Kam gredo v resnici finančni trgi?

Ko opazujemo rasti in padce vrednostnih papirjev na finančnih trgih, se nam mnogokrat zazdi, da je to dogajanje naključno in brez pravega vzroka. Seveda v večini primerov temu ni tako. Finančni trgi oziroma njihovi akterji se odzivajo na ekonomske in geopolitične informacije iz okolja.

V večini primerov so te informacije podane v obliki ekonomskih kazalnikov, ki jih periodično objavljajo pooblaščene institucije. Med najpomembnejše uvrščamo podatke o BDP-ju, nezaposlenosti, inflaciji, industrijski proizvodnji, višini rasti plač, potrošnji, volatilnosti trgov in tudi razpoloženje potrošnikov.

»Recimo, volatilnosti na trgu lahko rečemo tudi strah, predstavlja pa indeks nestabilnosti na trgu. In ta indeks je zadnje čase zelo poskočil, a je še vedno nizek,« pravi osebni finančni svetovalec Matjaž Drobnič. Ob tem dodaja, da analitiki vnaprej napovedujejo, kakšni naj bi ti kazalci bili.

»Vsako odstopanje od napovedi analitikov lahko prinese rast ali padec tečajev. Treba je poudariti, da finančni trgi ne marajo negotovosti in včasih je slaba informacija boljša, kot nobena informacije,« dodaja osebni finančni svetovalec.

Pride lahko do previsoke inflacije, ki negativno vpliva na ekonomijo

Ekonomske kazalnike pa budno spremljajo tudi centralne banke, ki s svojo aktivnostjo uravnavajo stopnjo gospodarske dejavnosti. »Z dvigovanjem in spuščanjem obrestne mere vplivajo na gospodarsko aktivnost tako, da cenijo ali dražijo denar. V primeru močne gospodarske aktivnosti, ko že lahko pride do pregrevanja, z dvigovanjem obrestne mere podražijo zadolževanje in preko kreditov tudi preveliko potrošnjo, ki spodbuja inflacijo (finančni zaostrovanje). Obratno pa pri padanju gospodarske dejavnosti obrestne mere spustijo in s tem lahko povzročijo pocenitev investicij oziroma dodaten zagon gospodarstva. Visoka inflacija seveda prinaša razvrednotenje in posledično nestabilnost valute, kar slabo vpliva na gospodarstvo,« vpliv centralnih bank predstavi Matjaž Drobnič.

Pozabiti pa ne smemo niti na fiskalno politiko in geopolitična trenja in napetost. »Geopolitična trenja in napetosti običajno ne pomenijo dramatičnih sprememb na finančnih trgih. Mnogo bolj nevarne so nestabilnosti v finančnih sistemih.«

Kje smo danes?

Gledano skozi ekonomske cikle, smo danes v ekspanziji, t.i. močni rasti. Temu seveda sledijo naslednji ekonomski cikli: upočasnitev, recesija in okrevanje. Obdobje ekspanzije običajno traja nekaj let, pravi Matjaž Drobnič, ki ocenjuje, da smo trenutno v prvi polovici, točno oceno pa je seveda težko podati.

IMG_5703 (1)»Najbolj izrazita cikla finančnih trgov sta medvedji in bikovski trend. Bikovski trend pomeni rast tečajev, medvedji pa upad tečajev. Ekonomski in finančni cikli so fazno premaknjeni, to pomeni, da finančni cikli vedno prehitevajo ekonomske, in temu smo priča tudi danes. Čeprav so trenutno ekonomski kazalci izjemno dobri, pa se na finančnih trgih že kaže strah pred prihodnostjo. Investitor, ki na finančne trge vlaga danes, seveda pričakuje primeren donos v prihodnosti. Manj ga zanima sedanja situacija.«

Na vprašanje, kje so finančni trgi trenutno, Drobnič odgovarja, da je na to izjemno težko odgovoriti, in s tem vprašanjem se trenutno ukvarja cel svet. »Ne samo v ameriški, tudi v nekaterih ostalih ekonomijah, bo letos nedvomno prišlo do dvigovanja obrestnih mer. To pomeni tudi višje stroške delovanja podjetij, kar se bo prav gotovo s časoma poznalo v njihovi bilanci in vplivalo na dobičke.

