številkah, tečaji delnic rastejo.

Sprašujemo se, kaj je razlog? Nas mora skrbeti, da se napihuje delniški balon?

Likvidnost na finančnih trgih je zelo velika

Večina analitikov meni, da ne. Smo v obdobju okrevanja gospodarstva in zaradi sprejetih ukrepov je likvidnost na finančnih trgih zelo velika. Če temu dodamo še zgodovinsko nizke obrestne mere, je to za delniške trge dobitna kombinacija. Tu naj omenimo tudi izjavo predsednika ameriške centralne banke (FED) Jeroma Powella, da namerava FED v prihodnje izvajati bolj tolerantno politiko do pojava inflacije, kar je pomemben zasuk v monetarni politiki. To pomeni, da ni nujno, da bo FED ob pojavu inflacije takoj reagiral z dvigom obrestnih mer, kot je to izvajal do zdaj. Z drugimi besedami,  lahko da nas čaka še dolgo obdobje nizkih obrestnih mer, kar je odlična popotnica za delniške trge.

Pa se posvetimo še malo volitvam ameriškega predsednika. Nas vlagatelje najbolj zanima, kako bo vplivalo na finančnih trgih, če zmaga republikanski ali demokratski predsedniški kandidat.

Višji donosi v času republikancev ali demokratov?

Zato smo malo pobrskali po zgodovinskih statističnih podatkih.

V nasprotju z splošnim prepričanjem so finančni trgi in ekonomija delovali bolje takrat, ko je bil predsednik ZDA iz vrst demokratov. Republikanski predsedniki res spodbujajo nižje davke in zmanjšujejo državne izdatke kot so npr. socialni transferji in državne investicije, vendar to pogosto vodi v znižanje stopnje  gospodarskega razvoja in posledično nižjih donosov na finančnih trgih.

Od leta 1947 je S&P indeks v povprečju dosegel 10,8 % letni donos pod demokratskimi predsedniki, medtem ko so bili povprečni donosi samo 5,6 %, ko je ZDA vodil predsednik iz vrst republikancev.

Tudi povprečna stopnja rasti BDP-ja je bila s 3,6 % višja pod demokratskimi predsedniki, kot pri republikanskih predstavnikih, ko je bila 2,6 %.

Zakaj je temu tako?

Demokrati spodbujajo potrošnjo prebivalstva, dostopnost kreditov, državne investicije, zaposlovanje, socialne transfere, urejen in dostopen zdravstveni sistem itd. Tovrstna politika pripomore k ekonomski in socialni stabilizaciji, ima multiplikativne učinke na gospodarski razvoj in dolgoročno večji vpliv na rast BDP-ja kot samo zniževanje davkov. Posledično pa se to pozna tudi na finančnih trgih.

Torej, nič strahu, tudi če zmaga demokrat Biden. Bo pa negotovost v obdobju predvolilnega boja med obema kandidatoma, Trumpom in Bidenom, lahko povzročila kratkoročno povečano nihajnost na finančnih trgih. Saj veste, finančni trgi ne ljubijo negotovosti.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

Lahko rečemo, da je mesec julij na finančnih trgih minil predvsem v znamenju težko pričakovanih objav rezultatov svetovnih korporacij za drugi kvartal letošnjega leta in seveda podatkov o epidemioloških slikah držav in ponovni širitvi koronavirusa. Bolj in manj optimistične informacije so se izmenjevale, kar se je odražalo tudi na finančnih trgih. Tako je globalni primerjalni indeks razvitih trgov MSCI World ostal praktično nespremenjen, izgubil je 0,4 % vrednosti merjeno v evrih. Merjeno v USD je sicer rezultat mnogo boljši, razlog je seveda padec vrednosti USD, ki je napram evru izgubil dobrih 5 %.

Rezultati presenetljivo nad pričakovanji analitikov

Drugi val širjenja virusa in obolenj je bil sicer do neke mere pričakovan, večina držav je, v želji po oživitvi in ponovnem zagonu ekonomije in predvsem turizma, sprostila ukrepe omejitve gibanja. Prihodki od turizma imajo pač velik pomen v BDP-ju večine držav, pa tudi letni čas sam po sebi prinaša več druženja med ljudmi. Smo pa kljub temu upali, da do tega ne bo prišlo, vsaj ne v takšnem obsegu.

Objavljeni rezultati svetovnih korporacij za drugi kvartal so bili povečini presenetljivo nad pričakovanji analitikov, razen seveda v tistih sektorjih, kjer so neposredni stiki med ljudmi in mobilnost ključni za uspeh. To pa so turizem, hotelirstvo, letalski prevozi, naftna industrija, prodaja na drobno, itd.