Volatilnost je že tu

Letos smo, kot je že razvidno priča povečani volatilnosti oziroma nihanju tečajev vrednostnih papirjev. Na drugi strani pa, kot podporo finančnim trgom lahko omenimo tudi t. i. Trumpov davčni rez. Tveganja, ki se nam obetajo, so že omenjeno povečevanje obrestnih mer centralnih bank, zahtevani povečani donosi ameriških desetletnih državnih obveznic kot alternativnemu naložbenemu razredu, ki se že približuje trem odstotkom ter višji stroški poslovanja, ki bodo zmanjševali dobičke. Obeta se nam torej pestro leto! 

Zakaj bi menjali banko, če pa lahko plačujemo več

Zanimivo je, kako so nam nekateri stroški samoumevni. Mednje sodijo npr. bančni stroški. Plačujemo jih vsak mesec, slišali smo, da so med bankami različni, a se nam ne zdijo tako pomembni, da bi preverili ali morda niso previsoki. Saj veste, dvigi na bankomatu, mesečno vodenje računa, stroški spletne banke, plačilo položnic, plačilo celo prilivov na račun pa potem kakšne obresti in podobno. Hitro se kaj najde.

Banka Slovenije je deveto leto zapored pripravila Analizo nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve ter izračun stroškov košaric plačilnih storitev za leto 2017, v katero je vključenih 12 bank in 3 hranilnice. Iz primerjave je razvidno, pri katerih bankah se nam ta trenutek splača imeti odprt račun in pri katerih preplačujemo storitve.

Katera je najdražja in katera najcenejša banka?

Če povzamemo, tako za tradicionalne komitente, kot e-komitente je najugodnejša Delavska hranilnica (ja, že nekaj let zapored). Letni strošek za tradicionalnega komitenta je 32,06 evra (po podatkih Banke Slovenije) in 47,64 evra (po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije) in 27,30 evra oziroma 37,56 evra za e-komitenta.

Najdražja za tradicionalnega komitenta je Sberbanka, kjer je letni strošek 123,31 (BS) oziroma 219,00 evra (ZPS). Za e-komitenta pa je najdražja NLB, kjer je letni strošek po podatkih BS 55,95 evra (94,92 evra ZPS).

Če primerjamo najugodnejšega in najdražjega, bi po podatkih ZPS lahko tradicionalni komitenti prihranili do 171,36 evra (91,25 evra po podatkih BS) na leto in 57,36 (ZPS) oziroma 28,65 evra (BS) na leto za e-komitente.

Celotno primerjavo stroškov, med katerimi je skoraj zagotovo tudi vaša banka, si lahko ogledate v tabeli TUKAJ.

»Od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev so se povprečna nadomestila na dan 31. 12. 2017 v primerjavi z 31. 12. 2016 zvišala v 12 segmentih, znižala v šestih, medtem ko so v treh segmentih ostala nespremenjena. Najbolj se je povečalo povprečno nadomestilo za eksterna plačila s trajnim nalogom za fizične osebe (+28,57 %), kar lahko vsaj deloma pripišemo usmerjanju uporabnikov plačilnih storitev na stroškovno učinkovitejšo alternativo (npr. direktne obremenitve), znižalo pa povprečno nadomestilo za vodenje transakcijskega računa za fizične osebe (-3,85 %),« so ob poročilu zapisali na Banki Slovenije.