V času omejitve gibanja več investicij v povezovalno tehnologijo

Tu bi izpostavili predvsem rezultate tehnoloških velikanov skupine FAAMG (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft in Google), ki so bili povečini mnogo boljši, kot so finančni trgi pričakovali. Popolno presenečenje to seveda ni, ljudje so bili v času omejitve gibanja prisiljeni več investirati v povezovalno tehnologijo, ki omogoča vzdrževanje poslovnih in socialnih stikov, uporabo družabnih omrežij, spletno nakupovanje in še bi lahko naštevali.

Vloga tehnoloških velikanov je bila pri tem ključna. O teh podjetjih bomo nekoliko obširneje pisali v nadaljevanju. To se je poznalo tudi na finančnih trgih, tečaji teh podjetij, predvsem Facebooka, Amazona in Appla, so po objavi kar poleteli. Tako so delnice Apple spričo odličnih rezultatov predvsem pri prodaji iPhonov in notesnikov v minulih tednih pridobile neverjetnih 10 %, kar je to korporacijo zopet uvrstilo na prvo mesto po tržni kapitalizaciji na svetu. Z vrednostjo več kot 1,8 trilijona USD, je Apple prehitel Aramco, državno naftno družbo iz Savdske Arabije, ki je ta laskavi naslov nosila v zadnjem obdobju in ki ji koronakriza ni bila ravno naklonjena.

Julij na finančnih trgih?

Poglejmo si pobližje, kaj se je v mesecu juliju dogajalo na finančnih trgih.

Tokrat so jo najbolje odnesle delnice trgov v razvoju, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je zrasel za 3,6 %, merjeno v evrih. Razviti trgi pa ta mesec nekoliko slabše, vrednost njihovih primerjalnih indeksov se praktično ni spremenila, merjeno v evrih. Izjema so japonske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Japan je izgubil več kot 6 %, merjeno v evrih. Merjeno v USD, pa so, kot rečeno, rezultati mnogo boljši.

Obveznice v juliju sicer odlično, vendar se tudi tu, razen pri evrskih, pozna izguba vrednosti USD, zato so merjeno v evrih zabeležile padce. Evrske obveznice pa so pridobile na vrednosti za dober %.

Padec vrednosti USD, napram evru je znašal v mesecu juliju več kot 5 %. To gre pripisati predvsem trenutno slabši ekonomski sliki in napovedim o počasnejšemu okrevanju ameriškega gospodarstva, kar je posledica neustreznih in neučinkovitih ukrepov za zajezitev pandemije koronavirusa. Evropa se je v tem boju izkazala mnogo bolje, zato ji pripisujejo več možnosti za hitrejše gospodarsko okrevanje. To pa se pozna tudi na vrednostih valut.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2020

Kriptovalute odlično

Kriptovalutam je v mesecu juliju vrednost zrasla.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v juliju pridobil več kot 16 % vrednosti, večino v zadnjem tednu, in se tako zopet močno približal psihološki meji 10.000 evrov. Se nam obeta ponovna oživitev trga kriptovalut?

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Prav gotovo povečano nihajnost in negotovost na finančnih trgih, vsaj dokler ne bo dokončno razvito in testirano cepivo proti koronavirusu, ki bo primerno za široko uporabo. Šele takrat bodo finančni trgi dobili jasen signal, da svetovno gospodarstvo z večino sektorjev lahko pričakuje polno okrevanje.

Do takrat pa bomo odvisni od bolj in manj optimističnih informacij v zvezi z razvojem cepiva in epidemiološkimi slikami držav, ki igrajo pomembno vlogo v svetovni ekonomiji. Epidemiologi sicer neoptimistično napovedujejo vrhunec drugega vala pandemije po poletnih dopustih, po drugi strani pa v javnost prihajajo tudi pozitivne novice v zvezi z napredkom pri razvoju cepiva. Nehvaležna napoved.

Kako zaščititi svoje portfelje in naložbe?

Nas pa seveda najbolj zanima, kako zaščititi naše portfelje in naložbe, da bomo to obdobje preživeli čim manj stresno in bo razmerje med možnimi donosi in tveganostjo čim bolj ugodno.

Kot smo že omenili, so ekonomski podatki za drugi kvartal povečini presenetljivo dobri glede na katastrofalna pričakovanja. Tudi finančni trgi se za zdaj dobro upirajo grozečim nevarnostim, optimizem še ni povsem splahnel.