Uporabniki plačilnih storitev lahko primerjajo ponudnike plačilnih storitev (tudi) na podlagi stroškov, ki jih imajo z opravljanjem plačilnih storitev pri dotičnem ponudniku. Letni stroški se razlikujejo glede na način poslovanja s ponudnikom plačilnih storitev, tj. ali se komitent pri plačevanju poslužuje bančnega okenca (t. i. “tradicionalni komitent”) ali elektronske banke (t. i. “e-komitent”).

Cene zdaj poznate, na vas pa je, ali boste še naprej (pre)drago plačevali ali pa se boste odločili in za nekaj deset ali celo več evrov zmanjšali svoje stroške. In brez skrbi, prihodnje leto, ali še prej, boste to lahko ponovili, če se stanje na trgu bančnih storitev spremeni. 

Finančni trgi doživljajo korekcijo. Zakaj?

V zadnjih tednih so finančni trgi doživeli korekcijo v višini ca. 10 odstotkov, zato smo pri osebnem finančnem svetovalcu Matjažu Drobniču preverili, kaj takšna korekcija pomeni. Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri investiranju na kapitalskih trgih, ki jih spremlja že več kot 20 let, nam je zaupal, da je v resnici tovrstna korekcija zdrava. »Težko bi rekli, da ni bila pričakovana, čeprav v resnici nikdar ne moremo vedeti, kaj bo.« Povprašali smo ga tudi po razlogih za to.

matjaz_clanek»Trgi so dolgo rasli, vrednotenja so na zelo visokih nivojih, kot pravijo analitiki, pa je bil ključen razlog za korekcijo objava podatkov o plačah v ZDA, ki so bile precej boljše od pričakovanih. Ta podatek v kombinaciji z rekordno nizko brezposelnostjo pomeni, da se pričakuje višja poraba, kar lahko posledično vpliva na dvig inflacije. V primeru povečane inflacije glede na napovedi pa to seveda pomeni, da bo ameriška centralna banka dvigovala obrestno mero bolj, kot je bilo prvotno napovedno,« pravi Matjaž Drobnič iz družbe Vezovišek & Partnerji.

Več agresivnosti pri dvigovanju obrestne mere 

Pri vsem tem bo svojo vlogo odigral tudi predsednik ameriške centralne banke, ki je po novem Jerome Powell, za katerega velja, da bo prinesel več agresivnosti na področje dvigovanja obrestne mere, kar je v nasprotju z njegovo predhodnico Janet Yellen, ki je veljala za bolj umirjeno.

entrepreneur-1340649_640»V primeru pospešenega dvigovanja obrestnih mer pa bodo seveda zahtevani donosi na desetletne ameriške državne obveznice še dodatno rasli. Že zdaj se približujejo trem odstotkom, kar pomeni, da postajajo potencialno zanimive za investitorje. Kar pa se tiče donosnosti ameriških delnic, lahko rečemo sledeče; dvigovanje obrestnih mer ima seveda negativen vpliv na donosnost, stroški zadolževanja podjetij, prav tako tudi surovin in energije se povečujejo, kar vpliva na zmanjševanje dobičkov,« pravi Drobnič in ob tem dodaja, da pozitiven vpliv lahko predstavlja tudi v decembru sprejet t.i. Trumpov davčni rez, ki ameriškim podjetjem znižuje davčno osnovo iz 35 na  21 odstotkov.

Ni pa še jasno, koliko te olajšave se bo prelilo v dividende podjetij, nekateri analitiki omenjajo številko 0,6 odstotka. Kateri dejavnik pa bo imel večji vpliv, bo pokazal čas. Zagotovo pa je, da se razlika med donosnostjo delnic in obveznic manjša, kar pomeni, da bodo posledično obveznice postale vse bolj zanimive za vlagatelje.

Finančne trge zanima prihodnost

»Danes so vsi gospodarski kazalniki lahko odlični, ustvarjeni presežki, a dejstvo je, da finančnih trgov ne zanima današnja situacija ampak prihodnost. Investitor, ki investira danes želite vedeti, kaj se bo z njegovo investicijo dogajalo v prihodnje. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo po relativno umirjenem obdobju zmerne rasti zadnjih let letošnje leto bistveno bolj volatilno,« dodaja osebni finančni svetovalec.

In kaj to pomeni za vlagatelje? Da se bodo težko sami gibali na trgu in lovili prave trende. »Večina analitikov napoveduje volatilno leto z vzponi in padci, to pa pomeni, da je treba gibanje trga dobro poznati in spremljati. Posledično se povečuje tudi potreba po dobrih osebnih finančnih svetovalcih, saj je treba biti previden kam in kako bomo namenili sredstva.«

Za konec naj povemo, da so finančni trgi sicer polovico izgubljene vrednosti v zadnji korekciji že pridobili, težko pa rečemo, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Naj navedemo še zadnjo izjavo analitikov banke Morgan Stanley, ki menijo, da ta korekcija verjetno ni bila edina letos in da se bo nestabilnost finančnih trgov še nadaljevala.

Več o osebnem finančnem svetovalcu Matjažu Drobniču in njegovih dolgoletnih izkušnjah si lahko preberete TUKAJ. 

Srednješolec prosil za pomoč staršem

Ne zgodi se prav pogosto, da za pomoč svojim bližnjim prosijo najstniški otroci, a pred časom je Ano Vezovišek presenetil Matija. Gre za srednješolca, ki se dobro zaveda, da je že za njegovo »brezplačno« šolanje treba imeti denar – za dijaški dom, šolske potrebščine, hobije. »Imam tudi bratca in sestrico in tudi onadva potrebujeta kaj zase,« je zapisal v sporočilo.

Kar je bistvo, na nas se je obrnil, ker si želi, da bi bile finance njihove družine urejene. Zdi se mu, da starši ne zaslužijo tako malo, a so vseeno vedno brez denarja. »Res je, da so gradili hišo, ampak to še ni razlog, da so vedno v kreditih in si ne moremo privoščiti poletnih počitnic,« še dodaja Matija.

Ko dobim pismo otroka …

… mi je težko pri srcu, mu je v odgovor zapisala Ana Vezovišek. Finančna coachinja s čutom za sočloveka, ki vedno znova išče načine, kako ljudem pomagati na pot do urejenih osebnih financ. »Najpomembneje je, da se zavedate, da nihče od otrok ni kriv za finančni položaj, v katerem ste se znašli. Vaše bivanje v dijaškem domu, šolske potrebščine in nogomet zagotovo niso razlog za življenje s krediti. To je preprosto način življenja, ki so ga izbrali vaši starši, ki morda nikoli niti niso poznali drugačnega življenja.«

Čas je za popolno finančno preobrazbo!

Dejstvo je, da vzorce pogosto prevzemamo od svojih staršev in težko je spremeniti nekaj, kar je v nas zakoreninjeno. A se da, s pravim pristopom in seveda veliko pomoči. Zato se je Ana Vezovišek skupaj z ekipo odločila, da leto 2018 posveti ljudem, natančneje desetim posameznikom ali družinam, ki jim bo pomagala do popolne finančne preobrazbe. O projektu, ki se ga je lotila skupaj z Zavodom Vem, da ne vem, si več lahko preberete TUKAJ.

Pa vi, menite, da potrebujete popolno finančno preobrazbo ali pa je med vami kdo, ki jo? Posredujte mu informacijo in ga spodbudite k prijavi. Časa ima še do 18. februarja 2018! VEČ …

Gradnja hiše ali nakup stanovanja? Ne za vsako ceno!

Na naš naslov velikokrat prejmemo vprašanja o tem, kako do lastnega stanovanja ali hiše. Pogosto se srečujemo tudi s situacijami, ko bi do lastne nepremičnine želeli ljudje, ki imajo vse prej kot idealne pogoje za to. K Ani Vezovišek, specialistki za financiranje in osebni proračun, pa je pred kratkim prišel par, ki želi zgraditi hišo.