Je pa v zadnjem času upadel indeks razpoloženja potrošnikov (consumer spending), ki meri pripravljenost potrošnikov za investiranje in je eden ključnih kazalcev pri okrevanju. To je vneslo nekoliko nemira med vlagatelje. Analitiki se trenutno ukvarjajo predvsem z oceno možnosti, ali bomo v naslednjem obdobju zaradi škode, ki jo je koronakriza pustila na svetovnemu gospodarstvu, priča padcu na trda tla, kar se bo lahko poznalo tudi na finančnih trgih.

Okrevanja v obliki črke ‘V’ ne bo

Jasno je že, da z okrevanjem v obliki črke ‘V’ ne bo nič, drugi val pandemije je žal premočan. Sedaj je upanje, da bo okrevanje potekalo v obliki kljukice (logotip podjetja Nike), kar pomeni počasnejše okrevanje, vendar še vedno mnogo boljše kot okrevanje v obliki črke ‘L’, ki je najslabša možnost.

Centralne vlade in banke sicer obljubljajo še naprej vso podporo. Voditelji držav članic EU so po maratonskih pogajanjih dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1.074 milijard EUR in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard EUR. To je tudi za finančne trge odlična informacija in daje evropskim delniškim trgom potencial za naprej. Verjamemo, da tudi ameriška centralna banka (FED) ne bo zaostajala v primeru dodatnih potreb po pomoči, vsaj po izjavah predsednika Jeroma Powella je temu tako.

Vlagatelji se poslužujejo različnih strategij

V teh negotovih razmerah se vlagatelji v želji po zaslužku poslužujejo različnih strategij.

Z uporabo ‘value’ strategije vlagatelji stavijo na delnice podjetij, ki so v času pandemije najbolj trpela in so posledično tudi njihove delnice utrpele največje padce. V obdobju okrevanja seveda tovrstne naložbe lahko tudi največ pridobijo in so tako ustvarjeni donosi največji. To so trenutno predvsem delnice energetskih podjetij, letalskih prevoznikov, hotelskih verig in podobno. Ta strategija je lahko tvegana, saj če okrevanje gospodarstva ne poteka po načrtih, lahko te delnice doživijo nove izgube vrednosti.

Z uporabo ‘growth’ strategije pa vlagatelji stavijo na delnice podjetij, ki dosegajo v zadnjih letih konstantno rast, imajo premišljene poslovne modele in dejavnosti, ki so ključne za napredek in razvoj svetovne ekonomije. Koronakriza jih ni kaj dosti prizadela, celo nasprotno, svojo vrednost so v tem obdobju celo povečala.

Facebook in ostali s povečano vrednostjo

Tipičen predstavnik teh podjetij so tehnološki velikani skupine FAAMG, ki smo jih omenili na začetku tega prispevka. Njihova celokupna vrednost (tržna kapitalizacija) se je zadnjem obdobju celo povečala, tako da je njihov delež v primerjalnem indeksu S&P 500, torej 500 najpomembnejših in največjih ameriških podjetij, po objavi rezultatov drugega kvartala že več kot 22 %! To pomeni, da 1 % podjetij tega indeksa predstavlja kar 22 % tržne kapitalizacije. Neverjetno.

Res je, da se je s tem dvigom vrednosti tudi njihov P/E faktor močno zvišal in se v povprečju giblje nad vrednostjo 30, kar je seveda visoko in bi bil v normalnih razmerah signal, da so podjetja prevrednotena. Kljub temu pa imajo ta podjetja tak strateški pomen in potencial za rast, da težko rečemo, da niso primerna za investicijo.

Naj spomnimo, P/E (price/earnings) faktor pomeni razmerje med ceno delnice in prihodki na delnico in je odraz zaupanja vlagateljev v podjetje in njegovo prihodnost. Na splošno naj bi bila ta vrednost nekje med 15 in 20, da je delnica po tem kriteriju primerna za investicijo, seveda pa je tu še mnogo drugih faktorjev, ki jih je potrebno upoštevati. Predvsem potencial za rast, inovativnost, poslovni model, itd. Tu je tipičen predstavnik tudi proizvajalec električnih vozil Tesla, katerega trenutni rezultati ne opravičujejo tako visoke vrednosti delnice, ima pa edinstven poslovni model in inovativnost, ki mu daje ogromen tržni potencial.

Od našega prepričanja je torej odvisno, katero strategijo bomo uporabili in na kaj stavili. Svetujemo pa vam, da se za pravi nasvet obrnete na finančnega strokovnjaka. Neprave odločitve lahko prinašajo visoke izgube.