Želita kupiti parcelo, v vrednosti približno 70 tisoč evrov, nato pa bi za gradnjo potrebovala še vsaj 50 tisoč evrov. Ob tem so njuni skupnih mesečni prihodki slabih dva tisoč evrov, upokojitev pa ju čaka že čez 10 oziroma 15 let. Ob tem pa nimata lastnih sredstev, razen stanovanja, ki ga ne želita zastaviti. Njuno vprašanje je bilo, katera banka bi bila primerna za projekt, za katerega želita čim več gotovine.

Ali verjamete v svojo plačilno sposobnost?

Ana Vezovišek jima je pripravila naslednji odgovor. »Če verjameta v svojo plačilno sposobnost in projekt, potem zastavitev res ne bi smela pomeniti težave. Če bosta zastavila stanovanje, bosta cilj zagotovo uresničila, in kar je pomembneje, ceneje bo! Hipoteko z obstoječe nepremičnine pa lahko izbrišeta takoj, ko bo hiša dokončana.«

Kaj se zgodi v primeru, da tega ne naredita? Poiskati bosta morala 100-odstotno financiranje za nakup parcele, ko bosta dobila gradbeno dovoljenje, pa še dodaten kredit za gradnjo. »To pomeni, da bosta imela najmanj dva kredita, če ne celo tri. S tem so povezani višji stroški in slabši pogoji banke, ki si jih zagotovo ne želita.«

Potreben je načrt odplačevanja

A to še ni vse. Pripraviti je treba tudi načrt odplačevanja, še prej pa ugotoviti, kakšen obrok si sploh lahko privoščita. »V prvi vrsti moramo izhajati iz družinskega proračuna, kasneje pa še iz vidika banke in formalne kreditne sposobnosti.«

Ob tem Ana poudarja, da se bo situacija ob izgradnji res lahko spremenila, a je treba živeti tudi do takrat. »Razmisliti morata o tem, ali bosta kasneje nepremičnino oddala ali prodala, na kakšna sredstva lahko računata in podobno. To so zelo pomembne informacije. Vem, da imata trenutno pred očmi projekt in ga želita uresničiti, a morata pred tem razdelati čisto vse pomembne postavke, sicer jima lahko nov kredit zagreni življenje. Preveč takih primerov sem že videla, ko je bila finančna slika na trhlih temeljih in jo je porušil že prvi nepredviden dogodek,« še dodaja izkušena strokovnjakinja.

To pa je le ena od »nepremičninskih« zgodb. Številna vprašanja in odgovore si lahko preberete v najnovejši knjigi Anini finančni recepti, kjer je združenih 44 receptov in 33 resničnih zgodb z rešitvami. Več …

Ko jemljemo sami sebi

Smo že pri koncu januarja in veliko ljudi je v prvih tednih novega leta pozabilo na novoletne zaobljube, ki so si jih zastavili. Marsikdo je med zaobljube navedel, da bo bolje upravljal svoje osebne finance, da si bo privoščil dopust, kjer bo lahko odklopil možgane, kupil nov avto, stanovanje … Nato pa se kmalu po praznikih vrnemo v ustaljene tirnice in žal pozabimo na zastavljene cilje. Obljube, ki smo jih dali najpomembnejši osebi v svojem življenju – sebi.

Potem pa na koncu leta spet začnemo »jamrati«: že 3 leta nisem bil na dopustu«, »že eno leto nisem kupila novih čevljev«, »nimam denarja za …«, karkoli. Vse to so stavki, ki jih vedno znova posluša tudi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Ko prihodki ne omogočajo, da bi kupili kar nas osrečuje

men-2425121_640»Ljudje se znajdejo v začaranem krogu in prihodki jim ne omogočajo, da bi si kupili ali privoščili tisto, kar jih resnično osrečuje. Verjeli ali ne, ljudje pogosto jemljemo sami sebi. Kaj to pomeni? Da kupujemo stvari, ki nas v resnici ne osrečujejo in si s tem podaljšujemo pot do pravih ciljev. Kar 20 odstotkov prihodka naj bi namenili stvarem, ki nam v resnici ne pomenijo prav dosti. In marsikje je ta odstotek še precej višji,« opozarja Ana Vezovišek.

Za vas ima ob tem tudi zanimivo nalogo. Predlaga, da si izračunate, koliko ste do zdaj že zaslužili. »Razmislite, koliko let že dobivate plačo in kakšno je povprečje teh prihodkov. Recimo, da znaša tisoč evrov na mesec, vi pa delate že 20 let oziroma 240 mesecev. Potem število mesecev zmnožite s povprečnim mesečnim prihodkom, ki je v tem primeru tisoč evrov. Znesek, ki ga boste dobili, vam bo povedal, koliko vas je stalo življenje v zadnjih 20 letih. V našem primeru je oseba v tem času zaslužila in zapravila 240 tisoč evrov. Žalostno je, da pri tem marsikomu ni uspelo prav ničesar prihraniti,« spomni na realnost velikega števila ljudi.

Saj si ne želite biti med tistimi, ki se bodo čez novih 15, 20 let vprašali, kam je šel vaš denar, ter ugotovili, da ne živite, kot bi si želeli, kajne? »Ne bodite med ljudmi, ki ugotavljajo, da že vrsto let jemljejo sebi, saj si niso privoščili tistega, kar so si v resnici želeli,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun, ter ob tem dodaja, da se bomo nepotrebnega zapravljala najlažje znebili tako, da prenehamo impulzivno nakupovati. »Vprašajmo se, kaj si sploh želimo, določimo si cilje in jih začnimo uresničevati! Vsak nespametni nakup je že odmik od zastavljenega cilja.«

Življenjski recepti, ki jih lahko hitro vključimo v vsakdanje življenje, nam lahko odnesejo marsikatero skrb. Kar 44 receptov in 33 resničnih zgodb z rešitvami je Ana Vezovišek združila tudi v najnovejši knjigi Anini finančni recepti. Knjiga je že v predprodaji doživela velik uspeh, saj je v le nekaj dneh pošla tretjina naklade. Če si želite zagotoviti svoj izvod, pa le kliknite TUKAJ.

Bi se predčasno znebili dolgov?

Se še spomnite dneva, ko ste vzeli stanovanjski kredit in ste bili sveto prepričani, da ga boste predčasno odplačali in ne čakali 20, 30 let, da se izteče po naravni poti? »Marsikdo pri jemanju kredita sicer omeni, da ga bo tako ali tako predčasno preplačal, a na koncu to naredijo le redki. Razlogov za to več,« ugotavlja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Med razlogi navaja predvsem to, da se ljudje tolažimo s tem, da se živi le enkrat, zakaj torej ne bi danes uživali in pa čemu bi plačevali stvari v enkratnem znesku, ko pa lahko plačujemo na obroke. S tem pa so naše obveznosti manjše in si lahko privoščimo več.

Manj dolgov, manj stresa

»A ne zavedamo se, da bi bilo naše življenje lahko bistveno boljše in predvsem manj stresno, če bi se odločili, da čim prej odplačamo dolgove. Obstaja posebna metoda, ki nam omogoča zelo hitro odplačilo dolgov, a se moramo tega lotiti organizirano; narediti si moramo poseben načrt odplačevanja in temu nameniti nekaj dodatnih sredstev,« dodaja avtorica najnovejše knjige Anini finančni recepti.

Avtorica je v knjigi pripravila pet korakov, kako do odplačila dolga. Prvi je, da naredimo seznam vseh dolgov, kjer ne smemo pozabiti niti na limite, porabo na kreditnih karticah, vse vrste kreditov, lizinge in druga posojila – kratkoročna, osebna … A to je šele prvi korak.