Kako do konstantne pomoči strokovnjakov, pa lahko preverite TUKAJ. 

Žal se je v mesecu juniju na radarje vlagateljev zopet uvrstila pandemija. Poslabšanje epidemiološke slike nekaterih držav, ki so v prepričanju, da so pandemijo zajezile, sprostile ukrepe, in ne preveč uspešen boj s pandemijo nekaterih največjih svetovnih držav, kot so ZDA, Brazilija in Rusija, seveda tudi za finančne trge ne pomeni nič dobrega.

Drugi val, sicer do neke mere pričakovan, je tako vnesel med vlagatelje  nekaj nemira in negotovosti. Tako so globalni delniški tečaji, predvsem razvitih trgov, nekoliko izgubili zagon prejšnjih mesecev. Kljub temu lahko ocenimo mesec junij kot dober, primerjalni globalni indeks razvitih trgov MSCI World je tako pridobil 1.7 %, merjeno v EUR, kar je glede na negotove razmere odličen rezultat.

Koronakriza bo še povzročala škodo

Očitno je na trgih še vedno prevladoval optimizem, na katerega so vplivali predvsem boljši ekonomski podatki, kot so pričakovali domala vsi analitiki. S tem mislimo predvsem na podatke o stopnji brezposelnosti v ZDA, ki je v nasprotju s pričakovanji znatno upadla. Tako je trenutno brezposelnih cca. 13 milijonov Američanov, pričakovanja pa so bila, da jih bo več kot 20 milijonov. Tako je mesec junij minil v boju med boljšimi in slabšimi informacijami, kar je povzročilo nekoliko povečano nihajnost delniških tečajev.

Se pa ne gre slepiti, koronakriza je in še bo povzročila veliko škode svetovni ekonomiji. Nekateri sektorji bodo lahko potrebovali ogromno časa, lahko več let, da se bodo povsem pobrali. Hotelirstvo, letalski prevozi, turizem, organizacija množičnih prireditev, in še bi lahko naštevali panoge, ki bodo imele težave. Ljudje  pač v času negotovosti ne potujejo, če ni nujno potrebno.

So jo  pa nekateri sektorji gospodarstva odnesli presenetljivo dobro, svoje poslovanje so celo izboljšali. Očitno je tako kot vsaka kriza za iznajdljive priložnost, za nekatere pa poguba. O tem bomo pisali v nadaljevanju prispevka.

Finančni trgi v mesecu juniju

Poglejmo si podrobneje, kaj se je dogajalo na svetovnih finančnih trgih v mesecu juniju.

Spodnja tabela kaže, da so v mesecu juniju v povprečju največ pridobile delnice trgov v razvoju, primerjalni indeks teh držav MSCI EM je pridobil lepih 6.4 %, merjeno v EUR, azijski trgi pa še nekoliko več. Očitno vlagatelji verjamejo, da se te države, (Kitajska in ekonomsko povezane države), najbolje spopadajo s krizo in so tudi pri ponovnem odprtju gospodarstva najbolj napredovale.

Tudi Evropa dobro, MSCI Europe 3.9 % navzgor, merjeno v EUR. Tokrat pa so ZDA nekoliko slabše, razloge gre iskati v dokaj slabo organiziranemu in premalo resno zastavljenemu boju s pandemijo, neugodni epidemiološki sliki ter verjetno (pre)hitremu ponovnemu odprtju gospodarstva, vsaj tako menijo predstavniki zdravstvenih oblasti. Pa tudi rasni nemiri so prispevali svoje. Kljub temu pa še vedno zadovoljivih 1.3 % porast, merjeno v EUR.

Vrednost obveznic se po pričakovanju ni kaj dosti spreminjala, ameriški dolar pa je v primerjavi z evrom izgubil 1 % vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets for June 2020

Kriptovalute? Slabše  

Kriptovalute so v mesecu juniju nekoliko izgubile na vrednosti. Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu  izgubil cca. 7 % vrednosti. Lahko da gre za unovčevanje dobičkov, naj spomnimo, da je od 13. marca letos pridobil skoraj 150 % vrednosti. Lep rezultat.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Glavno vprašanje tako še naprej ostaja, kakšna bo svetovna ekonomija po pandemiji. Z novimi podatki, ki postopoma prihajajo v javnost, slika sicer postaja bolj jasna, nikakor pa še ne povsem zanesljiva.