Vseh pet korakov nam razkriva v knjigi, o kateri si več lahko preberete TUKAJ.

Zlati nasvet za cilj »iti na svoje«

Ob koncu leta delamo načrte in obljube za leto, ki je pred nami. Prav je, da imamo cilje. Življenje brez njih bi bilo vse prej kot vznemirljivo. Veliko ljudi ima med svojimi cilji, da gredo v naslednjem letu »na svoje«. Čaka jih nakup ali najem stanovanja, hiše, skratka selitev.

Zato nam je Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun, tokrat zaupala zlati nasvet, ki ima zelo velik vpliv na končno odločitev o tem, ali je nekdo resnično pripravljen na deset, dvajset ali celo trideset let obveznosti ali ne.

»Zlati nasvet je naslednji: najmanj šest mesecev pred najemom kredita dajajte na stran znesek, ki ga boste pozneje plačevali za stanovanjski kredit. Ob tem upoštevajte najbolj črn scenarij, če razmišljate o kreditu s spremenljivo obrestno mero. Na ta način boste občutili, kaj vam dejansko predstavlja mesečni obrok in koliko si boste potem lahko še privoščili. Z najemom kredita se namreč ne boste odpovedali dopustu, otrokom, menjavi avtomobila in podobno, kajne?« opozarja Ana Vezovišek.

Dobra plača, maksimalen kredit

Zaupala nam je tudi konkreten primer mladega para, ki sta želela maksimalen znesek kredita. Naredila sta informativni izračun, pri čemer sta ugotovila, da bo mesečni obrok znašal okoli 700 evrov. Ko ju je vprašala, koliko prihrankov imata, sta jih odgovorila, da jih nimata. Še več, odgovorila sta, da imata dovolj visoke prihodke in sta kreditno sposobna in bosta brez težav plačevala obrok.

»Predlagala sem, da skupaj pogledamo, kakšne so njune resnične zmožnosti in nato ugotovimo, ali je izbrani kredit primeren za njiju ali ne. Ko smo to naredili, sta spoznala, da je kredit zanju prevelik zalogaj, da sta premlada in na to preprosto še nista pripravljena. Zato toplo priporočam, da pred odločitvijo za dolgoročno zadolžitev preverite, kaj vam bo dejansko prinesla,« dodaja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Najbolj črn scenarij

Vsak mesec si torej naredite trajnik v višini mesečnega obroka in občutili boste tisto, kar boste še prihodnjih mnogo let. Kaj pomeni nižja plača v primeru bolniške ali dopusta, kaj pomeni poleg kredita plačevati še vse druge stanovanjske stroške, kaj se zgodi, ko se vam kot nalašč pokvari avto in podobno.

Pa veste kaj je lahko najbolj črn scenarij, ki se je zgodil v enem od drugih Aninih primerov, kjer stranki nista upoštevali vseh dejavnikov?

»Pri vsej zadolženosti je on izgubil dobro plačano službo. Potem pa se je začelo, prvi neplačan obrok, drugi neplačan obrok … Na koncu je banka odpovedala kreditno pogodbo in nepremičnino prodala. Pa ne samo tiste, za katero sta vzela posojilo, ampak tudi nepremičnino staršev, ki sta jima pomagala z dodatnim kreditom in, ki je bila za banko veliko bolj primerna. Banki je namreč pomembno, da unovči tisto zavarovanje, za katerega bo iztržila čim več in s tem zaprla svoje terjatve,« iz izkušenj pove Ana Vezovišek.

Zdaj razumete, zakaj je ta nasvet resnično zlat, kajne?

Več takih in podobnih nasvetov si lahko preberete v knjigi Anini finančni recepti – za dobro finančno kondicijo. Naročite jo lahko TUKAJ.