Drugi val pandemije, s katerim se nekatere pomembne svetovne ekonomije spopadajo v tem trenutku, ki je bil sicer do neke mere pričakovan, je nekoliko poslabšal optimizem v zvezi z okrevanjem globalnega gospodarstva. Vse manj ekonomistov in analitikov verjame, da jo bomo odnesli s t.i. ‘V’ obliko okrevanja, sedaj jih največ stavi na obliko ‘U’, kar pomeni nekoliko daljšo krizo pred hitrim okrevanjem. So pa te napovedi nehvaležne, verjetno bodo točnejše, ko bo cepivo zoper virus COVID-19 dejansko potrjeno in primerno za uporabo.

Nekateri sektorji so vzcveteli

Kot smo že omenili, so jo nekateri sektorji v krizi odnesli slabše, nekateri pa so naravnost vzcveteli. V obdobju zaprtja gospodarstva so se tako pojavile številne poslovne priložnosti, ki omogočajo ljudem, ki so prisiljeni ostati doma, vsaj nekoliko olajšati življenje in izvajati poslovno dejavnost.

Močno se je povečala potreba po tehnologiji, ki omogoča poslovno dejavnost in komunikacijo preko spleta. Podobno tudi spletne trgovine, ki omogočajo nakupovanje preko spleta, zabeležili so celo rast poslovanja v  tromestnih številkah. Da ne omenjamo spletnih iger in igralništva, s katerim so si ljudje krajšali čas. Te nove navade, ki jih je globalni potrošnik privzel v obdobju krize, bo najverjetneje v določeni meri ohranil tudi po krizi.

Tako se je pojavilo veliko število podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem spletnih aplikacij, ki ciljajo prav na tovrstne potrebe ljudi. Tudi banke so ugotovile, da ne potrebujejo tako velikega števila poslovalnic, še zadnji dvomljivci so bili prisiljeni uporabljati spletno bančništvo. Elektronsko poslovanje je tako dobilo še dodaten zagon, t.i. ‘Internet of Things’ (internet stvari) pa dodaten razvojni potencial. Vsakomur je jasno, kakšen potencial za rast imajo torej tehnološka podjetja, ki razvijajo aplikacije in zagotavljajo tehnološko infrastrukturo in platforme za podporo elektronskemu poslovanju.

Povečan vpliv socialnih omrežij

Še dodatno pa se je povečal vpliv socialnih omrežij, ljudje so pač v tem obdobju imeli več časa za tovrstne aktivnosti. Kako se je s tem povečal vpliv na mnenje ljudi (tudi možnost zlorabe) in kakšno politično in ekonomsko moč imajo ta omrežja, ne bi komentirali, sami presodite, če je to za družbo koristno ali ne.

Po drugi strani pa bo dodaten zagon elektronskega poslovanja (spletna trgovina, bančništvo, socialne mreže …) imel negativen vpliv na tradicionalne dejavnosti, kot so nakupovanje v trgovinah in trgovskih centrih, obiski bančnih poslovalnic, oddajanje poslovnih prostorov (ugotovilo se je, da lahko ljudje vsaj delno delajo tudi od doma in s tem prihranijo pri najemu) in podobno. Marsikatero podjetje bo moralo tako korenito spremeniti svoj poslovni model, ali pa bo izginilo iz obzorja.

Torej, kot smo rekli, kriza je lahko priložnost za kreativne in sposobne.

Če pa gledamo še bolj dolgoročno, se analitiki strinjajo, da je investicijski trend v naslednjih desetletjih predvsem v razvitih državah močno povezano z demografsko sliko prebivalstva. Statistika nedvoumno kaže, da se svetovno prebivalstvo v razvitih državah hitro stara. Napoved je, da se bo število prebivalcev, starejših od 65 let, v naslednjih desetletjih kar podvojilo.

Kaj pa te napovedi pomenijo za naše naložbene portfelje?

Industrijske panoge, ki so povezane z oskrbo in življenjem starejših, bodo vsekakor prosperirale. Zdravstvo in farmacija, oskrba starejših na domu, gradnja oskrbovanih stanovanj in naselij in vse ostalo, kar bo omogočalo zdravo in kvalitetno preživljanje starosti, so vsekakor panoge, ki jih bo treba upoštevati pri investicijskih načrtih in sestavi naših portfeljev.

Izbor naložb za prihajajoče obdobje bo lahko spričo teh sprememb nekoliko drugačen, kot smo ga bili vajeni v preteklosti. Vsekakor svetujemo pri izboru naložb in naložbeni politiki pomoč strokovnjakov, da uspešnost investiranja v tovrstne dejavnosti v čim večji meri pravočasno izkoristite in povečate dobičkonosnost vaših portfeljev.

Kako do konstantne pomoči strokovnjakov, pa lahko preverite TUKAJ.